424
PETER PL. RADICS :
VALVASORJEVA „PASIONSKA KNJIŽICA" IZ L. 1679.
J3|||jie zgodaj je krščanska umetnost Mt\ uP°dabljala Kristusovo trpljenje %wjf§» 'n nJeS'0V0 smrt. V najstarejših krščanskih časih, v II. in III. stoletju, so upodabljali Kristusa na križu zakritega. To so takozvane „cruces dissimu-latae". Jagnje s križem je simbol po nedolžnem trpečega Zveličarja. To podobo nahajamo prvič v III. stoletju na nekem kar-neolu v „Kircherjevem muzeju". Najstarejše podobe križa v taki obliki, kakor ga imamo dandanes, so na lesenih vratih cerkve svete Sabine v Rimu, iz V. stoletja; slonokoščeni relief v „Britiškem muzeju" je iz iste dobe, in miniatura v ličnem rokopisu meniha Ra-bula v florentinski „Laurentiani", iz 1. 586.
Že v II. stoletju se nahaja na sliki v „coemeterium Praetextati" slika „Kristusa kronajo s trnjevo krono". Ta podoba je še čisto klasičnega značaja in je prva, a tudi edina iz tako zgodnje d6be, ki nam kaže prizor iz Kristusovega trpljenja. Kasneje so Kristusovo trpljenje in smrt zlasti radi upodabljali na kamenitih ploščah raznih sarkofagov. Take slike so: »Slavnostni vhod v Jeruzalem", „Vjetje Kristusa", „Petrovo za-tajenje", „Jezus pred Kajfom", „Jezus pred Pilatom", „Kronanje s trnjevo krono", Jezus nese težki križ".
S početkom srednjega veka so pasionske slike vedno pogostejše, in krščanska umetnost se je najrajši bavila ž njimi. Največ je pripomogel v to sv. Frančišek Asiški, ki je sam nosil rane svojega Odrešenika. On je iznova vnel mrzla srca za krščanstvo, za ljubezen do uboštva in do trpljenja. Tudi krščanska umetnost se je preosnovala v Frančiškovem duhu. Cel rod duhovitih mojstrov  je,   najprej   v   Italiji,   a   kmalu   tudi
drugod, začel gojiti krščansko umetnost v tej novi smeri, v duhu serafskega svetnika. Razvila se je nova umetniška šola, polna mladega, svežega življenja. Umetniki so jeli zajemati snov zlasti iz Kristusovega trpljenja. i)
Ko se je vrnil naš slavni baron Valvasor s svojega potovanja po Italiji, Franciji in Nemčiji, sta mučila našo deželo dva huda sovražnika: turška sila in kužne bolezni. V tako žalostnih časih je smatral blagi Valvasor za svojo najsvetejšo dolžnost, da opozori svoje uboge rojake na Onega, ki je tako potrpežljivo in vdano pretrpel najhujše muke in najsramotnejšo smrt. V ta namen je oskrbel Valvasor izdajo majhne knjižice, v kateri je bilo v posameznih prizorih naslikano Kristusovo trpljenje in njegova smrt, gotovo v prvi vrsti za preprosto ljudstvo, da bi lažje razumelo svetopisemsko povest in našlo tolažbe v tako bednih dneh.
Valvasor je kupil kmalu potem, ko se je bil vrnil s potovanja, mični grad Wagens-berg pri Litiji. Pozval je k sebi znamenite bakrorezce ter na lastne stroške ustanovil v Wagensbergu dne 12. aprila leta 1678. bakrorezni atelier. Tukaj je imel bakrorez-nico toliko časa, dokler se ni preselil v Krško. Tako so bili pod osebnim Valvasorjevim nadzorstvom izgotovljeni skoraj vsi bakrorezi, ki krase njegova slavna dela. Iz te delavnice so tudi bakrorezi v Valvasorjevi „Pasionski knjižici".
Erazem Francisci, ki je oskrbel izdaji Valvasorjevega dela „Ehre des Herzogtums Crain" opazke  in   razlago, piše dodatno k
!) Prim. Dr. Paul Keppler: „Die XIV. Stationen des heiligen Kreuzweges." Eine geschichtliche und kulturhistorische Studie. Freiburg im Breisgau. 1891. Str. 18. etc.
425
Iz Valvasorjeve „Pasionske knjižice'':  Jezus s  trnjem  kronajo.
zgodovini kranjskega slovstva v začetku VI. knjige, ko govori tudi o delih Valvasorja samega, pod številko 1.: „Ker je strah božji po besedah proroškega kralja začetek modrosti ter temelj in korenina vseh drugih kreposti, je začel Valvasor s pobožnostjo in je dal najprej lično ,Pasionsko knjižico' z lepimi in umetnimi okviri v baker vrezati in v četverki tiskati na svojem gradu Wa-gensbergu 1. 1679. Risal jo je Janez Wiriex z neverjetno pridnostjo in potrpežljivostjo." i) Pred kratkim je dobil to velezanimivo. zdaj zelo redko prvo delo barona Valvasorja naš deželni muzej. Dolgo časa se ni vedelo, ali se sploh to delo še   kje   dobi.   „Rudolfinum"  jo   je
!) „Den Anfang hatEr (Valvasor) in Betrachtung, dass Gottes Furcht nach dem Ausspruch des prophetischen Konigs der Weisheit Anfang und aller anderen Tu-genden Grund und Wurzel sey, von der Pietat gemacht und allererst ein sau-beres Passionsbiichlein mit scho-nen und zierlichen Einfassungen in Kupffer stechen und in Quart drucken lassenaufseinemSchlofi ' Wagensberg im Jahr 16/9, gezeich-net von Johann Wiriex mit un-glaublichen grofien Fleifi und Ge-dult." — „Ehre des Herzogtums Crain" von J. W. Freiherrn von Valvasor, Band II. Buch VI. p. 368.
dobil s posredovanjem sedanjega deželnega odbora na prošnjo gospoda kustosa Alfonza Miillnerja.
O tem delu hočem tukaj izpre-govoriti le na kratko in je pojasniti s fotografijami našega domačega fotografa, g. Kotarja. Obširneje mislim namreč govoriti o tem v Valvasorjevem življenjepisu, ki ga imam v delu.
Naš muzej ni dobil popolnega dela, ampak le petnajst posameznih listov, ki so zaznamovani s številkami 1 do 17; listov s številkami 3 in 4 pa manjka. Vsak list ima en bakrorez. Posamni listi so dolgi 104cm in \y2cm široki. Pravokotni okvir vsake slike je 7-5 cm širok in 0*9 cm visok; stranski okvir je visok 54 cm in širok Slika sama zase pa meri vsaka v širokosti 55 cm in v visokosti 3*5 cm.
List št. 1. je naslovni list. V umetniško izdelanem okvirju z živalskimi in rastlinskimi okraski je natisnjena posvetitev dela tedanjemu ljubljanskemu knezoškofu Jožefu grofu Rabatta. Zgoraj nad besedilom se dviga mogočno dvoglavi orel z grofovskim grbom; med glavama ima mitro in škofovsko palico.
Posvetitev sldve: „Celsissimo et Illustris-simo / Domino Domino Josepho ex Co-mitibus   /   de   Rabatta   Dei   et  Apostolicae
1 cm.
Iz Valvasorjeve „Pasionske knjižice": Jezusa na  križ  pribijajo.
426
Sediš / gratia Episcopo Labacensi et Principi / Ordinis S. Johannis Hierosolvmitani Equiti / Commendatori in Lossen Ober-liibich et / Grosstiirz etc. Sac. Caes. May. Consilia- / rio Arcano ac Domino Domino suo gratio- / sissimo Hos Dominicae Pas-sionis Icones / a Johanne Wiriex inventos et delineatos / D. D. C. etc. / demississimus Servus / Joannes Weichardus Valvasor / W. excudit Wagenspergi / in Carniolia 1679 / And: Trost Sculp: /
Na drugem listu je slika „Zadnja večerja". Dvorana je v renesanškem slogu; na tleh leži pes. Tretji in četrti list manjkata. Podoba na petem listu nam kaže prizor, ko ujamejo Jezusa na Oljski gori. Gospoda obdaja dvajset oseb. Cela skupina je prav živahna. Sesti list nam pred-očuje Kristusa pred velikim duhovnom Ano m. Karakterističen je pritlikavec s psičkom, ki ga srečamo še na listih št. 7, 10 in 13. Bakrorez na listu št. 7 nam kaže Jezusa pred Kajfom. Ta skupina je zopet zelo živahna. Kako jasno je začrtana vsem obrazom zlobna zavist in smrtno sovraštvo do Gospoda! Z nenavadno natančnostjo je narisan na osmem listu prizor, ko zataji Peter s v oj ega Uče ni ka. Dasi so posamezne osebe zelo majhne, vendar so vse natančno izdelane. Kristusu se določno bere na obrazu, kako globoko ga boli Petrova nezvestoba.
Na listu št. 9 je slika „Kristus prvič pred Pilatom". Posebno imeniten je tu Pilat s svojimi naočniki. Naslednja slika nam kaže Kristusa pred Herodom. Zve-ličar zatrjuje z visoko dvignjeno desnico svojo nedolžnost. Krvavo bičanje pred-očuje enajsta podoba. Trije rablji bičajo Kristusa, eden sveti z bakljo, v ozadju pa sta dva gledalca. Dvanajsti bakrorez nam kaže, kako kronajo Jezusa s trnjevo krono; na trinajstem pa je znana slika „Ecce ho m o".  Pilat kaže besnemu ljud-
stvu Kristusa, vsega razmesarjenega in s trnjevo krono na glavi. Poleg Kristusa je šest oseb in oni pritlikavec, ki bržkone pomeni peklensko zlobo Judov. Ta slika je dovršena z vso umetniško natančnostjo, zlasti množica spodaj, in izrazi posameznih obrazov. Pogled na sličico ti nehote gane srce k usmiljenju do trpečega Jezusa.
Štirinajsta slika nam kaže prizor, ko p e-ljejo Kristusas križem obloženega na Kalvarijo; petnajsta je „ Kristus pade pod križem" (v ozadju na desni je Kalvarija), z veliko množico ljudstva, del vojakov je na konjih. Štev. 16. predstavlja Jezusovo križanje. Križ je naslonjen na obronek griča, dva rablja pribijata Jezusu roke, dva noge.
Na zadnjem listu je podoba Kristusa, ko umira na križu. Pod križem je mnogo ljudstva; najbližje so jokajoče žene, božja mati in sv. Janez; Marija Magdalena se oklepa križa. Razbojnikov umetnik ni naslikal, ker bi sicer ne napravljala slika tako enotnega in harmoničnega vtiska na opazovavca.
Na vsakem listu so ob robu lični živalski in rastlinski okraski. Podobno ornamentiko kakor v tem delu, nahajamo izdelano z isto umetniško nežnostjo in natančnostjo tudi v Valvasorjevem kasnejšem delu „Theatrum Mortis Humanae", ki je izšlo leta 1682. Te okraske pohvalno omenja že Fiorillo.1) V teh okraskih je tudi precej simbolike; to opazimo včasih tudi v glavnih slikah, n. pr. na listu št. 10, kjer čepi poleg Herodovega prestola opica, simbol hudobneža, krivoverca.2) Brez dvoma je tudi škrat s psičkom, ki se večkrat nahaja na teh sličicah, enakega pomena.
!) Prim. „Geschichte der zeichnenden Kiinste in Dcutschland und den vereinigten Niederlanden." Hannover 1820. IV. Str. 159.
2) Prim. Kreuser: „Christliche Symbolik." 1868. Str. 13.