'MLERIŠKA

©Vlil A
O/WIE

AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 54
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 21, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Ponovno sporočilo
Ker so nekateri naši naročniki in naročnice prezrli naše nedavno naznanilo, da zaradi pomanjkanja časopisnega papirja Ameriška Domovina do nadaljne-ga ob sredah ne bo več izhajala, ponovno sporočamo to neljubo spremembo.
Kljub vsemu smo bili veseli Vašega zanimanja, Vaše skrbi za naš slovenski list. Tistim, ki so nam predlagali, da bi raje podražili naročnino, sporočamo, da stiska za zdaj obstoja predvsem v preskrbi s časopisnim papirjem.
Pred dnevi se nam je končno posrečilo dobiti par bal časopisnega papirja, ena od njih je rumene barve. Tako bo Ameriška Domovina v bližnji bodočnosti tiskana nekaj časa na rumenem papirju, kar bo kar lepo odgovarjalo začetku pomladi. To sporočamo predvsem zaradi tega, ker nekateri naši nad polstoletni naročniki skrbe, da bi Ameriška Domovina izdihnila.
Obenem prosimo vse naše naročnike in bralce po Zedinjenih državah in sosednji Kanadi, da dopisujejo v naš list. Ameriška Domovina je Vaše in naše slovensko glasilo. Poročajte osebne in splošne novice, saj se svet tako hitro vrti in spreminja, da je vedno in povsod kaj novega. Vsi znate slovensko pisati zadosti dobro, da bo urednik povzel novico, čim več do-pisoAr, tem bolj zanimiva bo Ameriška Domovina! Vsi radi berete, tako nam pišete ..., uredništvo pa želi, da bi imeli še malo več volje za pisanje, da bi se nam vsak naročnik vsaj od časa do časa oglasil. V tem pričakovanju Vas najlepše pozdravljamo!
AMERIŠKA DOMOVINA
M 0 ¥ 1 GROBOVI
Mary Hace
Včeraj je umrla 77 let stara ^ Mary Hace, preje z Bonna Avenue v Clevelandu, na zadnje iz | Williamsvilla, N.Y., vdova po ^
I pok. Johnu, mati Mary Wil-
|Hams (N.Y.), Johna, pok. Stan-.Japonska je sklenila S jleyja in Josepha (Turkey), 7-I krat stara mati, sestra Magda-jlene Zajc in Roselle Yurjevisiec.
' Pokojna je bila rojena Zindar- j sic v vasi Markovec v Sloveniji, j Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v soboto ob 9., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Anton Krampel
V; Euclid General bolnišnici je umrl 79 let stari Anton (Tony) Krampel s 1067 E. 67 St., rojen v Tomažinih v tari Rob na Dolenjskem; od koder je
prišel v ZDA 1. 1914 in bil skozi Pcmcc pri odpiranju 39 let zaposlen pri Fisher Body! in -radni° Adeznic. po katerih , Coro. kot odpravnik blaga do bo premog prihajal do morja in j svoje upokojitve pred 15 leti,jdaIJe na Japonsko. Japonska ! vdovec do 1. 1962 umrli ženi
Japonska sklenila i ZSSR sporazum o premogu iz Sibirije
Sovjetsko zvezo pogodbo o iz-koriščanjp ležišč premoga v Sibiriji.
NEW YORK, NY. — Po dol-I gih pogajanjih in razgovorih, pa tudi omahovanjih' in zastankih sta se Moskva in Tokio končno sporazumela ; o skupnem izkoriščanju boga M-h ležišč premoga v Sibiriji. Gre za ležišča v Jakut-ski oblasti v severovzhodni Sibi-! riji, ki so Japonski sorazmerne ’ najbližja.
| Dogovor predvideva japonske
rudnikov
Sada! nričakuje mir Shalu praii znižanj« ____________	immlk davkov brez
Predsednik E g i pt a Anvar ^manjšanfa pH3raŠI35ia
raz- v
Sadat jc dejal, da je “mir sedaj na poti’ na Srednjem vzhodu.
NEW YORK, N.Y. — V
govoru s sodelavcem znanega tednika Newsweek je predsednik Egipta dejal, da je po njegovem mnenju na Srednjem vzhodu ‘’mir na poti” in da bo ta dosežen ha “temelju, pravičnosti, v okviru katere bodo lahko živele in uspevale vse države tega področja”.
“Jaz sem človek miru,” je dejal Sadat, “toda Izrael ne sme biti tako zahteven in misliti na takojšen rnir. To je doba razvoja, ob katere koncu bodo doseženi normalni odnosi. Moje gledanje je kristalno, jasno in bom o njem razpravljal odprto v Ženevi”.
Egipčan je dodal, da ureditev sporov zavisi od popolnega izraelskega umika z vsega arabskega ozemlja, ki ga je Izrael zasedel v vojni junija 1967, in od u-reditve palestinskega vprašanja, ki temelji na zakonitih narodnih pravicah Palestincev. Sadat je dejal, da Izrael ne bo prevzel z umikom na meje iz junija 1967 nobenega tveganja, strah pred tem je ostanek stare miselnosti'.
po
Anni, oče pokojnih Rudvja. To-nyja in Anne Gruden, stari oče Anthonyja M. Krampel, prastari oče Wayne in Anthonyja. Pogreb ba iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 9., v cerkev Marije Magdalene ob 10., nato na Kalvarijo.
Alois (Louis) Doblekar
Po dolgi bolezni je umrl v Richmond Heights bolnišnici 79
mera večji del premoga in železne rude za. svojo težko industrijo uvažati. Uvaža iz Kanade. ZDA in Avstralije, sedaj se je po dolgem, omahovanju odločila za Sovjetsko zvezo, četudi ji nt zaupa popolnoma.
To je doslej največji dogovor o dobavi surovin Japonski iz Sovjetske zveze in prva taka pogodba Sovjetske zveze s kake državo svobodnega sveta. Japonska bo vložila v odprtje in ure-
WASHINGTON, D.C.
rva_jiet stari Alois (Louis) Doblekar ditev rudnikov ter v gradnjo
(p.d. Mežnarjev Lojze) s i8900
kladni tajnik George Shultz, ki	. .	.
1 Abbey Avenue, preje iz St. Ciair je.pretekli teden objavi:, da bo .	■	- -o
"	-	- Avenue okolice, moz Frances,
roj. Bernes, oče Franka in Lil-
pred kongresnim odborom, je proti vsakemu zmanjšanju zveznih davkov, v kolikor ne bi
maju zapustil svoj položaj v
vladi, je dejal zadnji torek
^a !han Šuštar, /-krat. stari oce, pra-
biio to povezano z zmanjšanjem zveznega p r o r a č una, oziroma zveznih izdatkov.
Po mnenju zakladnega tajnika se je ameriško gospodarstvo začelo oživljati in ne potrebuje nobenega poživila k hitrejši rasti, ker bi to le povečalo že tako močno infiacijo.
stari oče Chris in Aylson, brat pokojnih Bernarda, Franka in Johanne Bruncic. Pokojnik je bi) rojen v Dobrunjah, tara Sv. Lenart, od koder je prišel v ZDA 1. 1920 in bil zaposlen pri White Motor Corp. kot popravljalec transmisij tovornjakov skozi 35 let, dokler ni pred 12 leti stopil v pokoj. Bil je član ABZ št. 37 in Lost Chord Club-a. Pogreb bo iz Želetovega po-
že’e.znic stotine milijonov dolarjev, ki jih bo Sovjetska zveza vračala z dobavami premoga.
Pogodba je dogovorjena \ glavnih obrisih, vse podrobnost.' belo morale biti še rešene v razgovorih, ki se bodo vršili predvidoma v Tokiu.
Sen. E. M. Kennedy in sen. gj-gj-^gga zavoda na E. 152 St. \V. F. Mondale, oba demokrata,: juj-rg v petek, ob <3.30. v cerkev sta bila mnenja, da je znižanje | ^ Vida ob 9 30 nato na poko. davkov sedaj potrebno in 'naj bi | paligbe Vernih duš. olajšalo finančni položaj zlasti revpih in srednjih plasti prebivalstva dežele.
George Shultz je trdil, da se | je gospodarstvo že zganilo in j začelo rasti, če bo rastlo prehi-1 tre, bo pospešilo inflacijo, ki joj morda nato dolgo dolgo ne bo j mogoče ustaviti.	|
finds izgsibs v bojih na flsrc.dmem višavju Jnžnsga Vietnama
SAIGON, J. Viet. — Na O-srednjem višavju se vršijo na.j-hujši in najobsežnejši boji med rdečimi in vladnimi silami, odkar je uradno bilo vojskovanje končano s podpisom dogovora v Parizu lani v januarju. Rdeči so se ponovno poskusili polastiti glavnih mest Kontuma in Plei-kuja, pa so bili vedno znova odbiti.
Zadnje soboto, nedeljo in po-Zahcdna Nemčija je načelno nedeljek se je zopet vršil tam
VELIKA BRITANIJA DALA PRAV PREDSEDNIKU ZDA
h
j Iz Clevelanda | in okolice
.	, Pomlad je tu—
Zunanji minister Velike Britanije James Callaghan je v i Sinoči ob osmih zvečer je govern pred parlamentom priznal upravičenost Nixo-j prišla po koledarju — imeli smo novih pritožb nad zavezniki v Evropi. Izjavil se je za j pomladansko enokonočje — v ‘*najpolnejšo in najtesnejše” sodelovanje z ZDA.
LONDON, Vel. Brit. — Nova delavska vlada je v prvi izjavi o svoji zunanji politiki zavzela prijazno stališče do ZDA. Zunanji minister James Callaghan je
stva v Evropski skupnosti, ki nujno vodi do visokih cen hrane, kar boli britanske gospodinje, ter omejiti
v govoru v parlamentu v glav-1 britanski prispevek v proračun nem potrdil pravilnost očitkov; Skupnosti, ker ta prehudo obre-predsednika Nixona zaveznikom. menjuje Veliko Britanijo.
v Evropi in se zavzel za “najpolnejše in najtesnejše” sodelovanje z Združenimi državami.
Dodal je še, da je Nixonov govor pretekli petek v Chicagu pripomogel k “večji stvarnosti” v presoji položaja v Evropi.
(varil je istočasno evropske dr- bolj prizadeto zave pred “proti-ameriškimi izjavami”.
“Mi odklanjamo gledanje, da bo Evropa zrastia edino po svoji jorbi z Ameriko,” je ugotovil JaUaghan. Tako gledanje zagovarjajo v Parizu in so ga v zad-ijern letu tudi dosledno izvajali.
Prav to je privedlo do hudih • renj in sedanjega javnega razpravljanja.
Britanec je povedal jasno, da Jvropska gospodarska skupnost
Velika Britanija ne bo torej zahtevala kake splošne spremembe svojega položaja in pogojev svojega članstva v Evropski gospodarski skupnosti, skušala bo le doseči olajšave na tistih področjih, kjer se čuti najin prikrajšano.
Iz slov .naselbin
ATHENS, N.Y. — V 64. letu starosti je po težki bolezni umrla v ponedeljek, 11. marca v Columbia bolnišnici Marija Gerkman v navzočnosti svojih sinov in hčera ter njih družin. V ZDA je prišla leta 1950 kol begunka z možem' in 7 otroci., Tu sta se ji rodili še dve hčerki. Ves čas je živela tu v čisto ame-
i
>e more imeti tesnega vojaške-j sredini- Haxo se je vživela ga zavezništva z ZDA -brez iv nove razmeie, so pokazali \en-'vzporednega sodelovanja na!0* *n šopm c v tuja okoli ki ate po-področju trgovine, denarstva ih ko3nice in Prispevki za preko mergije”, pa tudi vseh ostalih
našo deželo pomlad. Naj bi bila vsem prijetna in naj bi vsem gospodarski Ponesla nove volje do življenja, živahnosti in življenjske vneme!
Iz bolnišnice—
Mrs. Rose Arh, 387 E. 161 St., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Pod zdravniško oskrbo—
G. Florijan Močilnikar, 1096 E. 64 St., je doma pod zdravniško oskrbo in se sosedom zahvaljuje za darila in bodrilne kartice.
Smrt misijonarja—•
Prijatelj slovenskega misijonarja rev. Lojzeta Demšarja, D. J., ki je dolga leta deloval v Indiji, je sporočil, da je misijonar umrl pri svojih sobratih v Borovnici v Sloveniji, kamor se je vrnil težko bolan. K večnemu počitku so ga položili 7. marca 1974.
Zadušnica—
V nedeljo, 24. marca, ob 7. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Yartza ob 16. obletnici njegove smrti.'
diupnih zadev.
Svoje evropske zaveznike in :očlanice Gospodarske skupnosti je Callaghan potolažil s tem, da je obrazložil, kako misli nova britanska vlada doseči spremembe v Skupnosti. V glavnem ima Velika Britanija željo zmanjšati podpiranje poljedel-
tisoč sv. maš. Za pokojno žalujejo mož Peter, sinovi Peter, Janez, Miha, Toni, hčere Martina. Helena, Ivanka, Marinka in Katarina ter 15 vnukov in vnukinj.
Bonn načelno prišla! na zahtevo ZDA
Stadion zažgali, ko je
bila igra odpovedana
SAN PEDRO SULA, Hond. -Tisoči razjezenih prijateljev nogometa so zažgali stadion preteklo nedeljo, ko sta bili dve nogometni tekmi odpovedani zaradi prevelikega navala navdušenih navijačev.
Pred stadionom se je zbralo preko 15,000 ljudi, ko je v njem prostora le za 10,000. Preko 20 ljudi so do smrti pohodili.
P ramenski prerok
¥ KEDELJ0 GASCON!'
HOUSTON, Tex. — Predsednik Nixon je tod objavil, da jei vlada umaknila svoj poziv za i prostovoljno zaprtje gasolinskih) ‘postaj cb nedeljah, pa dodal, daj ' je potreba po varčevanju z ga-solinom in ostalimi viri energije
še vedno nujna.
ZDA so odločene nadaljevati |	~kol-
r/ r\ /N /~\ii /-v'	/-\ r i t r ' f^ v\ /--»
svoj napor za dosego neodvisnosti v oskrbi z viri energije in hočejo to doseči do leta 1980, je izjavil predsednik ZDA. j
sprejela zahtevo ZDA po kritju stroškov za ameriške oborožene sile na nje nih tleh.
WASHINGTON, D.C. - Nemški finančni minister Helmut Schmidt je v razgovoru z. zakladnim tajnikom G. Shultzem in z državnim tajnikom H. Kis-singerjem pristal načelno na zahtevo ZDA po kritju stroškov za vzdrževanje ameriških oboroženih sil v Evropi. Zahodna
2.5
Poškropilo jih je
TEL AVIV, Iz. — Kq so se koncem tedna v vrtu doma , Moshe Dayana v Tel Avivu | sprehajali Moshe Dayan, av-
bilijonov delno neposredno delno z nakupi orožja in vojne o-preme v ZDA, kar bi naj krilo i del stroškov, ki pritiskajo na I zunanjo plačilno bilanco ZDA. i Razgovori so potekali v prijateljskem razpoloženju in Nemec je po njih dejal časnikarjem, da sedanja trenja med ZDA in Evropo ni treba jemati prehudo.
obsežen spopad, v katerem naj bi imeli rdeči 4t0 mrtvih, vladna stran pa 75 mrtvih. 105 ranjenih in večje število pogrešanih.
Rdeči so napadli v soboto eb močni podpori topništva, raket in mincmetalcev p o s t o j anko rangerjev, kakih 10 milj severozahodno od Kontuma. Tam vodi bred preko reke Dak Bla. ki bi ga rdeči radi dobili trdno v svoje roke pred monzumskim deževjem v maju.
V boj so posegla tudi vladna letala, ki so podpirala 1,500 vojakov pri njihovem nastopanju na tleh. Napadalci naj bi bili Severni Vietnamci, njihov 28. armadni polk, ki so ga podpirali v bojih daljnometni topovi. To je bila v zadnjih 12 mesecih četrta velika bitka na Osrednjem višavju, ki pa položaja kljub težkim izgubam na obeh stra-
Oblačno, snežitev ves dan naj višji temperaturi okoli F (2 C)'. Napovedujejo od 3 5 palcev snega.
ob
36
do
! strijski ministrski predsednik Te besede skupaj z onimi fran-Bruno Kreiskv ter tajnik bri- coskega zunanjega ministra zad- neh ni bistveno spremenila.
tanske delavske stranke Ron njo nedeljo in britanskega zuna-	• —nvcrrr-—:------
Haywood, je bila nenadno njega ministra v torek v parla- fieida, ki zahteva večje zmanj-i vključena naprava za škroplje- men tu so nekaj pomirile razbur- sanje ameriških oboroženih sil | n.ic-	jenje.	onstran morij. Predsednik ZDA
Moshe Dayan se je menda Tudi predsednik Nixon je o- je prepričan, da to ni mogoče zastonj trudil dognati, kdo je milil svoje stališče, ko je v to- storiti enostransko brez večje poskrbel za njegovo in njegovih rek zvečer v Houstonu dejal, da nevarnosti za svobodni svet in gostov poškropitev.	ne bo sprejel stališča sen. Mans- za svetovni mir.
Sovjetska zveza hoče povečali poljedelstvo
Leonid Brežnjev je objavil, j da bodo v naslednji petletki vložili 44 bilijonov dolarjev v razširitev obdelovalne površine, j MOSKVA, ZSSR. - Glavni tajnik Komunistične partije Le-noid I. Brežnjev je cb 20-let-nici začetka programa za obdelavo novih površin v Kazaksta-nu v Alma Ata, glavnem mestu te sovjetske republike, objavil, da bo ZSSR v prihodnjih 5 letih vložila 44 bilijonov v razvoj in obdelavo obsežnih površin v severnem delu evropske Rusije in v Sibiriji. Gre za obsežen pas “sivice”, sive, manj rodovitne zemlje, ki se razprostira na področjih severno od onega s “črno zemljo”, najrodovitnejšim področjem Rusije.
Načrt za obdelavo “sivice” je obstojal že dolgo, toda šele zdaj so se odločili, da se ga resno lotijo. Povečal naj bi sovjetski pridelek žita, pa pomagal tudi k povečanju števila živine.
Leonid Brežnjev je razlagal, da je obdelovanje “deviške” zemlje v Kazakstanu, ki sc je začelo pod Hr uš če vi m, šele po njegovi odstranitvi krenilo v pravo smer in rodilo uspehe. Sedaj prinašajo ti na novo orani in obdelani predeli 27U vsega žita, ki ga država pokupi. Zanimivo je, da ni nič omenil, da je bil on sam v letih 1956-1960 na čelu izvajanja načrta za obdelavo in oranje “deviške zem-jlje” v Kazakstanu.
?3!L iMSfcfef' pozval
Nixejia, m\ odstopi
WASHINGTON, D.C. — Sen. James L. Buckley, konservativec iz države New York, ki se j ima v dobri meri zahvaliti pred-| sedniku Nixonu za svojo voliv-; no zmago pred štirimi leti, je i pretekli torek predsednika pozval, naj pokaže “državništvo in pogum” ter — odstopi kot predsednik ZDA v korist vse dežele, i Predsednik je kasneje isti dar na tiskovni konferenci v Houstonu dejal, da ga ta poziv ni pripravil k ponovni preceni njegovega stališča in poudaril, da jc tudi za vztrajanje v obramb, pred napadom potreben pogum. On je odločen vztrajati in se bo- j riti za svoje prepričanje.
Sen. J. Buckley je dobil veli-; ko število brzojavk in klicev, ki v razmerju 3:1 odklanjajo nje-kov poziv, kot je bilo objavljeno sinoči.
Jutri, v petek, ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Simona Bizjaka ob 30. obletnici njegove smrti.
Seja—
Društvo Carnicla Tent 1288 T.M. ima v nedeljo ob 9.30 dopoldne sejo v starem poslopju SND na St. Clair Avenue.
Sodnik odklonil nastop obtožencev SI A na TV
MARTINEZ, Kalif. - Okrajni sodnik Sam Hall je odklonil zahtevo Svmbionese Liberation Army (SLA), ki tihi, da ima v svojih rokah Patricio Hearst, po nastopu njenih dveh umora obtoženih članov na televiziji, kjer bi naj razložila cilje te skupine.
Sodnik je dejal, da bi tak nastop onemogočil nepristransko sodno obravnavo za oba obtoženca. Oče ugrabljenke je izrazil razočaranje, ker je zahteva po nastopu omenjenih obtožencev na televiziji eden od pogojev za izpustitev ugrabljene.
Pri zobozdravniku
Obiskovalec: Koliko stane iz-dretje zoba?
Zobozdravik: $20.
Obiskovalec: $20 za komaj par
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Sinoči so, kot trdi poročilo notranjega ministrstva, hoteli ugrabiti princeso Ano in njenega moža Marka, ko sta se vračala okoli 8 v Buckingham palačo. Ugrabitelj je ustavil njun avto in oddal vanj (i strelov, ki pa niso zadeli princese in njenega moža. Pri streljanju sta bili nevarno ranjeni dve osebi.
WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik John Sirica je odklonil zadrževanje gradiva velike zvezne porote za več kot tri dni v zvezi s prizivom na višje sodišče. To bo danes dopoldne odločilo, ali naj bo gradivo predano pravosodnemu odboru Predstavniškega doma, kot je odločil sodnik Sirica, ali ne.
DETROIT, Midi. — čeprav je prodaja avtomobilov GMC bila doslej letos za preko 35% manjša od lanske, so vodniki GMC postali zdaj tako optimistični, da so odpovedali predviden odpust 27,000 delavcev za dva tedna v 7 svojih tovarnah.
MOSKVA, ZSSR. — Tu so objavili, da Kitajci še vedno molče o sovjetskem vojaškem helikopterju, ki je moral pretekli četrtek pristati zaradi zmanj-kanja goriva na kitajski strani meje v bližini Zunanje Mongolije. ko je šel iskat bolnega vojaška. Moskva je zahtevala takojšnjo vrnitev helikojiierja. Peking pa doslej še ni povedal niti, da ga ima.
JERUZALEM. Izr. — Včeraj je prišlo znova do streljanja med Izraelci in Sirijci na Golanskem višavju.
minut dela?
Zobozdravnik: Prav! Če te, vam zob lahko derem zelo, zelo dolgo.
želi-
tudi
Mmeesšm Bomomm
g«-a.'-viXaL£Ax<a.jBk ^gan»a> ^ i •si

6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Fublisiied daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9,00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«®*83
No. 54 Thursday, March 21, 1974
Pomirjevanje Zahoda in Vzhoda je obtičalo sredi obilja besedi
Pred leti je gen. Charles De Gaulle objavil konec mrzle vojne in začel pripravljati boljše odnose med svobodno in komunistično Evropo, govoril je o Evropi od Atlantika do Urala, pa v nekaj letih spoznal, da je ta cilj še silno daleč, tam za devetimi gorami.
Predsednik ZDA Richard Nixon, znan protikomunist, je prišel v času dolge vietnamske vojne do zaključka, da te
ležujejo, v Helsinkih na Finskem že v letošnjem juliju. Tam naj bi sklepe slovesno potrdili in podpisali. Nikomur drugemu od udeležencev se v Helsinke prav nič ne mudi in upanje na konferenco tam v juliju je zelo pičlo.
Tudi druga konferenca v Ženevi je obtičala. ZDA in ZSSR se trudijo, da bi našle pot iz zastoja z načelnimi rešitvami, ki naj bi pustile podrobnosti kasnejšemu reševanju. Predsednik Nixon je napovedal, da bodo ti razgovori uspešno zaključeni in da bo podpisal z ZSSR trajno pogodbo o omejitvi strateškega jedrskega orožja verjetno že ob svojem obisku letošnje poletje v Moskvi. V Pentagonu niso tako optimistični.
Tudi razgovori o vzajemnem, uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi, ki se vrše na Dunaju, se ne premaknejo.
Pomirjevanje med ZDA in ZSSR — med svobodnim in komunističnim svetom — je obtičalo in treba bo počakati do Nixonove poti v Moskvo v letošnjem juniju, pred-no bo mogoče reči, ali je obtičalo za kratko ali dolgo dobo.
-i	|
| BESEDA IZ NARODA
Poziv sšovenskfni roiakom širom Združeni držav
in Kanado
CLEVELAND, O. — Kakor rejo sami doživeti v zboru lepo-smo že sporočili in objavili in to nase pesmi in se usposabljati, kakor že veste, bo reprezenta- da jo morejo posredovati tudi tivni koroški mešani pevski zbor drugim. Uspehi Gallusovega Jakob Petelin - Gallus iz Čelov- zbora so sadovi skupnega dela vodstvom svojega diri- in prizadevanj skupine ideali-
pod
genta Jožka Kovačiča obiskal v ( stov, ki hočejo graditi, ne pa
vojne ne bo mogoče uspešno zaključiti, če se ne pomiri I zadnjih dneh avgusta in v prvih' obstoječe razdirati. Za eno vajo preje z Moskvo in Peipingom. Ko je bil izvoljen za pred-; dneh septembra Združene drža-Iv Celovcu morajo pevci napra-sednika in se je V Beli hiši dobro razgledal, je svet iznena- ve in Kanado in priredil koncer-i viti 3,200 kilometrov. Dvajset
— - -	—	^	’ I avtomobilov prevozi za eno va-
| jo tisoč kilometrov. Stroški ra-
dii z objavo svoje poti na Kitajsko, nato pa še v Sovjetsko te v Washingtonu, Clevelandu, zvezo. Res je oba obiska opravil in na obeh ustvaril teme-1 Chicagu, Torontu in po vsej Ije za izboljševanje odnosov, kar mu je končno pripomoglo verjetnosti tudi v Fairfieldu, kljub hudim preskušnjam h končanju vojne v Vietnamu conn
vsaj za ZDA in umiku naših oboroženih si! od tam.	Ta obMl in tuIBeja sta name.
1 .lxon issinger oznanjata od tedaj, da se hočejo !njena nam ameriškim in kanad-
ZV.^,1Z0,g;iltl.S010CeVailjU s SovJetsko zvezo v mednarodni skim ,Slovencem. Koroški pevci politiki, kjer je le možno, in reševati vsa sporna vprašanja ; nam bcdo preko morja prinesii
potom razgovorov in pogajanj. Sporazumi in dogovori, ki i v združene države in Kanado sta jih Nixon m Breznjev na svojih obiskih sprejela, žago- j lep0) živo siovensko koroško tavljajo svetu, da se bosta obe glavni sili sveta izognili vsa- ] em in ič v zgodovini slokemu vojnemu spopadu, prav za gotovo pa vsaki jedrski j ^ rzseljenstva v združe-vojni ki bi pomenila konec človeštva in njegove kulture. ;nih državah in Kanadi se bo • Pon\'rievanje med ZDA in ZoSR ter Kitajsko je pre- zgodlio, da nas bo obiskal celo-cej v redu napredovalo do lanske jeseni, ko je prisio ne- ^en pevski zibor tistega dela slo-nadno go no/e vojne na Srednjem vzhodu z egiptsko-sirij- venske zemlje, kil ga od matične skim napadom na črte premirja z Izraelom. Sovjetski pre-1 domovine ločijo državne meje.
hod od razgovorov k oboroženem soočevanju je Nixon 1	^	,	,
■ i .°.	,,	,	ni t	Obisk Gallusa ne bo le po-
sprejel in v trenutku, ko so se v Moskvi pripravljali na ne-1	,	,	. J
*___ t .	.	.	’	,	, .	. -i .	o , . memben kulturen m naroden
posredni vojaški nastop z lastnimi silami na Srednjem
vzhodu, objavil bojno pripravljenost vseh ameriških oboroženih sil s strateško jedrskimi vred.
Svet se je kljub vsem sporazumom in pogodbam med ZDA in ZSSR nenadno znašel pred možnostjo jedrskega spopada. V trenutku je postalo jasno, kako negotovo je pomirjevanje med ZDA in ZSSR in kako naglo je dobre volje lahko med njima konec, če katera od obeh drugi nepričakovano stopi pretrdo na prste.	.	..	—_	. _
Pomirjevanje je obtičalo, pa se vendar obe strani jav- ™ ”^ega Dunajske-no izjavljata zanj. Pri tem posebno Moskva ni ravno obzir- ga e& ega +pevsce§a	501
na. Tako je zadnji teden ščuvala Arabce, naj ne začno zo- ^ pevsko	v Združene
pet izvažati olja v ZDA in naj bodo trdi v razgovorih z Iz- rzaJ'e ,m Kanada S1°venski raelom. Cilj tega je očitno zavirati ameriško politiko po- ,pevs.1 zbor 12 Celovca pa bo-
mirjevanja Srednjega vzhoda. Moskva se javno norčuje iz ' ,Vsi. vemo’ da k°ncertni nasto- _______^ ^_____
sedanjih uspehov Kissingerja, “Pravda” v Moskvi je zapi- pi’ ki j111 ima naš PriPravljalni ni odbor tudi za darila na sploh, sala, da se je “tresla gora, rodila pa se je miš”.	~	jodbor za ta oblsk na sPoredu vi	Sleherni dc.lar ,bo	pomagal. Pro-
V Washingtonu so kljub vsemu tiho in	so	objavili,	da	Taznih krajlh Amerike m Kana-	,simo paj da ibi pri te,h darildl
bo Kissinger potoval v nedeljo, 24. marca,	v Moskvo	na	! f’ bodo ^S11 pokriti vseh	bili širokogrudni,	čas za nabir-
razgovore o obisku predsednika Nixona.	| s rcsKov Gallusovega obiska m	ko je razmeroma	kratek m na-
Pomirjevanje med svobodnim svetom s komunistič-Ve™°’ da takšnega ših koroških bratov ne smemo
nim ni omejeno samo na ZDA in na ZSSR. Pri njem ima °	^	^ " ..........
svojo besedo tudi Evropa, na drugi strani pa Kitajska. Zadnja se drži za enkrat še bolj ob strani in ni še jasno, ali je svoje stališče in svoje smotre kaj spremenila. Evropa
m
dogodek za nas v Ameriki in Kanadi, obisk bo še posebno pomemben za Slovence na Koroškem, ker bo dvignil njih narod- j no zavest in ponos, njih vero v slovensko stvar in voljo do življenja. Nismo še slišali, da bi kak drug pevski zbor iz Avstri-
čunano po 1.50 šilingov za kilometer znašajo za eno vajo 1,500 šilingov. V letu 1972 je imel Gallus skupno 50 vaj. Pevci so torej izdali okroglo vsoto 75,000 šilingov.”
Ob tolikšnih žrtvah v takšnih razmerah, v kakršnih živi slovenska narodna manjšina na Ko-roškem, moramo skoraj onemeti. Slovenci v Ameriki in Kanadi, ki smo v vseh ozirih na boljšem kot naši koroški bratje, moramo vsaj v tem slučaju pokazati enako m^ro požrtovalnosti kot oni, saj jim sicer ne segamo niti do kolen.
Pripravljalni odbor vabi vse Slovence v Združenih državah in Kanadi, da odpro svoja srca in velikodušno priskočijo na porno. Pripravljalni odbor je pričel zbirati sponzorje, ki bi bili pripravljeni darovati po 100 dolarjev in s tem botrovati temu gostovanju, se pravi uvrstiti se v zbor botrov. Število posameznikov in slovenskih društev v Clevelandu se je že mecensko odzvalo našemu pozivu, še večje število pa je dalo svoje obljube. Seveda pa prosi pripravljal-
je
obiska ne moremo organizirati'^^ Imena SponZOrjev-na strogo poslovni osnovi.^ botrov in darovalcev, ki bodo u_
Gallusovi pevci, ki jih je ne-' vrščeni v zbor podpornikov, bo-kaj čez petdeset, so se zavedali, do objavljena v. spominski knji-da bodo iz lastnih in osebnih žici, ki bo izšla ob priliki gosto-sredstev in s prispevki svojih vanja. Darove sprejemajo vsi koroških rojakov pokrili vsaj odborniki pripravljalnega odbo-tri četrtine stroškov letalskega ra, še posebej pa blagajnik, ki je prevoza iz Evrope v Ameriko m Frank Lovšin. Njegov naslov je:
1116 East 72nd St, za
Tradiolmlm zajtrk
irisitva lajsv, Smena pri i¥a !dn
CLEVELAND, O. — Društvo Najsv. Imena Jezusovega župnije sv. Vida priredi prihodnjo nedeljo, 24 t.m., v šolski dvorani svoj redni letni zajtrk z jajčnim narastkom in mesenimi klobasicami ter s kavo in vsem, kar še spada k dobremu zajtrku. Zajtrk bodo začeli deliti ob 8. zjutraj in bo potem na voljo vse do ene popoldne. Prispevek zanj za odrasle $1.50, za mladino pod 12. letom 75 centov.
Ne zamudite! Vsako leto je večja udeležba. Na zajtrk prihajajo ne samo rojaki iz vseh delov našega mesta, marveč tudi tujci v vedno večjem številu. Dohodek podje za potrebe fare.
J. S.
Prireditve 1ZA
EUCLID, O. — Pred kratkim je prišel na obisk iz Zambije slovenski misijonar oče Lovro Tomažin. Na povabilo Misijonske znamkarske akcije je v nedeljo, 10. t. m., predaval o svojem delu. Prijatelji misijonov so napolnili spodnjo dvorano stare cerkve v Collinwoodu. Oče Tomažin, ki si je zaslužil priimek “Graditelj”, saj je v šestih letih zgradil pet cerkva, je najprej z besedo, potem pa še s slikami pokazal krajevne, verske in socialne razmere v Zambiji, kjer uspešno deluje več slovenskih misijonarjev. Poudaril je prednosti nove misijonske metode. Včasih so ljudje hodili za misijonarji iz kraja v kraj in se dajali po kratkem pouku krščevati — da so dobili novo srajco, ostali so pa pogani, čeprav so bili po večkrat krščeni. Po Vatikanskem koncilu pripravljajo katehumene vsaj dve leti na krst; i^sak kandidat mora biti temeljito poučen v veri, če jo hoče prejeti, zato je pa versko življenje v Zambiji globlje kakor v starih krščanskih deželah. Misijonarji ne dajejo več daril in podpor. Kdor kaj potrebuje, si mora zaslužiti z delom. Razen o veri poučujejo svoje vernike tudi o modernem poljedelstvu in umnem gospodarstvu.
Preteklo nedeljo je pa MZA priredila v šolski dvorani pri Sv. Vidu kosilo. Sodelovalo je mnogo žena in tudi nekaj mož iz obeh slovenskih župnij. Vsem iskren Bog plačaj! Cisti dobiček je namenjen slovenskim misijonarjem. Ker so bila podobna kosila za razne dobrodelne namene že nekaj nedelj povrsti, so se ljudje menda naveličali, zato je nekaj hrane ostalo. Če je včasih doma na kmetiji ljudem kaj o-j stalo, ni bilo nič hudega, saj'prašiči tudi morajo živeti in če o-stane kaj v družini, ki nima prašiča, je naloga varčne gospodinje, da sama vse pospravi, težje je pa to pri takih prireditvah, kjer je mnogo gospodinj in preveč hrane zanje. Pa je že kar u-staljena navada, da si gospodi-
med tem v ospredju razgovorov, ki naj bi zaključeni uspešno pomenili naslednji korak k pomiritvi obeh svetov, posebno v Evropi.
Sovjetska zveza je doslej v dejanju še zelo malo pokazala, da ji je do resničnega pomirjenja in mirnega sožitja .
in za zmanjševanje mednarodne napetosti, sedaj 'pa bi za	!naza;i-	0stal° pade na nas- To se	H16 East 72nd St., Cleveland,! nje razdele preostalo hrano in jo
to svojo ponavljano izjavo rada Že primerno plačilo.	j pravi,	preostalo Četrtino za le-	Ohio 44103 (Telefonska številka nesejo domov. Pa ne mislite	da
Svet je bil nekaj časa pripravljen to izjavo nagraditi,	ltalski	prevoz in stroške bivanja	432-1312). Dotični, ki bi napisa- zastonj! Vse plačajo kakor v	trpa SO v Moskvi napravili napako, ko so Z dejanji začeli k a-	! tver prevažanja po Združenih dr-	n čeke ali denarna nakazila, naj 1 gcvini, čeprav delajo en dan	ali
zati, da njihove besede ni modro jemati preveč zares. Od • zavah in Kanadi moramo spreje- jih napišejo na: Frank Lovšin dva zastonj. Saj je v njihovo tedaj so tri glavna pogajanja med svobodnim svetom in I ^ nase ameriški in kanadski Slo- Trustee for Gallus.	’ i čast, da je čisti dobiček
Sovjetijo ter njenimi sateliti, ki se vršijo v švicarski Žene- venci-
vi in na Dunaju, zastala, ameriški .kongres pa zavlačuje Kakšne žrtve, še posebej de-razpravo o novem trgovinskem zakonu, ki naj bi predsed- narne> doprinašajo Gallusovi niku Nixonu omogočil priznati Sovjetski zvezi v trgova- pevci že za sam obstanek zbora, nju položaj prijateljske države.	' nam pove poročilo s Koroške,
Moskva najbolj priganja h končanju konference o ev- ki pravi: “Pevci prihajajo na te-ropski varnosti in sodelovanju, ki se vrši v Ženevi. Brež- denske vaie v Celovec iz Dobrle njev je poskušal vpreči v napor za pospešenje te konferen- vasi> železne Kaple, Psinje
ce predsednika Francije Pompidouja, ko je bil zadnji te- ;si> Svetne vasi, št. Petra, Nonče den na obisku v Sovjetski zvezi, pa je Francoz to vljudno vasi> Lipe, Kotmare vasi, Sel, odklonil. Moskva hoče priznanje sedanjih meja v Evropi, Mal°šč, Bilčovsa, Sveč, Velikov-noče pa dovoliti povečanih stikov med obema deloma Evrope in ne mara se obvezati o medsebojnem obveščanju vojaških vaj in drugih večjih premikanj oboroženih sil v Evropi. Zanimivo je, da se za tako obveščanje ne ženejo le zahodne, ampak tudi “nevtralne” sile, zlasti glasno Jugoslavija — ki se ne čuti čisto varno pred sovjetskim obje-
ca, Krive Vrbe, Beljaka, Doba, Libuč, Blata, Žihpolj, Pečnice in Djekš. (To se pravi, iz vseh koncev širne Koroške.) Najvidnejša j in najlepša lastnost, ki krasi! Gallusove pevce cd ustanovitve i
Pripravljalni odbor za gostovanje Gallusa v Združenih državah in Kanadi:
Mate Resman, predsednik Ivan Hauptman, 1. podpreds. Olga Mausar, 2. podpreds. Marjan Jakopič, tajnik Frank Lovšin, 'blagajnik
za misijonarje, ki žrtvujejo za Boga in uboge vse svoje življenje, čim večji.
Tudi vsem, ki so prišli na kosilc: Bog plačaj!
Prijatelji misijonov
Odborniki: August Dragar, Mojca Slak, Rudi Kolarič, Matija Grdadolnik, John Skrabec, J običaj Franček Gorenšek, Milan Pav-1
Veseli štaprosv”
mom- ^	_	zbora, je junaški idealizem, s ka-!
Breznjev bi rad imel evropsko varnostno konferenco terim žrtvujejo svoj prosti čas' zaključeno s sestankom vodnikov vseh držav, ki se jo ude- in dcl svojega zaslužka, da mo-'
FAIRFIELD, Conn. — Kot je na Slovenskem iz gene-racije v generacijo, se proslav-lovčič, Jože Likozar, Miro lja “pustovanje”, to je čas, ko se Odar, Božo Pust, Janez Po- J veseli staro in mlado. Pred pust-virk, Frank Urankar, Bernar-! nim torkom obiskujejo hiše made Ovsenik, Ivan Jakomin, Škarji ali pustne šeme. Sličen Tone Vogel, Josip Ferra, Ste-j običaj so letos izvedli s svojim fan Režonja.	j kvartetom “Veseli Štajerci” v re-
stavraciji “Evropa” v Bridge-portu, Conn.
V	kvartet “Veseli Štajerci” so se prvotno združili v Connecticutu, kjer sta doma dva člana; druga dva sta iz New Yorka. Kvartet je razveseljeval s svojimi polkami in valčki, ko je har-monikaš Marjan Kolarič moral na služenje vojaškega roka. Tako je prvotni kvartet “Veseli Štajerci” šel v pokoj za tri leta. Ostali člani kvarteta so se trudili, da bi se obdržali, pa jim ni uspelo.
Tri leta je dolga doba in končno je napočil čas, ko je Marjan Kolarič slekel vojaško suknjo in se vrnil v civilno življenje. Nagnjenje do harmonike in glasbe se mu v času vojaškega roka ni .skalilo. Z veliko voljo se je o-prijel harmonike in na novo organiziral kvartet “Veseli Štajerci”. Po trudu je končno našel še dva druga člana in tako so ustanovili novi kvartet “Veseli Štajerci”. Harmoniko igra Marjan Kolarič, kitaro Frank Fulop, bas kitaro Vlado Vaupotič, na bobne pa nabija Mirko Kolarič, ki je bil prvotni član. Po tem sestavu so se zbrali v Fairfieldu, Connecticut, in v zimskih večerih pridno vadili naše vesele melodije, ki nas spominjajo na naše domače kraje daleč onstran Atlantika.
V	bodoče so si zadali program, da bodo posneli svojo ploščo, ki bo vsebovala našo sloven sko glasbo v novi domovini Ameriki. Kvartetu “Veseli Štajerci” želimo obilo uspeha!
M. K.
------o----—
lansaške drobtinice
Praznik Marijinega Oznanjenja.
I.	Priprava na učlovečenje. (Vse, kar bom povedala, sem črpala iz “Mesto božje”, življenje Matere božje. Spisala s. Marija iz Aguide. Delo odobreno od raznih papežev in škofov. Španska inkvizicija in janzenistična gonja mu nista mogli do živega.)
Marija se je z devetdnevnico pripravljala na prihod Odrešenika. Samo Ona ni tega vedela.
1.	Prvi dan jo je zbudil angel opolnoči in ji velel, naj vstane. Bog se ji je prikazal v abstraktni viziji. Gledala in razumela je stvarjenje sveta. Razumela je, da je bil Bog vedno srečen in ni rabil češčenja stvari. Samo iz ljubezni jih je ustvaril. Prosila ga je, naj kmalu pošlje Odreše-nika. Čez dan je opravljala svoje dolžnosti in premišljevala o tem, kar ji je Bog v videnju razodel.
2.	Drugi dan je smela Marija gledati, kar je Bog ustvaril drugega dne, kot poroča Sv. pismo. Ta dan ji je Bog podelil moč nad silami narave, nad elementi, nad planeti in vsem vesoljem. Ta dan je postala Kraljica morja, zemlje, elementov, vsega stvarstva z ozirom na Odrešenika. V svoji ponižnosti se je čutila nevredno vseh milosti. Ves dan je po božjem naročilu prebila v molitvi in prosila Boga, naj kmalu pošlje Odrešenika.
3.	Tudi tretji dan se je začel polnoči z abstraktno vizijo. Marija je bila deležna novih izrednih milosti. Bog jo je pripravljal, da postane vredna Mati Njegovega Sina, ki ga je nameraval poslati na svet. Gledala je skrivnosti stvarjenja tretjega dne — suho zemljo in morje. Razumela je vse rastlinstvo cd najnižjega do najvišjega. Vse u-stvarjeno za rabo človeka. Noben znanstvenik ne razume v vsej svoji učenosti le drobca tega, kar je Marija videla tretji dan novene. Vse te prednosti in učenost je Marija skrivala in se je je posluževala v poznejšem življenju le v izrednih slučajih. V videnju tega dne ji je Bog dal razumeti usmiljenje in ljubezen do človeštva. Z njim je hotela ljubiti vse ljudi.
Od tiste ure je bila pripravljena reševati duše, biti priproš-njica človeštva. In s tem je po-
stala vredna biti soodrešiteljica s svojim Sinom, s katerim je v duhu trpela, kar je On trpel na telesu. Ves dan je prebila v molitvi, v hrepenenju po Odrešeniku. Pa ni niti najmanj slutila, da bo Ona Njegova Mati. Srce Njenega Sina je bilo ranjeno od ljubezni do Nje in tudi On je hrepenel po trenutku, ko bo mogel počivati v Njenem naročju.
4.	Četrti dan devetdnevnice se je začel kot prejšnji dnevi. Marija je vstala opolnoči in se takoj zamaknila v Boga. V abstraktnem videnju ji je Bog pokazal novo postavo milosti, ki jo bo ustanovil Odrešenik: Svete zakramente, ki jo bodo vsebovali. Marija je prav dobro razumela zaklade milosti in blagoslova, ki potekajo iz zakramentov. Videla je tudi hudobijo človeštva, ki ovira tok milosti, da ne more do src. Marija je potem ves dan molila, da bi človeštvo ne zamotavalo in zlorabljajo milosti, ki jih bo Odrešenik zaslužil s svojim trpljenjem.
Ta dan je Marija tudi gledala, kako je Bog ustvaril sonce, mesec, zvezde vesolja. Videla je njih število in razumela, kako izvajajo svoj vpliv na življenje živih in neživih bitij. Noben a-stronom ali astronavt ne ve niti drobca tega, kar Marija ve o ve-
5.	Peti dan je imela Marija vi-solju od 4. dneva novene.
den j a kot druge dni. Prebila ga je v adoraciji. Bog ji je potožil, kako veliko greha in nehvaležnosti prejema in kako malo je duš, ki ga ljubijo. Grešniki ga zadržujejo, da še ni poslal Odrešenika. Vendar se bo iz ljubezni in dobrote učlovečil. Ta Njegova tožba zveni skoro kot tista, katero je pozneje preko stoletij zaupal Margareti Ala-kok. Marija je prosila za človeštvo, slavila in poveličevala Boga. “Izvoljena Mati Edinoroje-nega” se boš odslej imenovala, je dejal. Marija je slišala samo ime “Izvoljena”. Mati Edinoro-j enega so pa slišali angeli. Marija je sedaj vedela, da je učlovečenje blizu. A da bo Ona Mati Besede, ji je Bog še prikril.
6.	Šesti dan so jo angeli zopet zbudili opolnoči. Devet ur je ostala zamaknjena. Zopet je gledala v abstraktni viziji Boga in razumela skrivnosti, ki jih ji je odkrival. Gledala je, kako je u-stvaril živali vsega sveta. Razumela je vse, kar se tiče njih življenja in lastnosti. Nazadnje ji je Bog še pokazal, kako je u-stvaril človeka. Razumela je ves njegov ustroj, temperament, zmožnosti itd. Videla je duši A-dama in Eve v njih nedolžnosti in lepoti. Videla je njun padec in je jokala zaradi razžaljenja Boga. To je ranilo Njegovo Srce m ji je obljubil kmalu poslati Odrešenika.
7.	Sedmi dan so angeli odnesli Marijo v nebesa. Na zemlji jo je nadomestil angel, ki si je privzel Njeno podobo. Bog je zapovedal dvema serafoma, ki sta stala najbližje prestola, naj s posebno častjo služita Mariji, še več drugih serafov se jima je pridružilo. Obkolili so Marijo v vidni podobi. Kak prizor! Kraljica nebes, ki ni vedela, da je postala sedaj tudi Kraljica angelov. Prva človeška noga je takrat z njo stopila v nebesa! Kako so se angeli čudili in se veselili in slavili Boga! Občudovali so ponižnost in dušno lepoto Marije, ki je tudi Boga očarala. Takrat jo je dvignil na naj višjo stopnjo milosti. Stala je pred Njim taka krasna v svetosti, da je Beseda želela kmalu jo imenovati Mater.
8.	Osmi dan so angeli zopet odnesli Marijo v nebesa, Bog ji je sedaj razodel, da je bila spočeta brez izvirnega greha. Ta postava je bila za vse druge, Marija je bila izvzeta. Druga Estera! Novo presenečenje in začudenje angdlov. Nebesa, ki so bila zaprta potomcem Adama, so se odprla Mariji še pred učlovečenjem Besede. Bog je bil ve-sel, da je ustvaril človeka, da je
(Dalje na 3. strani)
Č355EK3JES
1 Jaklič:


^°aianov Marko se je bil na-5^al vdovstva. Brez gospodi-^ ni mogel biti več in otrokom bilo treba matere. Smejal se ■> ko ga je hčerka spraševala:
^i bodo teta še takega srčka pli!”
še, še! .. Le pridna bodi!” se mu je dobro zdelo, da ^ otrok ni pozabil Lenčike. Loj! .. Lej! ... Kako ti otrok ^a!” je dejal sam pri sebi in
5	bolj mislil na njo.
',aPosled ni imel nobenih dvo-
i°v več. Zavrgel je bil Jerico in arto ter vse druge, ki so se 111 tako slučajno nastavljale, in
6	ael snubit Lenčiko.
Li si bila enkrat zaradi mene
^a, kajne?” jo je vprašal
Ho.
Lenčika zardi.'
“P
ra po nedolžnem ... Zaradi
^i-ana, ki ti ga nisem bil dal.
a> ako hočeš, dam ti ga sedaj!”
i ^ončika ga pogleda hrepene-
,(a on ji ponudi prstan.
ravno tak je!” vzklikne
'aabika nehote in ga ogleduje.
(i^b ga že imaš!”
L), kajpada! ... Pa ravno ta-segaj”
I “T •
i J-ore] potem mene ne maraš?
' H ti ga je pa dal?”
juda sem ga kupila sa-
j koga je dobila. ! “Vdovca...”
“Od
ba.”
\ zatorej je Jerica planila j° bobi, hahaha ... Ali si še hu-,^a njo? ...”
nč več ... Je vsaj vedela, da bnam rada...”
Ak me imaš? ... Poj deš li
Vyj?.V>
Lončika pogleda mater.
(Ako je zate,” meni mati. j. Vžeč si mi in pa otroci te t aio radi. Micika te kar ne mo-Pozabiti. S tistim ‘srcem’ si 6 bila tako prikupila.” enčika si natakne prstan in j. Ogleduje, zadovoljno se smeh-Ja]oč.
^^ojdeš z menoj?”

bldrko, s teboj pa, kamor ho-
dahne Lenčika in mu stis-
« r°l10-
otroke imam.”
> ti so potem tudi moji.” lak 3 S& vzemab^> ker se imata
Hi
§ega.
rada!” pritrdi mati, ko je a> da sta tako drug za dru-
“P
(1 a boš imela otroke rada?” ((V rada, rada!”
([^a mene tudi?”
, L kajpak, tudi!...” kje,,a Pomanjkanje' in trplje-
bf3 kal’ tisto! ... Da bom le te-
xmela..
kenčika je bila nevesta, j., nedeljo so potem oba vrgli z lečo ljudem v zobe.
Pr ^bnba,” se je zasmejal v ^.^adnji klopi Zaman in je gj..!. s komolcem soseda. “Ali
m *'••• O, jaz sem vedel, da tako ”
“Pa troje otrok .. hihihi... Zibala bo lahko precej.” “Hehehe! ..”
“Jaz bi ga že ne marala, naj bi se mi še tako ponujal.” “Vdovca? ... Saj se nam še fantov ne manjka ...”
“O, vdovca pa že ne! .. . Rajše sem sama do konca ...”
“Hehehe!...”
Jeričina mati je pa razlagala prijateljicam in znankam o Marku.
“Nič ne rečem, je že ... Pa Bog ve, kako dobro se rajni ni godilo, zato ga Jerica ni hotela ... O, saj se ji je ponujal... Jaz je pa nisem hotela siliti, se bo že še možila... Veste, naša Jerička je izbirčna: vsak ni za njo.. ”
“Pa vendar pravijo, da se je enkrat tepla za Marka.”
“O, kako: je svet zloben! Za neki prstan se je, ker je mislila, da j e od rajne, ki bi ga bila rada imela za spomin, ker jo je tako rada imela ...”
“Tak’ tako!”
“Tako! ... Tako!... Svet pa narobe obrne.”
Jerica je pa sama drobila domov; za tovarišijo kar ni marala.
“Tak’ prstan ji je bil pa vendar dal! Pa je tajil! ... O, ko bi bila jaz vedela! ... Še bi jo bila, še...”
Tako je modrovala po poti.
Ko sta šla Marko in Lenčika I od poroke, je gledala Marta ne-z voščliivo izza vogala in mislila: “Kdaj bom pa jaz tako? ... Da bi bila to vedela!... Veliko ‘srce’ s štirimi papirčki bi mu bila kupila ... O, sedaj bom že vedela...”
Prestregel ju je tudi Zaman. “Ali ti nisem pravil ,Marko? Pa danes gresta sama! Vesta, kje smo se bili srečali? .. Druga je pa ostala.”
“I, kajpak! .. . Obeh ne morem vzeti...”
“Prav si izbral... Na srečo!” Ko sta bila Lenčika in Marko sama, se ga je oklenila okrog vratu in ga stiskala: “Moj Marko! . .. Moj Marko! ... Moj ljubi mož!”
Marko se je smejal in jo poljubljal.
“Moja Lenčika! ...”
Neznan brivec
“Ali poznate Seviljskega brivca?”
“Ne, jaz se brijem sam.”
“H
“Me
aj pa hočejo?”
Pr , °5a se> da bo imel vsaj mir ženskami. Kako so pa šle


t^a Lenčika?” vp, ’ Hige še bolj! .. Jaz sem • • • Hojnikova dekla se je V'st rn'e^a^a za njim in ta Jerica, rajne, se je tepla zanj.” praviš!...” akrat je pozvonilo.
Hnikovi
VSa —-'vi Marti je udarila lx v glavo in na srce ji je ko bi ne bila tako nog, pa bi se bila zgru-o se je pa zdržala in do
jHa teja
>>h
S"-Tafc
aca maše ji je odleglo, hi a,	s tovarišicami
(,j 2ačne:
Ga
:‘Vd<
le...”
do-
“Pa ga je dobila.”
pa ko-
Lk0' • Vca’ • • • hihihi.. ste -^trpela zanj ... Ve ne ve-
“V,'
v	j.	w -	----- - -
^	• In kako je dr-
la 2a Vjirn. Jaz sem vide-
H0 •.. tepena . je bila
HAROLD WILSON, vodnik britanske delavske stranke, je po-i stal znova predsednik vlade, če-ga . Srčke’ mu je kupovala, da ! prav njegova stranka nima veči-Je ujela. Pa še misli: Bog ve, [ ne v parlamentu.
S konference o krizi energije v Washington]
Kakšno mnenje imajo Evropci; Francoz: “Ker gre pri tem za o nastopu Francije na konferen-: čisto evropsko zadevo, moramo ci o krizi o preskrbi z energijo, ipod temi pogoji naš pristanek u-
makniti in istočasno vztrajati na udeležbi Savdske Arabije in Libije.”
Dr. Kissinger:	“Kaj bi vas
moglo pripraviti do tega, da bi vašo odpoved umaknili?”
Francoz: “Če bi mogli biti sigurni, da bi Evropa na tej konferenci g 1 a s o vala enoglasno ‘ne’.”
Dr. Kissinger: “Iz organizacijskih razlogov bi nam bilo ljubo, če bi nam mogli sporočiti čas vašega prihoda.”
Francoz: “Čas našega prihoda vam moramo sporočiti šele, ko bomo tukaj.”
Dr. Kissinger: “Imate še kake želje, ki se tičejo vašega prihoda?”
Francoz: “Bilo bi nam ljubo, če bi vaša vlada s predsednikom
ki se je pretekli mesec vršila v Washingtonu, lepo pove Wolfgang Ebert v članku “Jamstvo za uspeh v listu “Die Zeit” od 1. marca t.l.
Ker prva konferenca ni uspela, se mora vršiti še ena. Da bi ji zagotovil uspeh, je dr. Kissinger izvedel skrbne diplomatske priprave. Gostom (zastopnikom devetih držav Evropske gospodarske skupnosti, Japonske, Kanade in Norveške) je povedal:
“22. prihodnjega meseca se vrši konferenca o preskrbi z energijo; vsi ste povabljeni. Imate kak predlog?”
Francoski zastopnik:	“Samo
enega. Da konferenca izostane.”
Dr. Kissinger: “Konferenca se mora vršiti na vsak način. Imate še kako željo?”
Francoz: “Da. Da se ne vrši brez nas.”
Dr. Kissinger:	“Torej lahko
računamo z Vašim sodelovanjem?”
Francoz: “Ne. Kvečjemu z našo navzočnostjo.”
Dr. Kissinger: “Hvala za vaš pristanek. Imate še kako vprašanje?”
Francoz: “Da. O čem se bo na tej konferenci govorilo?”
Dr. Kissinger: “O vsem, kar je v zvezi s preskrbo z energijo. Ste s tem zadovoljni?”
Francoz: “Mi smo pripravljeni govoriti o vsem, samo ne o vprašanju preskrbe z energijo.”
Dr. Kissinger: “Hvala vam za vaše prijazno soglasje. Ali imate seznam udeležencev in k temu kako vprašanje?”
Francoz: “Da. Na tem seznamu smo odkrili Ameriko. Kaj to ha?’ pomeni?”	p)r Kissinger: “Da. Toda šele
Dr. Kissinger: “Konferenca se ko bo monsieur Jobert presto-vrši na pobudo Amerike, ki je pil prag konferenčne dvorane.” na vprašanju preskrbe z energijo živahno zainteresirana.”
na čelu in udeleženci konferen- razodel, da bo ustanovil sv. Cer-
Kansaške droMimce
(Nadaljevanje s 2. strani) dal Mariji tako dušno lepoto. Prosila ga je za vse človeštvo. “Dam ti svojo besedo, da se bo kmalu božja narava združila s človeško, da bo kmalu prišel na svet Edinorojeni,” ji je dejal Marija je bila potolažena, vsa prevzeta ljubezni in pričakovanja. Ves dan je potem slavila Boga na zemlji, kamor so jo odnesli angeli.
9. Tabernakelj, ki si ga je Bog tako dolgo pripravljal, je bil gotov, Marijino Srce je bilo pripravljeno, da se združi s presv. Srcem. Kot druge dni so jo tudi sedaj odnesli angeli v nebesa z dušo in telesom. Bog jo je posadil na poseben prestol zraven Njegovega. Pomislimo! Stvar poleg Stvarnika! Tam je bil tudi pripravljen prestol za učlovečeno božjo Osebo. Ne morem popisati, kaj vse je smela Marija gledati in uživati. Bog ji je
ce pri našem pristanku zapeli ‘Marseljezo’.”
Dr. Kissinger: “Pri konferenčni mizi smo vas posedli med nemške in angleške delegate. Kakšne ugovore imate proti tej rešitvi?”
Francoz:	“V načelu nimamo
nič proti temu, če sede ti in drugi gospodje pri francoski mizi.”
Dr. Kissinger: “Ali ste z jedilnim listom zadovoljni?’
kev, ki bo sad Odrešenikovega trpljenja. Videla je že naprej vse sv. zakramente in razumela njih delovanje v dušah itd. Ta dan je Bog kronal Marijo kot Kraljico vsega stvarstva. Marija se je čudila in ni vedela, da ji vsa ta čast gre kot Materi božji. Vsa nebesa so vedela in se veselila, samo Marija ne. Niti od daleč ni slutila, da je Ona tista i svetopisemska žena, ki bo kači
Francoz: “Da vam pokažemo,! §^aV0 s^r^a-
da smo za tesno sodelovanje, predlagamo, da atmosfere pri o-bedih ne zastrupljate z Idaho krompirjem”
Dr. Kissinger: “Bi bile s tem* vse vaše želje izpolnjene?”
Francoz: “Vse razen ene. Ali imamo kako jamstvo, da se bo konferenca končala brez uspe-
. (Dalje sledi)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
VARČUJE Z OLJEM! — Direktor zveznega energetskega urada W. Simon kuri kamin, ko priporoča vsem, naj varčujejo s kurilnim oljem.
Luka Krimefe ygurf
(1392-1974)
Slovenska pevska javnost, pa naj bo ta domovinska ali zamejska ali pa zdomska, dobro pozna skladatelja Luka Kramolca. Pozna ga zlasti po posrečenih pevskih prireditvah koroških narodnih pesmi. Skoro ni slovenskega pevskega koncerta, da ne bi bilo v koncertnem sporedu te ali one Kramol-čeve skladbe. In ta Luka Kramolc je danes telesno mrtev; njegove skladbe pa žive in bodo še dolgo dolgo živele med nami.
Luka Kramolc, ta naš najbolj znani zbiratelj in prireditelj koroških narodnih pesmi, je umri 12. svečana tl. Rajnki si je znal j za svoje delo pridobiti vrsto 'sposobnih sodelavcev. Eden teh je bil tudi naš veliki slovenski skladatelj Matija Tomc.
Luka Kramolc se je rodil 14. vinotoka-oktobra 1892 v gorski vasici Šentanel (Sv. Daniel) nad Prevaljami na Koroškem. Danes leži ta vas prav ob avstrijski meji na jugoslovanski strani. Kramolčev oče je bfi cerkovnik in organist v Šentanelu, ko je tam župnikoval pisatelj Ksaver Meško, ki je ohranil spomin na Lukovega očeta v črtici “Tiste stezice”. Rajnki Luka je rad pripovedoval, kako je v mladih letih stregel Mešku pri sv maši.
Prvo glasbeno izobrazbo je rajnki Luka dobil v domači družini, kjer so imeli kar domači družinski zbor. Na Meškovo pobudo pa je Luka šel najprej na
BOLJ PRIPRAVNO — Skavti v Kansas Cityju, Mo., so postavili svoje šotore za 64. obletnico kar sredi mesta poleg Crown Center hotela. Le kdo bi hodil daleč ven v naravo v zimskem času?
orglarsko šolo v Celje, nato pa še na Dunaj, kjer se je glasbeno izpopolnil na tamkajšnji cerkveni glasbeni akademiji. Po vrnitvi v domovino je postal tajnik pri Glasbeni Matici v Ljubljani. L. 1924 je v Ljubljani tudi diplomiral iz glasbe, nakar je vse do upokojitve bil profesor glasbe največ na ljubljanski klasični in bežigrajski gimnaziji. Mimo profesure je opravljal še veliko kulturno delo kot pevovodja vrste pevskih zborov, največ koroških, predaval na ljubljanskem in celovškem radiu, zraven pa zbiral, zapisoval in harmoniziral predvsem koroške in druge slovenske narodne pesmi.
Kramolc je najbolj znan, kakor rečeno, kot prireditelj koroške narodne pesmi. Koliko zbirk je izdal, bi morda niti sam ne znal točno reči, saj se je skozi 40 let njegovega delovanja na tem področju vrstila zbirka za zbirko. Po sodbi Mat. Tomca naj bi jih bilo 30 do 35. Njegove praktično zasnovane zbirke so bile namenjene koncertnim odrom, dvoranam, šolam, raznim šolskim in drugim prireditvam.
Izmed njegovih pevskih zbirk naj posebej omenimo le zbirko “Gremo v Korotan” (1946), ki je nastala ob njegovem sodelovanju s prof. Mat. Tomcem. V njej je sedem koroških narodnih pesmi za srednji glas s klavirjem. Založil jo je Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Tri izmed pesmi v tej pesmarici so bile 1963 natisnjene v ruskem jeziku v Moskvi.
Kot pevski vzgojitelj je rajnki Kramolc začel izdajati najprej sam, pozneje (po 1. 1932) pa s prof. Tomcem Pevsko vadnico za nižje razrede srednjih šol. Ta je doživela že pred zadnjo svetovno vojsko vrsto natisov, izboljšano in po tvarini razširjeno pa so jo po zadnji vojski izdali skupno Kramolc, Groeb-ming in Tomc. Ta pa je doživela doslej že 4 izdaje. Po tem učbeniku so študirali petje, lahko trdimo, tudi malone vsi naši zdomski pevski učitelji in pevovodji in seveda tudi številni naši pevci in pevke.
Omeniti velja še eno pomembno delo rajnkega Luka Kramolca, namreč njegovo '‘Slovensko pesmarico”, ki je izšla v letih 1963 do 1969 pri Mohorjevi družbi v treh delih (Kramolc, Tomc, II. del s sodelovanjem dr. Zmage Kumer).
Poleg pesmaric je rajnki Kramolc organiziral 1955 s Sloven, akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani snemanje koroške svatbe v Šentanelu; tri leta pozneje z Narodopisnim institutom snemanje božične igre in kolednikov, v letu 1965 pa v sodelovanju z Glasbeno matico snemanje steloraje (napravija-nje stelje) in pa fantovsko pete-roglasno petje “na tretko”.
Po značaju je bil rajnki Kramolc vedrega značaja, poln pristnega kmečkega humorja, do zadnjega zdrav in čil, delaven in še v bolezni poln načrtov.
Rajnki Luka Kramolc zapušča med nami v zdomstvu sina slikarja in pisatelja Božidarja Kramolca in sina zdravnika dr. Nika Kramolca. Oba živita v Kanadi. Obema izražamo ob izr gubi dobrega očeta iskreno sožalje.
M.T.-J.S. ------c—-----
!cm Iigreii ¥ Indiji zaradi sfisla za lirano
NEW DELHI, Ind. — Redne vojaške čete so bile poslane v državo Bihar ta teden, ko je prišlo do obsežnih izgredov v zvezi s pomanjkljivo oskrbo s hrano. Policija je ponovno streljala v množico v raznih mestih in pri tem vsaj 10 oseb ubila, okoli 60 pa jih ranila. Izgredi pod vodstvom študentov so zavzeli tak obseg, da jim policija sama ni bila več kos.
Demonstranti so požigali policijska poslopja in plenili trgovine, širili upor proti pomanjkanju hrane in visokim cenam. Hudi izgredi so bili v Patni, 500
milj severovzhodno od tod, kjer so študentje izrabili pomanjkanje hrane za organizacijo obsežnih demonstracij proti vladi, ki so ji že dolgo očitali podkupljivost ter brezbrižnost do obsežne brezposelnosti in pomanjkanja poklicnega šolstva.
V državi Bihar vlada kongresna stranka, kot je v državi Gujarat, kjer je morala po dvomesečnih demonstracijah odstopiti.
-----o-----
Varčnost
Ko si je princesa Ana ogledovala hišo v bližini garnizije Sandhurst, kjer bo od marca dalje živela z možem Markom Philipsom, je v vsaki sobi skrbno ugasnila luč.
Neki list je izračunal, da je s tem prihranila nekaj penijev, prenovitev hiše pa je stala skoraj 12.000 funtov.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
55425 Waterloo Rrt.	481-223?
MAIJ OGLASI
ŽENITBENA PONUDBA
Blizu Toronto, z poklicom, lastnim domom, ter stalno službo, želi spoznati dekle za resno skupno življenje, želim foto. Pišite na A.D. “Obljuba velja”. ____	  (54)
V	najem
Oddamo kuhinjo, sobo, kopalnico, porč in klet. Svoj vhod.
Kličite 881-6792
______________________-(55)
V	najem
Odda se soba in kuhinja fantu, prost vhod. V bližini E. 167 St. Kličite 481-8607.
'	(54)
NEFF RD. OKOLICA
zidan ranč, dvojni priključeni garaž, z ognjiščem, delan po naročilu, velike sobe; rekreacijska soba, krasna okolica, pogled na jezero.
EUCLID — BEVERLY HILLS
krasna ranč hiša, z tremi spalnicami, jedilna soba, razdeljena klet, dvojna garaža, v lepi okolici. od Chardon Rd.
EUCLID
bungalow, kvalitetno grajen, dve spalnici spodaj, in velika soba zgoraj za razširjenje, ognjišče, 21/2 garaže. Ograjen lot. V spodnjih tridesetih.
iiPSOM REfiLTY
499 E. 260 St.	731-1070
ODPRTO OD 9. DO 9. ZVEČER _______________________ (54)
V najem
5 sob spodaj, 1 ali 2 otroka 2 spalnici, v St. Clairski okolici. Kličite 481-6192 po 6. uri. _________________________(x)
Help Wanted Male
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(X)
Mesar dobi delo
pri Cimperman’s Market, 1115 Norwood Rd. Kličite 361-0566 podnevi ali zvečer 481-8681.
(55)
Help wanted — female Dobijo delo
Natakar in ženska za pomoč v kuhinji. Je lahko upokojen. V Euclid, Ohio. Kličite 486-4062.
_________________________(x)
Female help
Woman wanted for house cleaning, once a week. No children to take care of.
Call 371-0488
-(55)
Help Wanted Male & FemaSe
CUSTODIAL COUPLE
Middle age, English speaking. To take care and manage hall. Live on premises, rent and Utilities free. Salary plus commission — Call 382-9388.
Eno od serijskih sporočil naMm odjemalcem:
Volom je bilo menda jako dolgočasno; prežvekovali so in se niso nič zmenili za vretje okrog sebe. Če je kacemu rogatemu velikanu morebiti na misel prišlo, čveteronozemu svojemu bratu ali sosedu z rogmi sovraštvo, ali na neki drug način nedovoljeno ljubezen pokazati, vzdignile so se takoj od vseh stranij šibe in batine ter so padale po njem, da ga je hitro minilo veselje in skakanje. Tudi materam kravam ni bilo po volji, da so bile tukaj v popolu-danšnji vročini na ogled razstavljene, ta ručeč, druga se tiho pogovarjajo s svojim čez pas z višnjevo ruto prevezanim, strahoma pri njej stoječim teletom, tretja mirno ležeč v prahu .in v blatu svojem na tleh.
Smrekarjev Anton je počasno hodil mej živino. Glavo je nosil po konci, klobuk se mu je bil nazaj pomeknil, levica je držala s srebrom okovano pipo, a v desnici je imel drobno šibo, s katero je tega in onega vola malo potepel, da se mu je s poti umek-nil Kakor častna straža so hodili za njim trije kmetje, prosili in prigovarjali mu. On je mirno kadil, nič odgovarjal, pokimal zdaj onemu zdaj temu, ki ga je srečal in pozdravil.
“Kaj ne, Anton, da boste še meni voli kupili?” reče eden' Srečo lovimo po svetu vsi, ali treh kmetov.	i sreča je čudna ptica. Vsi jo ed-
“Petnajst goldinarjev mi bo-1 nako imenujemo, ali vsake oči jo ste vender utrpeli posoditi,” go-1 gledajo, visoko v nedosežnem vori drugi, in tudi tretji prosi, j višku sedečo, v različni, drugač-naj bi mu voli v rejo kupil. j ni podobi. Glej, ona dva dečka, Pa Anton ni hotel nič slišati.J Polnih rdečih lic, strmita zamak-Še le ko se izmed živine prerije nena v lepe pistolice, ki jih ima in vidi, da se ga sitneži drže prodajalec otročjih igrač razsta-“kakor laščec”, vzame pipo iz vljene. Kako bi bila srečna ta ust, pljune po tleh in reče:	.dva, ko bi si mogla vsak edno
“Kaj vam nisem povedal, dajpištolico kupiti! In pride njima sem denes že kupil vsem, ka-; čas, kadar dorasteta, da bosta terim sem mislil? Le pojte!” j imela novcev toliko in še več, Dva, ki sta ga volov prosila, nego veljajo te pistolice. Ali uvidela sta, da je vsaka beseda tačas ju te lepe stvari ne bodo zastonj ter da se ne da prepro- več veselile, ne bode njiju bri-siti, odšla sta torej in klela. Aigalo, pištolic kupovati; po čem tretjega Anton sam pokliče na-j višjem in večjem bosta hrepe-zaj_	j pela, kar jima bode najbrže zo-
“Koliko bi rad?”	! pet nedosežno, in — sreče ne bo
“Petnajst goldinarjev Vas pro- 'nikoli. s;m_”	j V gručah stoje znanci, mladi
“Kaj boš ž njimi?”	Un stari. Nekateri se dolgo uže
‘“Prašička bi kupil, in kadar'niso videli, tedaj se je treba kaj
obre-. pomeniti; drugi se posvetujejo,
bil še prostor, sede in reče: “Najprej je treba kaj založiti.” Z belim prtom prepasani krčmar priteče silno prijazen in vpraša: “Poliček dobrega, Anton, ali ne?” “Nimaš nič za prigrizek?” —• “Kaj pečenega in kaj kisle zelenjadi?” — “Pokaži!” — “Pa vina pošteno mero, kaj pak!” Takoj je imel velikanski obrok pečenke pred seboj. Še le ko je vilice in nož položil, krožnike od sebe porinil in poln kozarec vina zvrnil, sklene roke ter nasloni se na mizo pa se začne pogovarjati z okrog sedečimi možmi. Govoril je glasno, da ga je bilo po vsi sobi slišati. Pletla se je govorica o volovski kupčiji, o denašnjem semnji, o pšenični ceni, o Judu, ki v mestu jižice, in ob Italijanu, ki suhe slive skupljuje; kakšno vino bo letos na Hrvaškem itd.
V gorenjem delu trga so imeli kramarji svoje prodajalne ša- -'ih: tore. Vabljivo so bile razvešene svilene rute in raznega pisanega blaga v lepem neredu. Jezičen in urnoročen skače kramar sem-tertja, razkazuje, hvali in se zna mladi kupovalki pridobri-kati in uveriti jo, da na vsem semnji ni ednacega blaga po tej ; slepi ceni.
Poglejte, kdo VAS zastopa ko gradimo jedrsko elektrarno
U.S. komisija atomske energije.
Federalna komisija pogonske sile. U.S. oddelek za zdravje, izobrazbo in socialno skrbstvo. U.S. agencija za varstvo okolja. U.S. armadni zbor inženirjev. U.S. notranje tajništvo. U.S. trgovinsko lajništvo. U.S. pravosodno tajništvo.
U.S. oddelek za domove in mestno obnovo. U.S. oddelek za prevoz. Poleg teh Vas zastopajo ohijske agencije, kot Ohijska pogonska pristojna komisija. Ohijski oddelek za zdravje. Ohijska industrijska komisija. Ohijski gasilski načelnik. Ohijski oddelek za industrijske odnose. Ohijska agencija za varstvo okolja. Ohijski oddelek za
divjačino. Ohijski oddelek za prirodna bogastva. Ohijski oddelek za prevoz in druge. Poleg teh je na ducate krajevnih agencij in odborov, vključno komisionarji sedmih okrajev.
Zato, če želite ponovno zagotovilo o varnosti atomske elektrarne, se samo spomnite na vse te Vaše zastopnike. Mi moramo odgovoriti vsakemu od teh.
7k ILLU MINATIN G
januarja, aprila, oktobra na Prince Ave.,
julija
popoldne v Slovenskem domu
februarja, | na Holmes Avenue.
maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ; Predsednik Al Sajovic. 1. pod-ST. CLAIRSKO OKROŽJE	j predsednik Anton Perusek; z. pod-
predsednik Louis Peterlin, pod- pred. Louis Arko;, tajnik Antonia
Frank Zgonc, za konferenco SND John Lokar. Glavna seja v janu- j ar ju v Slovenskem Narodnem Do-j mo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo plačuje $300 smrtnine in $14: na teden bolniške podpore. Za na- j daljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
preds. Anton Pelko tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 161-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subei. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Victor Vokach. veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Albert Cesnik, podpredsednik Louis Jartz, tajnica-blagajniearka Cecelia Wolf, 1799 Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio 14143, tel. 261-0436, zapisnikarica 2. uri popoldne, v Slovene Center! Ursula Branisel, nadzorniki Mary i Dolšak, Joseph Mrhar, Leahder
Stokar, 6611 Chestnut, Independence, Ohio 44131, tel. 524-7724; j zapisnikar John Trček, blagajnik I
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik,
Joseph Ferra; nadzorni odbor Frank Lojze Arko (Chicago) 1. podpred-Karun, Louis Dular, in Štefka.1 sednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. Koncilja. Seje so vsake tri mesece. | podpredsednik, Francka Babnik, Sklicuje jih predsednik po potrebi, i 2447 Crescent St., Astoria, N.Y.
Poročevalec Frank česen.
AM ERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Frank Smole, taj. - blagajničarka Mary Lauter, 640 E. Washington Ave., Barberton, O. 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Piatnar, Frances Žagar, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob
ga zredim, vrnem Vam z st j o, gotovo.”
Anton izvleče svojo listnico, z bankovci natlačeno, oslini prst in izbere tri petake.
“Na! Pa dosti priredi. Obresti ne bom jemal od tebe. Če boš moški z vračilom, znal te bom še drugič, ako ne, nikoli več ne dobiš. — Ona dva sleparja znam.”
“Bog Vam daj zdravje, ko ste mi dobro storili,” reče kmet in spravlja novce.
kam bi bilo bolje iti vrč vina pit, tretji opazujejo dekleta in mladeniče, ki hodijo med kramo gori in doli.
“Poglej! Smrekarjevega Antona Franica!” kaže eden stoječih mladeničev svojemu tovarišu.
“Ta lehko košato hodi, bogata je in lepa. — Kdo je pa ta muha, ki za njo lazi in tako sili vanjo?” vpraša drug. “To je Plužnikov student. Tega so samo babe premotile, da ni šel k
študira,
Pa Anton te zahvale ne posluša, obrne se in stopi v bližnjo j farjem. Na dohtarsko krčmo,	| Pa ves babjak je.”
“Pojdi pit, Anton!” glasilo se	.Dalje prihodnjič)
je od vseh omizij ob ednem, in |	------o------
mnogo kozarcev mu je molelo i — Polovico vsega mesa na nasproti. Ali Anton zmaje z gla-' svetu, ki ga porabimo za hrano, vo, gre naravnost v kot, kjer je ; je govedina in svinjina.
Imenik raznih društev
IR
§
§
a
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDTT
Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk
1.	Podpreds: John Gerl
2.	Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134
Blagajnik: Andrew Bozich Zapisnikarica: Mary Bozich	rov, Stella Mahnič. Za Federacijo:
Nadzorni odbor: Predsednik John Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou
Troha, Mary Kobal, Anna Karun
Poročevalca: v slovenščini, Mary
Bozich v angleščini Al Sajovec Seje so vsak prvi četrtek v mesecu db 2. uri popoldne v SDD. na Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Gorenc, Mary Sham-
Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domo-
Markuc, zastopnika federacije Louis Dular, Al Cesnik, L. Makuc, J. Mrhar. Zastopnik na SDD Frank Zavri; družabni odbor Mary Dolšak, Alma Lazar, Anna Žele, kuharica Mary Dolšak.
Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«
Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., telefon 486-6090 Zapisnikarica Josephine Magajna Nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak.
Seje in, sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Častni predsednik Frank • Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; . blagajnik Louis Zigmund,
11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zaika Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. /Vidu.
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vodno očiščene piščance, na kose zrezan6—^ polnoma sveža jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si
II C) W A H D B A K E R
549 East 185 Street, Euclid	531 H-Jjl
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsed. Andy Bozich, podpred. John Gcrl, tajnik in blag. Tone Novak, 20271. Arbor Ave. 481-0290, zapis Mary Bozich, nadzor odbor: Ed Leskovec, Frank Farun, Frank Koss, poročevalci:	Tone Novak,
Mary Bozich. Balina se vsak dan — ponedeljek, torek, sreda in četrtek
J
§
!
$
'


nadzorniki: John Lokar, Frank A. | ob pol ene ure pop. petek in soboto
Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. John Lokar,
' F®
USTAVNI VLADAR — Cesar Haile Selasije je Abesinijo vladal doslej po svoji volji in pameti, v bodoče je obljubil, da jo bo vladala iLStavna vlada, on bo ostal le cesar.	1
V blag spomin
30. OBLETNICE SMRTI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
Simon Bizjak
Izdiluiil je svojo plemenito dušo dne 20. marca 1944
Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog.
Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog!
Nič več ni nekdanje sreče, ko si skrbel za nas ljubeče, iz srčnih naših bolečin nam vzdihne živ spomin.
Žalujoči:
Soproga ROZI BIZJAK SINOVI IN HČI Cleveland, O. 21. marca 1974.
ob 6. uri zvečer, do 5. pop.
ob nedeljah od 1
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik' Stanley Cimerman, podpredsednik Slavko Zagmajster, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi Kristavčnik, pomočnik gospodarja Mike Kavaš, odborniki Frank Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi j § Pintar, John Kostajnšek, Avgust | ^
QorN/.H o \7/-» • T'Ct’vcorl i	'T’rvnci 'Zcfnr/mlr ■ Ji
m
gjL
'tli
"m
I
1
!
i
Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628

Šepetave, razsodišče Tone Zgoznik, j
Avgust Pintarič, Branko Senica;;	...	--------- - -.......... ...'	,j*
SrtLJS?**	P°m“niCa Fr. Howard Brown, ,aj. Ml Bernard fon 261-0386, blagajnik <*>£1
—___A------1________________| Lambert, blag. Rev. Thomas er, nadzorni odbor: Jan^
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH | Ruppe. Letna članarina $2, podporni Milan Smuk, Nežka Sodja.
PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve lend, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel 481-3768.
član, letno $10, dosmrtno č Ta n i dar Frank Rupnik, kuharica stvo $50.00, dosmrtno članstvo za i Ivec.
/družine m organizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin. ki izhaja štirikrat na leto. Društvi i krije stroške za delo za pnglašenj' škofa Baraga blaženim in svetni korn

SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
President: John J. Vidmar Vice-pres.: Matt Novak Secretary: Cathy Tominc, Tel.; 391-0282
Treasurer: Frank Cerar Jr. Auxiliary Committee: Marty Tominc, Luddy Sumah, Peter Worch, Lou Kuhar.
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855
Predsednik Rev. Charles J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. Scheringer, eksek, taj. in urednik
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni \ odja Rev. J u 11 u ; Slapsak, predsednica Mrs. France.' Lindič, tajnica Mrs. Frances Petne blagajnica Mrs. Mary	ra ni an
Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavdš, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavn, -gospodar Jože Zelenik; odborniki John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik John Truden, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, tele-
MISIJONSKA ZNAMKA**
AKCIJA rnM' Predsednik:	Matthew ^ j .
podpredsednik: Joseph Ze L SJ niča: Mary Celestina, 727 E- . gjlh Cleveland, O. 44110, tel.: 7bo(jF.j blagajničarka: Anica Knez’ „ro!'i niča za zbiranje znamk:	fjii1]
Kucher, Mary Strancar. Od ^ jf za članstvo: Marica Lavris1 LJ 481-3768. Odbornica za Bog0*5 $ akcijo (BA): Mary Boh ie 2398. Za oskrbo 'kuhinje: Tominc, Ivanka Pretnar. Urankar. Za prodajo peciva-ces Raischel,
Mary Ko kal ^jij
Bavec. Za oskrbo pijače id nje prostorov:	Vinko * r V\
Frank Kuhelj, Leopold Pretn zbiranje nagrad in srečelov• Leskovec, Mary Prosen, Vid^^jlji ger, Lojze Petelin, Mary Nadzorni odbor:	Štefan
Frank Mlinar. Ivica Tomined ka Tominec.
PLESALNA SKUPINA -
Predsednica: Mojca Slak, 546 ard Ave., Cleveland, G 881-1725
Podpredsednik: Peter Dragar Blagajnik: Janez P. Vid®81’ Tajnik: Frank Zalar. M?-_	.
Odborniki: Sandy Pestotnik< Veronika Peklar, Andrej Plesna Učiteljica: Bernarda Ovsenik