1 , .. \ . Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM * TO REACH 180.000 L SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. I v11 ' "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV—LETO IV.__CLEVELAND, 0., T0REE { TUESDAY) AUG. 23rd, 1921. ŠT. (NO.) 197| jingle Copy 3c.___Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna stevOka 3c. BARANJA PROTE-1 SURA PROTI PRI-|; KL0PITV1K MA-! DŽARM < prebivalci baranje ! se boje belega te- ; Rorizma madžarske ; in hočejo svojo re-publiko pod prote- : ktoratom jugoslavije. ; Belgrad, 18. avgusta. — , (Poročilo informacijskega urada SHS) — Komite.i re- j Publike Baranja in Baje, . Pokrajin, ki leže med Jugoslavijo in Madžarsko, je iz- , r°čil velikim silam in "mali i ^n ten ti'' nasledi je sporoči- < "V soglasju s trioanonsko i mirovno ^pogodbo se imajo ^aj umakniti iz oTcrajev "aranja in Baja Čete 'kraljeve Srbov, Hrvatov in Slo- ! veneev. Ta umaknitev pa Se smatra za veliko nevar- ' n°st za vse prebivalstvo Banane in Baje, ki protestira sicer s popolno upraviče-11 ostjo proti temu, da bi se < ozemfje izročilo vladi Hor- ; jAVievega režima. < "Grozodejstva "belega te- i rorja" pod Horthyjem so Prepričala vse prebivalstvo, 1 da bi ta režim pomenil za- : Pjo nič druzega 'kot grozo in s*nrt. Prebivalstvo protestira proti umaknitvi, 'kajti ni^ ti 'konstitucija niti oblasti Horthyjeve vlade ne garan- , tirajo onih določb glede so- ] ciialnih in demototičpih po : ?ojev, ki so podane v mirov-ni Pogodbi . Ta vlada bi ne Jogla nikdar uvesti vlade z demokratsko koftstituciio, ^r lasuje svoj obstoj le vla-^ terorizma, in se vzdržuje le stem, da tajno vzdržuje Pa tisoče častnikov v svoji Clvilni administraciji. ^"Ker je dobro poznano, da ^orthjev režim ne more podati nikakih demokratičnih garancij, zato prebivalstvo garanje in Baie ne more ^voliti, da bi je izročilo mi-°sti krvavega režima, katera vsiljujejo oddelki čast-^i'kov brez vsakega ozira na Pravičnost in princip samo-°aločevanja. ''Prebivalstvo Baran.ie in *aie je torej vzelo svojo u-i ^do v svoje ro'ke, in je z dne ^ avgusta 1921. proglasilo *>v°jo narodno demdkratično ^odyieno republiko Bara- ■ in Baje pod protekcijo, t^'alievine Srbov. Hrvatov! J! Slovencev, kajti to je e-j P>a pot za sigurno e"kzi-j in ekonomski razvoj i.^raja, ki šteie nad pol mi- prebivalcev. Prebivalko Karanje in Baie aoeli-? da čustvo pravičnosti, da renre^j za ijvfdii ka- .^j?|;rofo, ki jih bo zadela v ' u,c'aju, da se umaknitev iz-vedc-. « 'Najvišji svet ie proglasil ielr ^rorri sveta. Naša stvar v Največje važnosti za vzdr-ft.ie niiru in preprečen je ve krvave "katastrofe v j^-iu Evrope.Mi torej upa-bodo zavezniške ob-Lstl. in navišji koncil pri-al1 obstoj narodnega de- Nemirnost v Nemčiji 2 * __ Berlin, 22. avg. — Revoluci-jonarno gibanje v Nemčiji še nikakor ni mrtvo. Osredotočeno je v Leipzigu in Halle, 'in vsak čas se zopet lahko razširi po o-stalih delih Nemčije. S Delavci številnih važnih indu- tl strij, vštevši mestne delavce, so 'c odložili orodje, ko se jim ni ho- S telo dovoliti zahtevanega zvišanja plače, medtem ko se drugod S( še vršijo glasovanja z ozirom na ^ priklopitev k štrajkarjem. Komunisti .katerih pristaši štejejo nad 300.000, rastejo v svoji moči po vseh okrajih, prizadetih 2 od štrrajkov. n V Halle, kjer je trdnjava ko- f munizma, so kovinski delavci kot en mož odnehali z delom, ko jim je zveza delodajalcev odklonila t( povišanje plače. b Kovinski delavci po Sakson- C skem, pri čemur so všteta mesta h Merseburg, Weisenfels, Eisben ir) t( Sangerhausen, ravno sedaj glasu-i z jejo, da-li naj se tudi pridružijo 1< štrajkarjem. d V Leipzigu, kjer se je imela n 28. avgusta otvoriti polletna in-dustrijalna razstava, so šli tudi e- 1< lektrični, papirniški, stavbinski in p asfaltski delavci na štrajk, in tudi h v Berlinu in po Brendenburgu se p nemirnost z naglico širi. S širijo se vesti, da so vsi razre- ^ di delavcev vztrajni na zahtevi | . za plače, ki bo primerna vedno se višajoči draginji, in c^ bo kot t] posledica te delavske odločnosti.' v kratkem vlada podvzela kora- ° ke z namenom, da doseže spora- " zum med nasprotujočimi silami. 2 Dunajski domači uslužbenci zahtevajo višje plače. j unaj, 22. avg. — Dunajski do- L mači uslužbenci so na svoje de- c lodajalce stavili zahtevo za zvi- 1 šanje plače, znašajoče skupaj 9 d milijonov kron na leto . Usluž- g benci pravijo, da jim je s seda- N njo olačo vzpričo današnje dra- l ginje nemogoče živeti. Domači j 9 uslužbenci so že večkrat grozili s : I štrajkom, toda se jih je še vselej' ii pomirilo z nagradami v gotovini. iS mdkrafičnega koncila Bara-i( nje in Baje, in da ne bodo U odločili naše usode brez č nas." p List "Politika'' poroča, da j ] se sirom Baranje vršijo jav- j J na zborovanja v prilog srb-; ( sko-madžarske republike.— r Poglavitne občine so z Vsem j ; srcem za tako republiko, in i; so za to, da se nemudoma u-1 f stanovi oborožena sila, ki se; j .; bo protivila vsakemu okupa-1( ^ i cijskemu poskusu Od strani ; | Horthyeeve vlade. ' V nedeljo 21. avgusta se 1 ■ j bo vršilo zopet veliko narod- ' lino zborovanje ,na katerem i 'jbo ljudstvo ponovno zalite- ' • jvalo, da se mu da pravica, -ida obdrži svojo republikan-i [»ko vlado. (Kot razvidno, je -"poročilo zakasnelo. Op. ur.). 1 V vseh dosedanjih mani- i - festacijah se je govorilo ze-t lo- prijateljsko o 'kraljevini - Srbov, Hrvatov in Slovencev -: in pa o "mali eriteriti" Zastopnik jugoslovanske vlade je imel včeraj s člani 1 'zavezniške komisije novo r konferenco erlede uma'knitve - vojaških čet. Zavezniška 5 'komisija zahteva uma'knitov v čet najkasneje do 23. avgu- - sta brez ozira na stališče, ki - ga zavzema o tei zadevi ju- - goslovanska vlada. i- Na protest polkovnika L. ?akon proti otročje-mu delu proglašen neveljavnim, / Greensboro, N. C., 22. avg.— • iodnik, James Boyd je danes na ukajšnjem zveznem sodišču od-očil, da je novi zvezni zakon 1 :lede otročjega dela neustaven. f To je že drugi slučaj, da je ta 3 odnik proglasil neustavnim za- T Lon, ki se tiče dela otrok. Pred Ivemi leti je odločil, da je proti- '' istaven Owen-Keatingov zakon I :a reguliranje otročjega dela, in r ljegovo odločitev je tedaj pod- £ >rlo tudi najvišje sodišče Zedin-enih držav. s Danes je podal svojo odloči-ev sodnik Boyd z ozirom na tož->o Vivian tekstilne družbe iz | -herrydale, N. C., v kateri se za-»teva, da se državnemu kolek- 1 orju prepove vsiljenje novega f :akona, ki določa, da morajo de-odajalci plačati 10-procenten c lavek od vsega profita, ki ga i- j najo od otročjega dela. s Sodnik Boyd pravi v svoji od- \ očitvi, da zvezna vlada nima 4 >ravice odločati o otročjem de-u, temveč da imajo to pravico le »osamezne državne zakonodaje, č 5odnik je podpisal stalijo odred- ( jo, glasom katere se zveznemu • lavčnemu kolektorju prepovedu- j e zahtevati davek od profitov o- ] ročjega dela. 1 Zdaj bo šlo seveda vprašanje > ustavnosti novega zakona pred lajvišje sodišče Zedinjenih dr-:av. -0- 1 — Sledeči slovenski pari so lobili včeraj poročna dovoljenja: ' -.awrence Avčin, 28, 15406 Cal- 1 :utta Ave. in Mihaela Maslo, 20, 1 15410 Calcutta Ave.; John Fen- : ie, 36, 1225 E. 168th St. in An- ] ?ela Stare, 25, 1272 E. 160. St. ' Vlartin Skočaj. 28 10004 Prince 1 kve. in Kristina Heritan, 13, '818 Elizabeth Ave., ter Jos. ' ivančič, 31, 789 Alhambra Rd. 1 n Rose Sereely, 18, 718 E. 15 7. 5t. Mladim parom vso srečo I _^,—__—___ _ ' Georeeviča, ki poveljuje ju-Gfo'slovan'skim okupacijskim četam, češ, da ni sprejel ni-kakega povelja iz Belgrada, ie angleški polkovnik Gossit iavno odvrnil: "Madžari! bodo dospeli 20. avgusta.1 Glejte, da Se do ta'krat u-ma'knete." Govori se. da se je polkovnik Gossit bahal v madžarskih krogih, da je že dvakrat spodil Srbe s Koroškega, in da je tudi zmožen spoditi, jiz iz Baranje. , Splošno naziranie je, da bo jugoslovanska vlada pod-, vzela potrebne kora'ke, d^ pomiri prebivalstvo, ki je hudo razjarjeno vzpričo takih izjav. (Zanimivo je to, da se^ jugoslovanska vlada poslužuje! "belega terorizma" za svoje orožje proti Madžarski. Ar-j orumenti, katerih se poslužu-1 je proti Horthymu so si na las jiodobni onim, katere navajajo isocijali'sti, 'komunisti in druge delavske stranke. Kako Okolščine vplivajo na naziranja! Ni dvoma, da ima jugoslovanska vlada v tem oziru čisto prav, ampak radi bi vedeli, zakaj ima ta-i ko gluha ušesa za argumente delayskih strank v drugih zadevah, tikajočih se do-brobita delavskega ljudstva v lastni državi?—Op. ured.) Spor med Panamo i n E Costo Rico, AMERIŠKI MORNARJI SE NAHAJAJO NA POTI PROTI JUGU. Panama, 22. avg. — Panama je pripravljena zavrniti čete re- ^ publike Costa Rice, ako bodo slednje poskusile vdreti v sporno Coto ozemlje. Toda podvze-lo se ne bo nika-ke definitivne akcije od strani _ Paname, dokler se ne zve, kakš- O no stališče bi zavzela vlada Ze- k dinjenih držav v slučaju, da bi V se Panama protivila poskusu Costo Ricancev. Kabeljska poročila, katefa je ^ poslala panamska vlada vvashing-tonski vladi z namenom, da zve njeno naziranje o zadevi, so o- , stala dozdaj še neodgovorjena. ^ Panamska vlada je odredila, O da odide proti Poto četa, sesto- ječa iz 150 oboroženih mož. S n seboj bodo imeli tudi deset stroj- S nih pušk, ki so bile kupljene v r Zedinjenih državah preteklega p aprila. n Justični tajnik Alfaro je naro- 11 čil vrhovnemu policijskemu načelniku, da ima celotno policij- p sko silo pripravljeno za pohod,k proti Coto. Slična naročila se je j s poslalo tudi policijskim načelni-kom po notranjih mestih. 1< Ž --i j li upanom se je sporočilo, da pregledajo sezname pripravljenih prostovoljcev, in da 9poroče njihova števila. Washington, 22. avg. — Nar-! ^ cisco Garay, panamski zunanji minister in načelnik panamske ^ misije v Zedinjenih državah z o- ® .. i . o zirorp na teritorijalni spor, je iz- ^ javil danes, da ni prejel od via-de še nikakih naročil t. ozirom na bodoči tek svoje misije. . Z ozirom na to, da ni prejel J od svoje vlade še nikakih naročil, ni maral podati nikakega komentarja glede note, ki jo je poslal J-včeraj državni tajnik Hughes z j ozirom na ta spor, niti glede od-pošiljatve ameriških mornarjev v . centralno-ameriške pokrajine. j Medtem ko plove na krovu j bojne ladje "Pennsylvania" pro- j ti jugu 400 ameriških mornarjev, se v washingtonskih uradnih kro- J gih izraža mnenje, da Amerikan- j cem ne bo treba izstreliti niti e- j nega samega strela. j Mornariški tajnik Denby pra- ' vi, da se je to akcijo pod vzelo iz ^ ozira n S varnost. Povdarjal je ^ dejstvo, da se ne misli podvzeti 1 nikake akcije, in da se upa na ' prijateljsko poravnavo teritorijal- 1 nega spora med Panamo in Costo Rico. Nota tajnika Hughesa na panamsko vlado, ki je bila tukaj da !' nes podana v javnost, pravi defi-nitivno, da je mnenje ameriškega državnega departmenta ,da ni nikakega vzroka, zakaj da naj bi 'Costo Rica še nadalje odlagala okupacijo spornega ozemlja. Bojna ladja ''Pennsylvania" bo plula skozi panamski kanal, ter se nato pridružila pacifiški mornarici. Tamkaj bo v nepresta ni zvezi z celino, kjer bo poveljujoči častnik, ki bo v zvezi tudi s poveljnikom costo-ricanskih čet. Marinski bataljon obstoja iz dveh stotnij, ki sta oboroženi s puškami, iz ene stotnije s strojnicami ter iz pomožnega oddelka. BOJ RAD! PROHS-1 B101JE JE 1 VRHUNCU. S p neizogibna reakcija k proti ekstremnim v suhaškim fanati- n kom je prišla. Washington, 22. avgusta. n — Odpor proti prohibiciji, oziroma proti onim fanati- , kom, ki jo hočejo vsili{i v , vsej svoji nesmiselni ekstre- rnnosti, je tukaj. v j1 Kongres stoji danes raz- d deljen ahal!na, in da ruski reakcijonar-i na daljnem vzhodu vidijo svo-o glavno oporo v japonski vla- 11. Toda življenje v sovjetski Rusiji se razvija naprej navzlic vsem diplomatskim zamotljajem in kri-»am, kateram je podrejena vzno-fraj. Petrograjsko pristanišče je postalo precej živahno v očigled obnovitve trgovine z Anglijo in Nemčijo. Pred koncem plovbene sezone bo popravljenih že 10 ladij, ki so več let ležale v pristanišču nerabljene. Pomorski kanal se bo razširil, in nastavil« se bo tudi plavajoče pomole . Petro-grajski sovjet je tudi odločil poseben teden, ki bo namenjen popravi in čiščenju domov. -O- , 16 OSEB ZGORELO V „ HOTELU. Macon, Ga., 22. avg. ^— Tukaj je danes ogenj popolnoma u-ničil hotel Brown.' Dozdaj so našli samo še štiri trulpa, medtem ko se računa, da se nahaja najmanj 12 sežganih trupel med razvalinami. dobiti od sodnika''-dovoljenje za preiskavo. « Suhači pravijo, da bi se na ta načrh ohladilo navdušenje suhaških agentov ter pospešilo kontrabantno prodajo pijače. Druga stran pa vztraja na stališču, da 'konstitucija varuje privatne državljane pred preiskavo doma ali last nine brez postavnega, dovoljenja, da je ta del konstitu-cije ravno tako svet kot katerikoli drug. Nemci se vesele miru z Ameriko. Berlin, 22. avg. —, Berlinska borza čuti jako blagodejne učinke mirovne pogodbe, ki se ima ,v kratkem podpisati med Zedin-jenimi državami in Nemčijo. Borza se je danes odprla eno uro preje kot navadno in promet je bil izredno živahen ves dan. Medtem ko nazirajo tukajšnji finančni krogi jako optimistično poročila, da je washingtonska via da podala svoji tukajšnji komisiji, kateri načeljuje Ellis E. Dre-sel, polno moč, da podpiše "'berlinsko pogodbo", pa prihajajo iz političnih krogov vesti, da so nastale nove poteškoče z ozirom na ekonomska vprašanja pogodbe. Gre se baje radi nemške lastnine v Zedinjenih državah. Govorice o novih teškočah seveda še niso potrjene. Glavno zanimanje Nemčije ie vrti danes okrog neuradnih „ ooročil ,ki nikakor nečejo utihnili, da se bo takoj po podpise preliminarne mirovne pogodbe prijelo s pogajanji glede sklepa trgovske pogodbe med Ameriko n Nemčijo. Z napetostjo se pričakuje po--o?'la iz Washingtona, 'da je sestav pogodbe odobren, in da naj ster za narodno obrambo, da pri-. sostvujejo veliki slavnosti češke x sokolske zveze, ki se prične ta 1 teden. Telovadnih vaj se bo v vdeležilo tudi izbrano moštvo če-. Ikih Sokolov iz stare domovine, sestoječe iz 9 mož, ki je dobilo ' prvenstvo v telovadbi po vseh evropskih deželah. Semkaj pri-' hajajo Sokoli iz vseh delov Zedinjenih držav, da se vdeleže te slavnosti. POVODENJ V ARIZONI. J - i Phoenix, 22. avg. — To me-e sto je danes obiskala povodenj. t Vsi dolenji deli mesta so pod i- vodo. Voda je dospela celo v .- dolenje prostore državnega kapi-,- tola. Škocja se ceni na pol milijona. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" AUGUST, 23rd, 1921.^ _.___ ' ^ "Enakopravnost'1; IZHAJA YSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.__ ' issued every day except sundays and holidays_______ lg Owned and Published bv: I THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. t 1 Busings Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. " subscription rates: By Carrier ........................1 year $5.50. 6. mo. $8.00. 3 mo. $2.00 1 Cleveland, Collinwood, Newburerh by mail.......1 year $6.00. <> mo. $3.50 g 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 :iio. $2.00 ] Europe and Canada .........................1 year $7.00. 6 mo. $4.00 ^ posamezna Številka 3.___ single copy 3c. " Lastuie in izdaia era ^ Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za VMebino oglasov pi odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. !CLEVEtANI), P„ IQREI ( TUESDAY) AUG. 23rd, 1921. J ^ _........- ^ : ALEXANDROVA "BOLEZEN" ( Oči jugoslovanskega naroda 'so olbrnjene proti Parizu, 'bi rekel dandanes pristen jugoslovanski patriot, ki je imel včasih navadno reči: Oči slovenskega naroda so obrnjene proti naši presvitli cesarski hiši na Dunaju. Pariz igra zadnji čas v razvoju kraljevine SHS. prav ! res dokaj važno vlogo. Po jako čudnem naključju' se je ( tudi zgodilo, da je regent Aleksander bil ravno takrat v Parizu, in da je ravno v tistem času zbolel na slepiču, ] ko je umrl stari kralj Peter. Prva poročila iz Pariza so izgledala, »kot da je nje- ; gova bolezen resnična, a zdaj pa so pričeli prihajati že drugačni glasovi, nad katerimi ni seveda nihče presene- ; čen, ki pravijo, da je Aleksandrova bolezen diplomatskega značaja. Vest, da se Aleksander nahaja v Neuilly bolnišnici, ' je docela diskreditirana, pravi najnovejše poročilo iz Pariza. Kaj je resnični vzrok, da Aleksander mi maral prisostvovati pogrebu svojega očeta, ki se je vršil včeraj, je vprašanje, na katero se. odgovarja na različne načine. Nekateri politični opazovalci pravijo, da se Aleksander boji vrniti v Belgrad pod sedanjimi okoliščinami. Da je položaj v Jugoslaviji precej razburkan vsled zadnjih atentatov ,o tem ni dvoma. Ljudski duhovi so razburjeni, in ob takih slučajih se včasih dogode čudne reči. Poleg tega pa je še nekaj. Znana reč je, da je bil prvotni srbski prestolonaslednik princ Jurij, najstarejši sin Petra, kateremu pa se je vzelo to prednost radi njegovih mnogoterih pustolovščin in škandalov, ki so bili tilko veliki, da jih ni bilo več moč skrivati pred očmi javnosti. Možno je, da se Aleksander boji, da bi Jurij ponovno prišel nži dan s svojo zahtevo po prestolu. Da najožje rodbinske vezi ne štejejo dosti, kadar se gre za kraljevske krone in trone, o tem nam priča več kot eden slučaj v zgodovini. Vsekakor izgleda cela stvar zelo sumljivo. Neko poročilo iz Pariza je celo dejalo, da bo Aleksander podal svojo kraljevsko zaprisego kar v Parizu, in da se je v ta namen že podala iz Belgrada proti Parizu posebna komisija. To bi bilo nadvse simbolično za odnošaje, ki vladajo danes med jugoslovanskimi in francoskimi Vladni- mi krogi. Priznana reč namreč je, da v Belgradu takoj plešejo, kot jim godejo v Parizu. Človeku se pri tem nehote zbudi v spominu naša' stara zgodovina. Nekoč so morali tuji vladarji prihajati na Gosposvetsko polje, kjer so bili podrejeni inajistrož-jim, s prelepim simbolizmom prepojenim obredom, predli o jim je slovenski vojvodski kmet izročil pravico vladanja nad slovenskim ljudstvom. Tej tradiciji so se par stoletij pokoravali celo Habsburžani, a danes, ko je naš narod dosegel svoje narodno ;zedinjenje, naj bi se jugoslovanski vladar zaprisegel med denegerirano francosko aristokracijo! — Ne moremo sicer reči, da-li "se bo to v resnici napravilo, toda že sama sugestija pove dovolj. Poročilo, ki je včeraj došlo iz Pariza, pa pravi: da se misli Aleksander odpovedati prestolu. Novica je predobra, da bi bila obenem tudi verjetna. — Seveda, Aleksander je lahko prepričan, da bi s tako akcijo največ pomagal jugoslovanskemu narodu, in morda tudi sebi. Okrajna in občinska uprava v Združenih državah. Vsaka država Unije se deli v okraje, ki se imenujejo 'counties'. Težko je reči nekaj splošnega o County in njeni upravi, kar bi veljalo za vso deželo, kajti razlik je jako mnogo. Vendarle ima navadno vsaka county neke vrste zakonodajnega zbora, ki se imenuje Board of County Commissioners oziroma Supervisors. Ta Board določa, koliko denarja naj se izda za ceste, mostove, ubož-nice in druge, javne ustanove v County, ali ima malo ali nič zakonodajne oblasti. Eksekutivni uradniki v County so- Sheriff, ki izvršuje odredbe okrajn. sodišča (County Court) in čuva javni mir; Treasurer (bla gajnik), ki upravlja premoženje okraja; Clerk, ki čuva uradne spise; marsikje Recordpr (nekak vodja zemljiške knjige po staro-krajskem sistemu), ki hrani spise tikajoče se nepremičnin (records of deed and mortgages) ; javni obtoževatelj (public prosecutor) ki zasleduje in prinaša pred sodi-j šče one, ki so zagrešili kako hudodelstvo. Ti uradniki so vobče izvoljeni na kratko dobo. County se deli v občine (townships), ki se v New England in v nekaterih drugih državah zove-jo tudi "towns". Vendarle je precejšnja razlika med "town" v New England državah, in pa "township" v nekaterih zapadnih državah. V New Englend obstoja takozvani ''town meeting", to je vsi volilci dotičnega okraja se enkrat ali večkrat na leto shajajo in izbirajo neke vrste občinski svet (Board of Selectmen), ki naj upravlja občino tekom e- nega leta ter izvolijo vse občinske uradnike, kot so clark (občinski tajnik) collector (pobiralec davka), nadzornik ubožcev (overseer of the poor), constable) (občinski redar) in drugi. V zapadnih "township" se volilci ni-kadar ne shajajo vsi skupaj, marveč volijo občinsko upravo potom glasovnice. Dolžnost teh občinskih upraviteljev niso tako važne kot v New England občinah, ker večji del lokalnih poslov spada tam pod upravo od County. ■ \ Sredi med mestom (City) in i "township" stoji Village (vas). Pojem vasi je v Ameriki precej različen od starokrajskega, kakor zna vsakdo, ki živi v tej zemlji, kjer se kmetsko prebivalstvo ne stanuje v skupnih naselbinah, ampak živi navadno razstreseno na svojih farmah. Village je le bolj gosto naseljen "township"', sestavljen od kake večje naselbine in sosednega okraja in ki ima pravico do samouprave potom občinskega sveta (Board) in župana (President) ki jih občinarji volijo. County ima svoje sodišče (court), kateri je na čelu okrajni sodnik (County Judge), po pra-■vilu izbran na javnih volitvah. V teh sodiščih se vršijo obravnave proti osebam, obtoženih večjih hudodelstev, in se civilno razprav ljajo pravde, ki se tičejo večjih zneskov. Tudi "town" ali township imajo svojo občinsko sodni-jo, kjer izvoljeni sodnik (justice of the peace) obravnava glede malih prestopkov proti zakonu in drži tudi predhodno zaslišanje glede večjih prestopkov, v katerem slučaju izroči obtožence višjemu sodišču oziroma jih postavlja pod "bail" (jamstvo) do obravnave in razsodbe pred County Couxt. Justice of the Peace zaslišuje tudi stranke glede civil- nih pravd, tikajočih se malih zneskov, približno do zneska $200. County prosecutor (okrajni obtoževatelj) ima svoje namestnike (deputies) po vsem okraju, ki ( zasledujejo hudodelce. r --E POKOJNINE MATERAM. c - 1 Dopuščati, da živi dete odda- j ljeno od mater^ in s tem pogre- c ša ono oskrbo, ki jo edino dobra r mati more nuditi, in to le radi si- t romaŠtva, protivi se vsakemu 1 zdravemu načelu javne ekonomi- ( j<ž . To uvaževanje je porodilo t sistem penzij za matere. ; Leta 1911 je država Illinois ( kol prva v Združenih državah o- < svojila zakon glede pokojnine ali j podpore materam. Danes ima ■ že 40 držav slične postave. Izvrševanje Illinoiskega zakona j od 1. 1911 je bilo v rokah omla- ; dinskih sodnij (Juvenile Courts) ; v vsej državi, in sodnija je imela , obširno pravo diskrecije. Leta , 1913 je bil zakon radikalno spremenjen in avtoriteta sodnij znatno omejena. Od tedaj so bile u-vedene druge manjše spremembe. Tekom prvega leta po vzako-njenju v Illinois je le 16 counties razun Cook County vpotrebilo ta zakon, dočim je koncem 1. 19201 bilo od 120 counties le 12, ki niso ta zakon praktično proizvaja->. le. Koncem prvega originalnega zakona je bilo 327 družin na pokojninski listi na omladinskih sodnijah v Cook County, pri čemur je skupna pokojnina znašala $7,000 na mesec; v novembru 1. 1911 pa je bilo 851 družin na listi, ki niso dobivale več kot štirikrat toliko kot 1. 1912. V poročilu, nedavno izdanem po Children's Bureau, U. S. Department of Labor, pod imenom "The Administration of the Aid-to-Mother Law in Illinois," je natančno popisan način proizvajanja tega zakona v Cook County, ki je na čelu glede skupne svote pokojnine, kolikor tudi glede izvrstnosti uprave?. Sodnija sledi izkušnjam dobrih pripamož-nih društev v tem, da preiskuje stanje oseb, predno dodeli podpo ro, in tudi v tem, da nadzira do- \ tično družino tudi po rešitvi prošnje in dodeljenju pokojnine. Pomoč se daje na ta knačin da se ohrani podporovancu njegovo sa-moljubje in se razvije zmisel kooperacije med podpirano materjo in nadzornim uradnikom. Poročilo priporoča izpopolnje-nje pokojninskega zakona za matere, ker, ako se ta sistem povsod pravilno organizira in proizvede, bi mogel biti začetek novega načina državne podpore brez poniževalnega značaja starega sistema dobrodelnih ustanov. HIŠNA OSKRBA ZA ZAPU- i ŠČENO DECO. Nedavno je Children's Bureau (Department of Labor) izdal poročilo pod naslovom "Children Deprived of Parental Čare" (De-ca brez roditeljske oskrbe), v kateri se opisujejo razmere, kil prevzročujejo odstranitev dece od doma in se navaja, kako bi se mogla ohraniti družinska oskrba tudi za njih. To poročilo temelju je svoja opazovanja na 513 otrok, ki so jih vzele v zaščito razne agencije in ustanove v državi Delaware skozi dobo od dveh let. Najmanj polovici tega števila so bili stariši še vedno živi, in le 3 od sto bili popolne sirote. Po enkrat izmed petero slučajev je bil vzrok od doma kak zločin, storjen od strani roditelja ali varuha. Skoraj ena četrtina dece je bila prrmorana zapustiti svoj dom vsled nesposobnosti roditeljev ali skrbnika, da se brigajo za otroka. Zločin, storjen od otrok samih, je bil vzrok njihove odstranitve v dveh petinah slučaj ev. Glede desetih odstotkov pregledane dece zdi se, da bi se bila lahko vzdržala prednost normalnega domačega življenja, ako bi bila družina dobila denarno podporo. Za časa te preiskave ni bilo niti v enem delu države primerno poskrbljeno za podnormal no deco, ki so sestavljali 11 odstotkov skupine. Še le tedaj se je začenjalo z delovanjem na tem polju. Samo 1 7 odstotkov dece ie našlo zavetišče po raznih družinah, dočim je bilo za ostalih 83 odstotkov poskrbljeno v raznih javnih ustanovah. Ta okolščina je tem bolj čudna, v kolikor so razne ustanove drugih držav po-razmestile veliko število otrok po zasebnih domovih v državi Delaware. V tem poročilu se priporočajo i take vredbe, kakor državni ''probation system," pokojnine za matere in primerno nadzorstvo za deco, ki ?o bili oddani na stan I in hrano zasebnim družinam; na I ta način se more vsaj deloma po-! praviti socijalno zlo, ki izvira iz zanemarjanja dece. Država Delaware je vsled te preiskave začela napredno akcijo na polju o-skrbe dece. Temeljiti napredek pa more le priti potom počasnega ali sigurnega zboljšanja družinskih razmer na podlagi zdrave vzgojevalne, gospodarske in občinske politike. HIŠNA INDUTRIJA. Children's Bureau, U. S. De . partment of Labor, je v treh mestih države Rhode Island pre- iskoval industrijalne razmere med | otroki, ki vršijo doma industri-jalno delo, in našel, da je osem odstotkov vse dece med 5. in 15. J letom starosti vršilo skozi gotovo dobo kako industrijalno delo doma, bodisi na roko ali s pomoč)0 strojev. Ti otroci so spajali dra-gulje, povezovali koravde, dovr-ševali čipke in spodnje peril01 j pritrjevali na papir zaponke lj||| gumbe za čevlje in izvrševal' druga enostavna dela v zvezi 1 tovarniškim delom. V večini slučajev je bila družinska potreba označena i| vzrok za to hišno delo. Isto Pa je le malo prispevalo k druz'0' skemu zasluku, kajti ves prih°"\| dek za eno družino je znašal P°v prečno le $48. na leto. Več k°l polovica otrok ni zasluila niti centov na uro. Večina dece je delala ne safl>° po šoli, ampak tudi po večer)'- J nekateri otroci so delali izkljuC' no po noči. Nekoliko otrok, j, so delali ves dan v tovarni štacuni, so delali tudi doma vsa' ko noč, in posledice napenjaM3 oči so bile očividne. Učitelji 1 ^ šolske oblasti izjavljajo, da del" |l doma je na kvar pohajanju . in kakovosti učnega dela. t M Sistem domačega dela pretvarJ* i dom v tovarno, pri čemur so & - lavci podvrženi nevarnostim, i da bi vživali zaščite zakona. Zdravstveno stanje občinstv® 1 i pa je v nevarnosti vsled rabe o - j lačil in drugih predmetov, iz8° ; tovljenih v hišah, kjer prevlad«)6 i kaka nalezljiva bolezen. Prek0 ; polovice delodajalcev, s kateri^' - je komisija prišla v dotiko, je lZ S javila, da bi bilo mogoče neko1 i ko prevrediti njihove tovarn6, v ako bi se odpravil sitem hišneg3 - industrijalnega dela. ---o--— KDO NAJ PLAČA? Nek zidar pogodil je po cc"" kvenem predstojništvu ) ljanje farovža. Ko je pogoj«"0 - delo zvršil, prosi ga župnik, - še steno na hlevu popravi. i Zidar: "Kdo bo pa to Pla,j i čal?" : Župnik: "Popravite .popraV®' - — to vam bo Bog plačal." , t Zidar: "Veste kaj, gosp°d - župnik, plačajte mi vi, Bog - potem vam plača, ker vas bo - pozna, nego mene." C List Enakopravnost je pričel 1 jati iz potrebe. Tako je tudi PotrC, no, da se ga povspeši do cilja—" ^ e ne in neomajene podlage v splo§"e^ Da se to uresniči, je velike sti to, da se vsak izmed čitate« potrudi pridobiti čimveč novih * št* jevnikov — naročnikov. .List Je "j ril že mnogo za vas, da za va9, čitate te vrstice. Koliko ste P8 st°' rili vi za list? Kmetski triumvirat. j| storičen roman. — Spisal Anton Koder. |a ..................................................................................... y OOOOC^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Še isti večer in isto noč pripravilo se je mnogo za resno obrambo proti kmetskej vojski. Bilo je jasno, da je boj neizogibljiv. Zupan Sila je sicer sklical v zadnjem trenotku mestjanski zbor in nasvetoval, naj se sprejme kmetska ponudba, a brez uspeha. Da celo u-maknoti se je moral naposled razjarjenim mestjanom. Očitovali so mu sporazumi j en je z uporniki in izdajo. Vizeli so mu županstvo ter izvolili še i'ati večer naslednika mu iz svoje srede. Viharna je bila ista noč v mestu. Nihče ni mislil na spanje, kajti vedel ni, kaj rodi bodoči dan. Tako razburjenje in nered porabil je odstavljeni župan Sila v svojo korist. Pridružil je o-pravljen v obleko priprostega težaka delavcem ob mestnem oziclji ter se z njimi navduševal za boj z upornim kmetstvom. Baš prezgodnje ni bilo to veselje. Jedva se jame daniti jutro petega svečana, opazovali so se mest-jani raz ozidja nenavadno živahno življenje v kmetskem taboru. Veliki vojni oddelki so odhajali kmalu potem na razne strani. A nekaj ur pozneje videli so še zopet, da 3e v nepretrganem okrožji kakor živ oklep bližajo mestu. : ,./: ''■;■,;/.'< ^^^ Jasne so bile torej njihove namere. Niti iznenadjenih, wit i nepripravljenih niso našli kmetje krških mest. janov. Priča o tem bil je ljuti boj, ki je kmalu nato div-jal ob mestnem ozidji. Kolikor večja nevarnost je pretila mestu, toliko veči bil je pogum njegovih brambov-eev na o?idji A tudi kmetje niso poznali strahu. Vedeli so dobro, da je, ako podležejo pri prvem napadu, izgubljena njihova stvar. Borili so se tedaj navdušeno. Stavili so lestvice na ozadje in poskušali z vsemi mogočimi sredstvi zanesti boj v sredino mesto. BaS tu še je po- kazalo, kaj hrabrost in navdušenje za svobodne ideje premore. Mož za možem je padal z ozidja v globoki rov, a po deset jih je hotelo vsakikrat nastopiti izpraznjeno mesto. Novi oddelki 8o naskakovalj ondi, kjer so omagovale upehane čete. Padlo je že bilo na stotine hrabrih kmetov pod ozidjem in med njimi trije izmed najbolj hrabrih in navdušenih stotnikov: Vikič, Daniel in Lazar, ali krutost je od trenotka do trenotka tem večja postajala. Pri poslednjem žalosnem poročilu o ■ smrti najbolj priljubljenih stotnikov zdivjalo je oble-gujoče kmetstvo. V istem trenotku pa se čuje vesela novica, da so se odfprla severna mestna vrata v z,namene, da omaguje mestjanstvo. Poslednje nj bilo sicer resnica, a velika je vendar nastala zmešnjava v mestja-nih. Vedel ni nihče, kdo je prostovoljno odprl vhod sovražniku v mesto. j Naravno je torej, da je porabilo razjarjeno kmetstvo v polnej meri po izdajalske j roki ponujeno priložnost, ki se je bila njihovim poveljnikom obljubila, a po naključji zakasnila. Obila krv je tekla v Krškem mestu potem. Kmetstvo ni sprejemalo niti dajalo milosti. Meč, sekira ali najbolj priprosto kmetsko orodje pisalo je pravice dolgo tlačenemu ljudstvu in se neusmiljeno maščevalo nad njihovimi protivniki. Mnogo meatjanov je padlo silovitosti kmetskega zmagovalca v oblast, ki je žalibože zlorabil svojo popolno zmago z nepopisljivo krutostjo in teptanjem človeških pravic. Tudi poslednje, ne baš častilno in slavno dejanje kmetskega triumvirata bilo je preračunjeno, ih dobro premišljeno. Zmagovalni vandalizem uporabljalo je kmetstvo na korist svojih bodočih podvzetij. S svojo krutostjo poskušalo je uplivati na sosedne trge in gradove ter si delati pot po strahu in maščevanji do svoje konečne popolne zmage. In res brez upilva ni bila 'ta kmetska politika. Kakor v bojnih časih pred krutim 1 mesecem, tako se je širil po kmetskej zmagi nad Krškim mestom na daleč okrog strah o ljutem zmagujo-čem kmetstvu, ki ne prosi in ne daje milosti nikjer in "nikomur. Bežalo je zaraditega ljudstvo v zidovje trgov in mest, prepuščajoč svoje vasi zmage pijanemu Kmetstvu. Tudi gospodstvo po bližnjih gradeh umikalo se je radovoljno iz svojih posestev in se pridruževalo pri No. vem mestu zbranej vojski barona Jobsta Thurnskega ali pa se celo začasno izseljevalo iz domovine. Baron Valvasar, posestnik gradu "Thurn am Hart" moral je že v prve j noči pred naskokom na Krško mesto bežati v Kostanjevico. Poslednji je bil prvi, ki je od ple-menitaške vojske prosil in zahteval potrebne pomoči, trdeč, da bode v enem tednu vsa dežela le ena vas in vse prebivalstvo po trgih in mestih hlapčestvo upornega kmetstva. . V resnici bil je zadnji trenetek, da se uredi nasprotna moč in ustavi kmetska krutost. Z občudovanja vredno energijo utaboril se je beg Gubec v priborjenem Krškem mestu in od tod je organize val po svojem tajniku daljna podvjzetja. Sklenol je najprvo operirati proti Novemu mestu in priboriti si na vsak način ta kraj ' kot metropolo dolenjskega Kranjskega v svojo oblast. Kakp preslepljen pa je bil beg Gubec in vsa njegova voj'ska po svojej prve j zmagi, pričuje nabolj istina, da je poslal iz svojega tabora v ta namen le pečico dveh tisoč mož proti Kostanevici, in,ta bi si naj imela delati zmagepoln pot proti Novemu mestu. Poslednja lahkomišljenost je zaprečila tako rekoč ves daljnji pravi uspeh. Bila je najboljša priča, kakov duh veje v kmetskem triumviratu, iz katerega se je • maknol Ilija Gregorič, dobro vedoč, da po začetem potu ni upati zmage. V resnici že pri Kostanjevici trči lahkomiso> kmetska vojska na resno nasprotje. Hitel jej je namreč tja boran Jost Jože Thurnski in sicer le s pet sto a dobro oboroženimi inoži nasproti ter jo popolno iznenad i 1 in razgna. Posrečilo se mu pa je tudi po kratkem a za kmetstvo pogubonosnem boji, da je potisnol Vso kmetsko četo nazaj. Ko je padla tretjina njenih vojakov, otel se je Gubec z ostalim delom v Krško, in tu je oblegal potem baron Jost v mestu taborujočo kmetsko vojsko. To obleganje je pomenljivo uplivalo na kmet* ustajo in njeno vrhovno poveljstvo. Stoprav^tu se razkril jasni raizpor med triumviri. Vojna nesreča P Kostanjevici pokazala je popolno nezmožnost vo. Kmetstvo je javno kazalo svojo nevoljo roti U mu pveljništvu in o mnogih prilikah ostentativno litevalo Ilijo Gregoriča za svojega vojskovodjo. Ilija je porabil to ugodno priložnost ter Gubcu nasproti njegova nepremišljene naredbe, ki P ljejo nedvomno /k pogubi. Razžaljen je bil s tem Gubčev ponos. A ko se očital še povrh sebičen namen, razdvojil se je za v>ie.x, dosedanji triumvirat. Ilija Gregorič in Guzetič sta ^ rekla v javnem zboru, da odvračata vsako odgovoru^ za bodoče nasledke po Gubčevih vojnih črtežih. Sv^ vala sta, naj se oblegovalcem radovoljno prepusti ko mesto, kajti združiti sta hotela vse vojne m«cl ^ primernejšem kraji za daljno vojskovanje. Našla ^ mnogo somišljencev za svoja nova načela. Več st0^, kov je ugovarjalo boju na prostem polji, in med P'^.^ njimi bil je tudi triumvir Pasane'c, zvest prijatelj Gregorič«. . irat- Po razkriti še mnogih nemožatih intrig trnim skega tajnika Juriča in župana Sile proti Iliji p tiču bil je dualizem v kmetskej vojni neizogMl1^ jn v bodočej noči o tem razporu zapustita HiJa po , triumvir Guzetič na čelu precej številnega oddel < t. kratkem boji mesto. S tem je bilo osoda o'stale K ^ ske vojske v Krškem določena. Zakaj nekaj zneje bilo se je mesto po naskoku plemen'itaske v zopet osvobodilo. Bili so to stfašni dnevi. S hrK"r jfl obupajoČih branili so se kmetje. Nevešči bojevau vedne zabrambe ter zbegani po notranjih prepi"1' u-bljevali so od dne do dne pogum. Konečno se vna por celo v njihovej vojski. V^tf' Culi so se glasovi o izdajalstvu bega Gubca \ f pana Sile, ki sta zakrivila vso nezgodo. Najbolj-^ ^^ y, njune krivde pa je bil, da sta izginola neko noc ^ Krškega. Edini tajnik Jurič je ostal ter branil » ' (Dalje pilrf.) ^AUGUST, 23rd, 1921. "ENAKOPRAVNOST" i i i i..............Ft m ii.......... STRAN S. ......-■■- ......... ^ ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI: g | SLAD — HMELJ — SLADKOR ^ in vse druge potrebščine. o T * * POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno » 2 ž ' 'e najboljši in najcenejši. o" -g S fr DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih ° C K g posod, itd. »g* § NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— P" m § !i Grocerijam, sladščičarnam, železnim trgovinam, primeren o P " popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije g. ^ FRANK OGLAR | r 6401 SUPERIOR AVE. CLEVELAND. OHIO | PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 St Clair Ave. Bail ____________-J ; ~ i #PRVA POŠILJATEV KALIFORNIJSKEGA GROZDJA bo dospela sem začetkom septembra. Ce hočete kupiti dobro grozdje za vaš denar; Ce sj hočete prihraniti denar pri nakupovanju grozdja; Ce hočete narediti grozdni sok i'z najboljšega kalifornijskega grozdja, potem naročite vaše grozdje zgo- I CENA GROZDJU SE BO ZVIŠALA. Prihranili si boste precej, ako naročite sedaj. Kupite grozdje od nas in dobili boste pravilno težo, pri tehtanju ne vpošteva-, mo težo zabojev niti ne računamo zanje. Damo vam pošten kup in vsak cent vašega vložka je garantiran. Ce grozdje ni dobro, vam vrnemo vaš vložek. THE CALIFORNIA GRAPE CO. 361-64 Hippodrome Annex — 715 Prospect Ave. CLEVELAND, 0. j!|| za ZABAVO IN POUK — čitajte — "V močvirju velemesta" J Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA 50*. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. TO ff <1 f W f WWW 1^11111111 HARRY F. GLICK | SLOVENSKI ODVETNIK naznanja, da je preselil svoje ODVETNIŠKE PISARNE IZ SOCIETY BUILDING V 102 ENGINEERS BUILDING Cleveland, Ohio. Prvega julija Central 812 |j Devetnajst sto enoindvajset Main 1865 ||j ^mmmmmmmma^mmammmM » Ravnokar je izšla jg wJ 1 Razkrinkani Habsburžani ^ katero je izdala Ameriško-Jugo- §f) ^ slovanska Tiskovna Družba. ^ Knjigo je spisala grofica Larich, ^ Jp bivša dvorna dama na Dunaju. ^ jO V knjjgi opisuje vse podrobnosti ■ iS« vladajoče habsburske klike, ka- kor tudi smrt cesarjeviča Rudol- (g 8 fa- » . ^ Knjiga je jako interesantna in (jg priporočamo rojakom, da si jo on takoj naročijo. V? 8 (K ^ Cena knjige je samo 60c ^ pg?-----------------^^^^ DR. L. E. SIEGELSTEIN 'av'jenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. ^adne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure Qb nedelJah od^lO. do 12. opoldne. ......—— 1 '- 'j- Zveza Jugoslovan dn; skih pevskih društev i v Ameriki ^SEM PEVSKIM DRUŠTVOM, SPADAJOČIM K ZVEZI JUGOSLOVANSKIH PEVSKIH DRUŠTEV. in : Poglavitni namen vsakoletnega koncerta, kakor so se do sedaj vršili, je bil, da se pevci, člani naših društev iz raznih naših na-lno selbin sestanejo na dogovorje- ©i. nem kraju, da s petjem pokažejo vič naše kulturno delo v Ameriki, da bc; pokažejo bogastvo naše narodne dn glasbe in slednjič, da širijo med Jo našim narodom smisel za lepoto, Jg^ za harmonijo ter skupno nese- ne bično delo. ne Vsled naznanila, katero je glav- kr: ni odbor pred nekaj meseci raz- pQ poslal na vsa zvezina društva, bi vz se bil imel letošnji koncert vršiti b0 17. septembra v Pittsburgh, Pa., vo v kateri namen so bile priprave že deloma dovršene; preskrblje-na je bila dvorana za koncert jj-(Carnegie Music Hall), preskrb- b0 ljen je bil prostor za bankel^ (Fort Pitt Hotel) ter dvorana ze ^ konvencijo; zasigurane so bile 1 aa ■ v v 1 ■ • dc znizane cene po zeleznici za pevce itd. Začetkom junija je glavni odbor razposlal na vsa društve j£ vprašanja s prošnjo, da sporoce j glavnemu odboru, ako se vdele- ne že koncerta in s kolikim številom lc pevcev. Do danes je na to vpr? 5r šanje odgovorila večina društev da vsled zelo slabih delavskih ?r razmer, ki obstajajo že več me- V secev, ne morejo sodelovati, ke člani nimajo sredstev, da bi mog- 'a li zmagovati izvanredne stroške. 'a. Ker glasujoči člani glavnegr odbora smatrajo, da delni nastop a zvezinih društev ne bi mogel po- ie dati prave slike o sili in razvoji- Zveze, kot da tudi ne bi bilo ko- . . ........ -,v ristno niti /.vezi, niti njenim članom, da bi se v tako slabih go-spodarskih razmerah nalagali stroški, katerih pevci ne bi mogli 3< prenesti; z druge strani pa, ker bi oddaljena društva ravno zaradi slabih gospodarskih razmer bila odsotna, sklepi vsled delne vdeležbe na konvenciji ne bi mogli biti merodajni, zaradi tega glavni odbor odloči ,da se letošnji koncert Zveze Jugoslovanskih "" Pevsk h Društev odgodi do pri- " hodnjega leta ali pa za krajši presledek, ako bi se uvidelo, da bi . čas in razmere bile za to ugodne. Iz istega razloga se odgodi tudr v' konvencija, ki bi se imela vršit: ob priliki koncerta. Ker je bil dosedanji odbor za fe konvenciji v Youngstown, O. iz- >r bran do prihodnje konvencije, bo r dosedanji odbor obdržal svojo upravo do onega časa; po prete- 7 ku enega leta pa bo o svojem ^ poslovanju sestavil svoje poroči-lo, kakor bi se vršila konvencija V in ga bo pismeno predložil dru- Jt štvom. S Glavni odbor smatra tudi za primerno, da bi krajevna društvi' . iz Pittsburgha in bližnje okolice ^ namesto zveze priredila koncert. _ v čemur jim bo uprava zveze šla . na roko ter jim odstopi najete prostore. Glavni odbor pa je tu- 1 di mnenja, da bi bilo primerno, n da bi sličen koncert priredila tudi ^ zvezina društva v Clevelandu in iz okolice, ker se bo ravno v istem času vršila konvencija dveh s slovenskih podpornih organiza- v cij. Glavni odbor želi na ta način osnovati pevske župe, kakor ^ je bilo sklenjeno na zadnji konvenciji zveze, ki bo v stanu združiti pod svoje okrilje vsa sloven-ska, hrvatska in srbska pevska , društva v Združenih državah. j Upajoč, da bo ta zaključek in \ načrt pri zvezinih društvih vse ' obeč odobren, glavni odbor po- s ■ zivlja društva, da s tem večjo j vnemo delujejo za povečanje svojih vrst ter za prijateljski spo- i razum enega društva z drugim v ! korist lepe naše pesmi, za ugodnejše društveno življenje in za ] povzdigo prosvete med našim na- i rodom v Ameriki. Zveza Jugoslovanskih pevskih ištev v Ameriki. Zd IVAN MLAD1NEO, 1. r. Pa glavni predsednik. jo IGN. HUDE, 1. r. vrhovni pevovodja. bit -o--zju SMRT KRALJA LUDOVIKA. njegovo proglašenje svetnikom - bil (Zgodovinska črtica.) nir "T Nemčija je bila v onem neime- ya vanem letu na višku svoje mo- Kralj Ludovik je vladal pra- p^ :no in modro: prav tako kakor remo to v sveti Genovefi in v , te; ugih zgodovinskih virih. Hu- ■mušni zgodovinarji radi o'bre- ^ jejo visoke osebe (menda iz voščijivosti). Pravijo, da kro- ..-j in bridkega meča ni nosil pc alj, ampak njegova slabejša ilovica: v tem slučaju močnejša ^ višena vladarica Katarina. Naj i že kakor hoče, a to je goto- v , . v .o • ,•• se i, da je vročega I O. julija po >ilne mobedu, brez prepotrebne >oroke izdihnil kralj Ludovik s S\ iimki — debeli, pravični, po->žni . . . (Nekateri zgodovinarji trdijo, ^ i mu je preobila mast zalila kre ^ sstno srce.) 1 j Vso Nemčijo je od temelja pa n< a do vrh Triglava (gora v neki d< :mški provinciji) pretresla ta n< :srečna vest. Zvonovi so žalost- "1 > zvonili, kakor da bi hoteli "1 rebuditi umrlo Veličanstvo. m Maše so se služile, da ne bi ravični Bog poslal duše umrlega eličanstva v peklo . . . Vso kraljevo rodbino je obje-grozna žalost. S kraljeve pa-če je zavihrala zastava dolga'gj it in široka dva metra. Kralji- m i Katarina je jokala žalosti,' ker se : radi kraljeve smrti ni vršil ve-;rni ples . . . Tudi milostiva gj Serka je žalostno zdehala po retlih sobanah, ker je ravnokar «( skopala najljubšega ji — muca. nj Najbol j žalostna pa je bila kra -eva sestra Ana, ker ji je pri sv. s aši zadušnici strgal neki "poba" = nosvileno obleko. = Prišel je dan pogreba. Mračen s En. Časopisje je pisalo: | "Prevzvišena vladarica Vse- š emškega sveta, Katarina I. Or- | inburška milostiva soproga u- = irlega Veličanstva kralja Ludo- = ika Debelega. Pobožnega in = ravičnega ,je morala ostati v = /eti kraljevski palači in najeti | soč jokajočih dam, da bi njiho- = a globoka in vidljiva žalost po- = eličevala kraljevi pogreb. = Komaj so pokopali kralja, je = e v Ahenu zamrgolelo. nemških = nezov-krvosesov. Trobci so | robili v rogove . Zvonovi so = vonili. In kmalu so se v stolni = erkvi zbrali knezi in vojvode. = '.godovina X. pravi, da so bili | rebuhi zbranih tako obširni, ka- = or njihovega pokojnega kralja, = /esočanstva Ludovika — Debe- rj ega> .. j 1 ''Dostojanstva se merijo po dc- s lelosti, plemenitost po denarju. Jj Zgodovinar Albert Suhi). Ta | Iva sklepa sta se na znameniti lan potrdila v ahenski stolnici." Zvečer se je vršil ples, katerega e oskrbela debela gospa župa-»jn. Bil ie dobrodelen ples v spo-nin Ludovika Debelega, Pravičnega in Pobožnega.) Kraljico Catarino je že minila slabost in sri plesu je njen obraz žarel ve-;elja. "Moj kralj je že v nebe-lih," je odgovarjala pobožno so-talujočim dvorni mdamam . . . Ob deseti so sedli k težko ob-oženim mizam m napivali pre-^zvišeni kraljici. Naenkrat je ostala gospa županja in je v kratkih, jedernatih besedah (kakor | ie navadno pri ženskah) orisala krepostno kraljevo življenje. Na koncu pa je mogočno zavpila: — "Ako naš predobri kralj ni bil svetnik, naj mi na mestu usahne jezik! Slava! Slava!" In vse dame so enoglasno za-orile "Slava! Slava Ludoviku Svetemu! . . Dvor je proglasil Veličanstvo. Ludovika svetnikom, ako ga je tudi Rim, tega ne vem. . . BMiit____________I- Mrap. | 1 - •1 — ČUDNA BOLEZEN. Zdravnik: "Kakšno bolezen je pa imel vaš mož, da je tako naglo umrl?" 2ena:\ *'I ne vem, kaj mu je bilo. Zvečer je šel zdrav spat, zjutraj pa je mrtev ustal. ----O-;- POLJUB IN ZAUŠNICA. V Britaniji na Francoskem je bila navada, da je po poroki ženin nevesto oklofotal rekoč: — "Takšen sem, kadar sem hud." Takoj pa jo je poljubil rekoč:— ''Takšen sem, kadar sem dober." Prigodi se pa, da 'je Francoz v tem kraju vzel Nemko, katera od tega običaja nič videla ni. Ko je ženin nevesto udaril in poljubil, butnila ga je ona v nos, da se mu je kri s curkoma vlila rekoč: — "Takšna sem, kadar sem dobra." Potem mu je se polovico las iz-drla dodavši: "Takšna sem, kadar sem huda." Od takrat ni po vsem kraju več te ženitovanjske šege. SVETI JANEZ — MUZIKANT. Ženin z nevesto pride h gospodu župniku na izpraševanje. Med drugim vpraša gospod župnik ženina: "Kaj je bil sveti Janez Nepomuk?" Ženin dolgo in dolgo premišlja, a ker se nikakor ne domisli, pomaga mu župnik: "No, mu-mu-mu- (mučenik). — "Muzikant" zadere se nevednež, misleč, da je pravo pogodil. —o— DOBRA GLAVA. Kmetica: ''Ali bi prečastiti gospod župnik pomagali, da bi se moj France učil naprej, mora biti se bi za gospoda izučil?" Z'upnik: "Ali ima fant dobro glavo?" Kmetica: ''Dobro glavo ima, čez tri stopnice je padel, pa si je ni razbil." Tiskovna Družba THE American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Je e^ino s^ovens^° unijsko podjetje, katerega llct lastuje zavedno delavstvo. Ti^kmnnp Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ia-i IS>iu# v me ko priraerne> Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List Dnevnik prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. \ rp i. r. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrob-111(11 V 1 nosti se obrnite na direktorij ali pa 7 uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. -* .' • .. *:': V - TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. ^(iiBliilBliiraltil«lii!ailHla[iilH'iilBlii[Kl>it>jiil ■TiilBiiimTii!a1iiiahi'B!iil>:iila'uiafiilBTii!B[iilHliil - I Tel. Main 2063 0. S. Cent. 1690 ftf John L-.. MiHelicH SLOVENSKI ODVETNIK | 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. || PODRUŽNICA: 1 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. .all iIb' >t' ■ 'ii'bIi ilia'iJialitia'iti Kill's !i iln.iiia'iilMiii'sln'ciUi'Elii'a'iilH'iii bI i il ■ liila! i tla I ida^iila !>i! ailn !■!■ ilali iS I KEEPING WELL MEANS ^ jw J A CONSTANT FIGHT AGAINST CATARRH Marsikako bolezen imenujemo katarhično. Kašelj, prehlad, nosni Katarh, želodčni in črevesni neredi, so nekateri izmed številnih bolezni, katere povzroči katarh. Borite se napram njemu z zdravilom, ki ima že zagotovljene zasluge in ima ugled radi svoje , vporabljivosti zadnjih 50 let. •■"■^»rimtlJM H- i —DR. HARTMAN'Sim..— i.—4 PE-RU-NAl Tableta os- Ltcutd Bold Everywhere J Š DR. RAY SMITH fTf" ^ VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATELJE O V^Jf Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer. flf ^B^yi & Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in IF ■V postavnih praznikih. * ~ l n — ixwuiwiiwiiiwx OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". BgRAN 4. ' ^enakopravnost" AUGUST, 23rd, 1921. _ Oevelaadske novice.n - k — Zadnjo nedeljo je bila are- tirana 29-letna Mrs. Mary Saltis, d ker je umorilja svoje lastno novo- v rojene dete, ter skrila njegovo t( truplo v klet svojega dvosobnega n stanovanja r*a 2291 W. 6. St. n Sedaj se nahiaja mati v ječi, ob- ^ dolžena umora. Njena povest je t( popolnoma vsakdanja —* revšči- ^ na jo je gnala k obupnemu de- v janju. Ona sama in njena dva n otroka, sedemletni John in štiri- s' letna Mary, so zadnje čase trpeli ^ silno pomanjkanje. Kot pravi, ^ ni videla za novorojenega dečka k nikake druge rešitve iz tega bednega življenja kot smrt. Pravi, " da si Je mislila, da je boljše za ° otroka, ako umrje, kot pa da bi c živel tako bedno življenje, kot J ga morata živeti njena prva dva " otroka. Kot je razvideti iz nje- ' nega pripovedovanja, je izvršila 5:1 umor popolnoma premišljeno. " Nikakega dvoma ni nad njeno r krivdo, toda vseeno, če človek s premišljuje njeno pripovedova- 8 nje, nei ve, kaj bi rekel. Tu sle- J d i opis njenega življenja, kot ga J je spisala sama v zaporu: s "Resnica je, umorila sem svoje ^ lastno dete, svoje lestno mesb in 1 kri, da ga ohranim pred bedo in c revščino, katero morata trpeti I moja živeča dva otro'ka. Naša 8 revščina je tako grozna, da celo t jaz sama včasih molim, da bi bi- T la šla še jaz za mojim otrokom. f Niti solza mi ne pride v oči radi 1 mojega dejanja. Smrt ne bi mo- ! gla biti hujša od življenja, od ta- ' kega življenja, kakoršnega bi < mogla jaz nuditi mojemu detetu. < 2iveti hočem le še zaradi mojih dveh maličkov, Johni j a in Mary, ki me še potrebujeta. Dete je prišlo na svet pred enim tednom. 1 Tisti dan nisem imela niti centa. Imela nisem niti zdravnika, niti ! babice, niti strežnice. Sama sem se odpravila, in kasneje sem vsa oslabela lazila naokrog toliko, da sem oblekla Johnija in Mary. Oh, vse je postajalo čimdalje obup-nejše. Ko sem pestovala in negovala to malo bitje, sem premišljevala, kaj je čaka na tem svetu dobrega. Kakšna ima biti njegova bodočnost? Jokalo je in mislila sem si, saj imaš vzrok, da jokaš, žalostno si, da si prišlo na ta svet. In tako sem premišljevala cele tri dni in tri noči, ne vedoč, kaj mi je storiti. Dete je bilo mlado, ni še poznalo materine ljubezni, vedelo ni še ničesar. Oh ko bi me bilo vsaj gledalo, kot da razume, da sem jaz njegova mati, ko bi bilo vsaj zaklicalo j "mama", bi ne bila mogla storiti tega, kar-sem storila; toda^nje-gov jok me je pognal v brezup-nost. Ležala sem na postelji, na naši edini postelji z detetom poleg sebe. Zapirale so se mu oči in končno je zaspalo. Jaz pa sem bdela, zrši od dimu zakajen ter raztrgan strop. Molila sem za pomoč k Bogu. Hotela sem, naj mi on pove, kaj mi je storiti, toda ničesar ni prišlo, po moji glavi je le šumela misel, da bi bilo za otroka boljše, če bi bil mrtev. Mary in John sta se bila zunaj igrala. Uboge majhne stvarice, ne vesta še, 'kaj revšči- na pomeni. Sta še premlada. Vseeno, slišala sem otroke, kako sO se zunaj smejali in upili. Narahlo sem se odmaknila od deteta ter mu položila glavico na vzglavnico. Nato pa sem potegnila posteljno odejo preko njegovega obraza in jo pritisnila nanj. Bilo ni ne joka ne boja. Ko sem odstranila odejo, je dete še vedno spalo, in vedela sem, da so njegove težave končane — ' vedela sem, da se ne bo zbudilo nikdar več. In to je vse. Skrila sem majhno telesce, ter upala, da se mi kaj kmalu pt5sreči kje dobiti delo, da dete dostojno po-kopljem. V vsem svojem življenju sem imela le štiri vesela leta. Pred osmimi leti sem se poročila in sicer tu v Clevelandu. Moj mož, John, je bil vedno dober z menoj. Nato smo se preselili v Tertnon, N. J., in John je dobil tamkaj delo. Tiste štiri leta smo vrnili lep dom. Prvo leto je bil rojen mali Johny in mislila sem si, da ne more ničesar skaliti našega zadovoljstva. Čez tri leta je bila rojena Mary. Tedaj pa je zgubil moj mož delo, in počasi smo porabili vse prihranke. Na vrsto je prišlo najino pohištvo. Preje smq imeli polovico hiše, sedaj smo se morali nastaniti v par sobah, in končno smo se preselili v Clarendon, Pa. Toda tudi tu je bilo zelo malo dela, in prav I pogostokrat smo bili brez hrane, \ toda nikdar se nisem pritoževala, ker sem vedela, da tega ni kriv moj mož. Sama sem dobila delo, da bi nekoliko pomagala, toda koncem zadnjega leta je pričelo tudi za ženske primanjkovati dela in prišla je v hišo lakota, tako, da so otroci mnogokrat jokali. Par mesecev nazaj sem pa pisala moji materi tu v Cleveland, in odpisala mi je, naj pridem sem z otroci. Rekla ie, da se mi bo mogoče posrečilo dobiti tukaj kakšno delo, medtem, ko bo mož skušal kaj zaslužiti v Clarenden. Tako sem torej prišla sem, in mati mi je dala dve sobi v prvem nadstropju svoje hiše na za-padni 6. cesti,* sama pa je stanovala v zgornjem nadstropju. En teden sem delala pri neki družini, toda koncem tedna sem bila odslovi j ena. Vedela sem, da imam postati mati, in da bom potrebovala denar, zato sem hodila in hodila, ter iskala delo, kajti mati ni imela ničesar, da bi mi pomagala. Toda vse, kar sem mogla dobiti, je bilo morda za en dan perila, in zato sem dobila ■ le kake $2 in s tem nismo mogli živeti celi teden. Bilo ni niti dovolj za hrano, kje je pa obleka. • Potem pa je prišel čas, ko celo i delati nisem več mogla in moja • otroka ter jaz smo bili nepresta-i no lačni. Kako me je bolelo pri i srcu, ko sem se ozrla po goli in i pusti sobi, ko sem bila brez vsa-i ke tolažbe v trenotkih, ko serr , jo najbolj potrebovala. Mnogo-. krat so me prijele skušnjave, naj i končam vse, naj se usmrtim, š< i predno dete pride na svet. Šc 1 sedaj ne morem spoznati, da serr • ravnala krivično. Celo noč serr s. molila k Bogu naj mi pove, ct - je napačno storiti kaj takega Toda* srce mi neprestano veleva, | ol da sem storila prav — toda sa- j se ma ne vem, sama ne vem." —' ro i Tako se glasi pripovedovanje ne-jlo srečne matere. — Če bi imeli v ve Ameriki boljševiško vlado, bi rekli, da je vlada kriva takih razmer. i — Včasih se zgodi, da išče človek eno stvar, pa najde drugo, Nekaj takega se je zgodilo zd policistu Blizel-u. S celim lete- b< čim škadronom se je podal na b< 7304 Rush Ave., kjer je bilo na- ke znanj eno, da živi neki bigamist, kc toda mesto bigamista je našel cel ni sod rozinovc^. Sedaj se bosta oc morala zagovarjati pred sodni- le kom Mike Konolsky in Mrs. Ele- n« anor Wuozny, ker sta imela v posesti toliko žganja. — Prohibistični agent Fred Counts misli, da se bo sedaj, ko 7-se je njegovim pomagačem posrečilo zajeti eno ladjo, ki je vo- še žila pijačo iz Canade, ves Cleveland posušil. Na obrežju se še nj vedno pazi, če bi kdo zagledal kako sumljivo jahto, ki bi se sku- n( šala približati obrežju. Seveda, tr nekaj časa bodo s tem nadaljevali, toda ko se bodo naveličali, se bo pričelo zopet s koritraban-tom, in zopet bo nekaj časa vse ' tiho, kot je bilo včasih, dokler ni se kdo zopet ne spomni, da se je ■ vozi žganje preko jezera. rr ' — Policija je prijela nekega ' I mladeniča, ko se ga je dobilo pri sj > jkradnji svilnate dekliške obleke ■ v neki trgovini v dolenjem delu r mesta. Fant se je pa skušal iz-" rezati in je rekel, da svojemu de- " kletu ni mogel ničesar kupiti za Ij ' god ,in zato ji je mislil podariti p " obleko. Preiskava njegove sobe I« " pa je dognala, da je mladenič re- "v t gularen uzmovič, kajti našli so za s I $500 raznega nakradenega blaga. 1 "i — Frank Zizelman, uradnik, F i i ki daje poročna dovoljenja za- k • j ljubljenim parom, pravi, da so u 3 | hladni večeri vzrok, da je število < " izdanih poročnih dovoljenj nižje l " letos kot lani v istem času. Letos ^ je bilo izdanih ta mesec 5 74 do- 1 a voljenj, lansko leto po 727. Sino- k či je bil najhladnejši večer tega ) i- poletje. Živo srebro je padlo na 1 i- 53. stopnjo. n — Poroča se, da se misli tudi 1 v Clevelandu ustanoviti podruž-a niča Ku Kluks Klan organizacije, a ki je poznana radi svojega tero- r rizovanja proti črncem in delav-jr a cem. Takoj pri prvi ceremoniji s se pričakuje 1000 članov. Pred II kratkim se je ustanovila podruž-n niča te organizacije v Chicagi. ;a Sprejemanje članov se je vršilo a precej daleč od mesta na pro- , stem, in sicer ob polnoči in ob svitu bakelj. — Tajnik okrajnega tesarske- 1 ° ga koncila, H. Schvvarzer pravi, n da kontraktorji odnehujejo s svojim izprtjem, in da je že več ' ri podjetnikov, ki so člani zveze in stavbinskih podjeftnikov, spreje-j lo unijske delavce nazaj v delo, m ne da bi zahtevali podpis indivi-dualnih kontraktov, s pomočjo aJ katerih se je mislilo razbiti unijo še in upeljati odprto delavnico. Taj-3e nik stavbinskih podjetnikov, W. m F. Hennessy, pa zanikuje resnični nost Schwarzerjeve izjave. Se — Članom SI. N. Čitalnice se a.'naznanja, da se vrši 25. avgusta b 8:30 zvečer redna mesečna^ sja v čitalniških prostorih v Na- p adnem Domu, sOba št. 5. Proda-> se bo tudi ve'č sftvari, ki so od-eč in v napotje. -O- ZDRAVNIK IN STARA DEVICA. Stari gospodični je svetoval dravnik, naj se omoži, potlej ne ode več tožila o malenkostnih oleznih. Gospica se mu nato ar hitro odreže: "Vzemite me ki ar vi gospod zdravnik." Zdrav- Ja ik pa tudi ni bil v zadregi z dgovorom, ter reče: "Zdravnik a' ; zapiše zdravilo, zavžije ga pa zi e." st VERJETNO. ^ Zdravnik: "Kako je po noči — vašim spanjem?" £ Bolnik: "Spanja imam malo; I e le proti jutru par ur." Zdravnik: "Tako malo spaja? Od kod pride vaš ta nemir? J Bolnik: 'Veste, jaz sem po- fl točni čuvaj; pa se še le proti ju-ru vležem." TOLAŽBA. | "Kaj jokaš, prijatelj," vpraša ® lekdo starega strežaja. "Oh mo- I ega gospoda tako noga boli, da j nu jo bodo morali odrezati."— 'Kaj boš zato žaloval, boš saj ® lamo jeden čevelj snažil." —o— K KAPUCIN IN KMET. i Kapucina najeli so neko nedeljo na deželo, da je maševal in prepovedoval. Ko se spravi na lečo in začne prav iskreno prepovedovati, ugleda h kratu pri/'stran ^ skem altarju kmeta, ki se je jokal. Čim dalje je kapucin prepovedoval, tem hujše je kmet jokal in solze, kakor bob debele, i udirale so se mu po lici/ Po končani prepovedi pokliče kapucin kmeta k sebi in ga vpraša: "Oče vi ste se mej prepovedjo tako britko jokali. Povejte mi vendar, kateri del moje prepovedi vam je šel toli k srcu?"--"Pomislite mojo nesrečo I" odvrne kmet. "Pred dobrim tednom ukral mi je neznan tat najlepšega kozla. Bila je to lepa žival. Brado je imel kakor vi in kadarkoli sem pogledal v vas, vselej sem se spomnil nesrečnega kozla in jokal sem, in jokal." a b." PEK IN ČEVLJAR. Pek in čevljar sta se pričkala, katerega stan je častnejši.-- "Kaj bi govoril," reče pek, "moj stan je gotovo častnejši od tvojega, kajti kar jaz napravim, pride vse na mizo, kar pa čevljar naredi, gre pa vse pod mizo!" VELIKA FRONT SOBA se odda v najem za dva fanta; elektrika in kopališče. Vprašati je na 6831 Bayliss Ave. (199 STANOVANJE s 5. sobami se odda v najem. Zglasiti se je na 449 E. 157 tr. (199 SKORAJ NOVO POHIŠTVO in vrtno orodje ter lep shepherd pes se proda poceni radi odhoda v stari kraj. 6619 Bonna Ave. (202 OBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA NAŠ LIST ZA NASELBINE NOTTINGHAM, EUCLID in NOBLE ohio ; — je — ti g. Vincenc Koller u- ^ i bo obiskal vse tamkajšnje ro- si i'ke in agitiral za naš list. j; Želimo, da se sleherni naroči S li pa plača zaostalo naročnino ~ a naš list gori imenovanemu za- * topniku. UPRAVNIŠTVO. K A^MMWWW i. . . JK. i i i i i ' Največje, najhitrejše ladje na I svetu. S potniki se postopa | I nadvse prijazno. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. I V Jugoslavijo, Bolgarijo, na B ■ Romunsko in Madžarsko ■ preko Cherbourg: I EMPRESS OF INDIA..7. sept. ■ AQUITANIA........13. sept. | ' BERENGARIA......23. sept. " ] [ a ■ Lxyttitu I'ostul ijervi« KXEL NEW YORK-HAVRE-PARIZ Direktne železniške zveze z Jugoslavijo. — Sijajna nova ladja PARIS 33,700 ton 45.000 konjskih sil ODPLUJE 17. AUGUSTA in 141 SEPTEMBRA Izvrstne udobnosti za potnike tretjega razreda, kabine z 2, 4, 6, in 8 posteljami za družine. Za nadaljne informacije se zglasite pri lokalneniu zastopniku FRENCH LINE. GOTOVINA ZA LIBERTY BONDE, vojnovarčevalne znamke, bisere, ure, staro zlato, srebro, platinum, zlatnino, nerabljene poštne znamke, živo srebro, magnetne igle, in za vsako stvar ki ima kako vrednost. Prinesite ali pošljite na Simon, Reliable Broker. Lastnik Ohio Smelting and Refining Co. soba št. 216 Lenox Bldg. vogal 9th St. in Euclid Ave. Odprto vsak dan do 6. ure zvečer. (x » --- SaUBBaBBBBBiairOVBHBBBaBmB Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood M Tel. Princeton 1735—'VV. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. MALI OGLASI ■■■■■KSBm STANOVANJE obstoječe iz 4, ^ sob se odda majhni družini; elek-:rična razsvetljava. Zglasite se v W iradu lista. NAPRODAJ JE dobro idoča Jg sladščičarna radi bolezni lastnice, st ako poceni. Vprašajte na 7306 3t. Clair Ave. (198 ___J« tmemsaras!*. vtw imjoEosCL mxtta^ rtr.zggr jrrjng^LA. _ o KRČI — BOŽJAST IN BLAZ- ~ NOST JE MNOGOKRAT POVZROČENA OD TRAKULJ. 4 t •.'.■'■"" Ponavljajoči pojavi Sv. Vida plesa, krčev in božjasti, umobol, blaznost, Jkrivoglednost, in druge slične bolezni so poznane kot bolezni katere mnogokrat povzročijo trakulje v odvajalnem črvesu, in ko se jih je spravilo iz sistema, je tudi bo- I lezen zginila. Tudi H druge resne bolez-lB ni je že povzročila1 * trakulja. Draženje okrog- anusa je včasih zelo neprijetno, kar povzročijo gliste. Goiov znak, la imate trakuljo je če vidite delce zaje- ~ dalca v blatu. Sugestivni znaki so, "] zguba apetita, nenadna požrešnost, J bel jezik, gorčica,, bolečine v želodcu, čut, ko da bi nekaj lezlo po črevesju ih drobovju, zagačen vrat, neprestano . pluvanje, neprebava, bolečine v hrbtu, 1 vrtoglavost, glavobol, onemoglost, j kadar imate prazen želodec, in udrte 1 oči, Zguba krvi, glabovol, in vrtoglavica niso nenavadni znaki. Nemirnost s in razdraženost po noči. Je pa tudi resnica, da je na stotine ljudi, ki tako-rekoč zabavajo trakulje in ne občutijo nikakih neprilik, in celo ne vedo da jih imajo dokler ne zapazijo dolgih koncev po od 3 do 4 čevlje v blatu. Laxatode je pristno seme za izganjanje glist, in je poznano radi svoji izvrstnosti. Laxadotes se prodaja pri the Marvel Med. Co. "Dept." SLV. 9 B-OYELPittsburgh, Pa. Celo zdravilo deset dolarjev in 48 centov. Polovica zdravila šest dolarjev in pet in sedemdeset centov. Poslalo se vam je bo j takoj, kakor hitro prejmemo denarno nakaznico ali gotov dena'r. Zavarovalnina od zavoja je 25 centov. Pripomb^t Treba je zelo paziti kdaj se pojavi glava trakulje v blatu potem, ko ste začeli zavživati Laxatodes. Dokler se ne odpravi glave, zraste trakulja še vedno lahko ravno tako kot preje. SOBO r"zrrrii Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik IPv^SIovenske 1ferdT PLOŠČE ^P^ preje $1.00 sedaj S5c €31©' VELIKA ZALOGA Ustavit« »e Sja UR IN pri tej uri in (SNI _ g| ZLATNINE vero prostoru KM JL Wm. m Sitter (80S ST. CL AIB JBL * AVENUB pfeftlE Cleveland, O. ■n«^ idM ' •• I Slovenski plumberji 4ILAVEC & BUNOWITZ CO. 1043 E. 61st St. Izvršujemo vsa plumberska de- | a, napeljavo kopališč, sinkov, M tranišč in drugo, napeljavo ka" lalov, (seweV work). Vse del" e prvovrstno in cene so I merne. ' I )glašujte v "Enakopravnost''" ; /POŠLJANJE^V ,j DENARJA X po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo. Na uložke plačamo po 4% obresti. Prodajamo parobrodne listke. i Javni notarski oddelek« AMERICAN UNION BANK !Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: ^ 10 E. 22nd Street. ^^ PODRUŽNICA: J X ^^^ 1597 2nd Avenue, f. PAR-EX-MALT C0. 771 E. 152nd ST. je pričela s trgovanjem ter i111® popolno zalogo sladu, hmelja ,<] vseh priprav ki so potrebne pr> spravljanju v teklenice. SLAD IN 3 UNCE HMELJA $1.00. 3 trgovine: 771 E. 152nd ST. 5701 DETROIT AVE. 3412 LORAIN ST. if- % > V\ POZOR! PLUMBARSKO DELO ^; Rojaki Slovenci, Hrvati in g» Slovani kadar potrebujete 0 meni plumbarja v vaši niši, pridite^,.rafn za vsako delo, katero vam ga^' da bo izvršeno dobro. girik6' Postavljam stranišča, b.an 'kan3!e' kotle za gorko vodo, voane (sewer work) itd. Zmerne cene Nick Davidovich 6620 ST. CLAIR AV V Tel. Princ't. 1852-W. R^ndoiP- ^ z=aocao^ SQUIRE EDGEGATE_He Saw the Error of His Way-of Handling Cafveg HEllo SE^ >1 A 7-UP'oS f you J.00« t.ccpEUT squ,«z c aIve! -hitrima V ron -but » Guess , ( kvME'JE ^v^s ^Vl 5T/?^PS or -V1V M ~TH trvRE-C-K X— JmKBL ^ I "SOOT5 ^VHltC » J^ ^ I 7H/)t WAS ^iil^Pf'^W (yvECL Scp/J/fPČ. I HbLT OPE'J - TH ' 1 H£) D'M T k (jBl^E C/?»TT7IF«|1 AOE W kr^Z. {OVER E^rv 2 ,——-—""—r~" am!, RODS sefo^U ^^ . your? Boor Li \ \\\l WwHIw T HOUGH 7 M/A \ 11 ; X ma you x/v-e^v fyyf/A V---^ j Inter-nat'l Cartoon Co., N. Y. 1 _^^_| ^ x "Gnal sem par razposajenih telet. Ko sem "Vrata sem imel šele pol odprta, ko sta mi "O prijatelj, kaj pa se ti je pripetilo, da odpiral ograjo pri pašniku sem si privezal te- razposajeni ušla." "O, svojo zmoto sem spoznal se predno sta •izgledaš kot kandidat za ruski tron?" letiža štebole. . ~ "Ampak to je bilo zelo neumno, da si pri-me vlekla dvajset seznjev za seboj. vezal teleti k štebalom."