Gradbena obrt in stanovanjska graditev
Pri zakljiučnih delib stanovainjske graditve dela 25 vrst gradbenih obrtnikov, od ikaterih neiateni g-radijo iii vgrajujcjo kovinske, lesene iu kamenite sestavne dele, drugi vgrajujejo razne instalacije, tretji pa abdelujejo notranje 111 zuuauje po-vršine zgradb. Ta dela so v akiipoi vrednosti zgradbe udele-žena s povprečno 47 odstatki. Iz teli nekaj podatkov je raz-vidno, kako pomembna je razvitost gradbene obrti za stano-vanjsJto graditev.
Pri uas se je v času od 1. 1952 do 1956 števLlo tako zasebaih. kakor tudi družbeaih obrtmih obralov povečevalo iz leta v leto, prav tako se je povečevalo tudi število delavce\. Kljub temu pa se zmogljivosti niso povečale tako, kakor je zahteval obseg zgradb družbenega standarda. V gradbeni obrti namreč skoraj lOOodstotno delajo ročno, tako delo pa je  drago.
Doslej smo v to vejo malo investirali. Zato je gradbena cbrt ostala z nerazvitimi zmogljivostmi ler je v nekem smisiu v monojx)loeni položaju. Zato cene rastejo, zgradbe pa dokom-t:ujemo le počasi. Da bi industrializirali proizvodnjo gradbene obrti, se moramo lotiti tipizaciije posaineznih delov za ugra-jevanje ler postopno preiti na polmojita/ni in montažni sistem graditve.
Prva faza napr&dka obrtnih proizvajabaih sdl je njeno opremljanje z mehanizacijo Ln mehanuziranim orodjem. Da bi to dosegli, bi bilo poirebno investirati okrog pet milijard di-narjev. S temi sredstvi bi lahko .pavečali zmogljivosti grad-bene obrti tako, da bi bila sposobna opraviti povprečno na leto /a okrog 64 milijard dinarjev gradbeno-obrtnih del. Brez tch investicij b: se pojavil absokitai deficit strokovnih delavcev pri instalaterjih vodovodov, kanalizacije in centralne kurjavc, nadalje pri teracersko-fasaderskih, kamnoseških, keramičnih in park^tarskih obrlih.
V kakšni meri je mogoče ]x>večati delovno storilnost v gradb&ni obrti, kažejo rezultati ainalize o možnosti mehanizu-ranja obrtnih dol in o prihrankih. ki jih s tem dosežemo:
MehaoiziraDoat gradbenih V r s t a   dela                                                    obrti v odstotkih
Možna                Dosedanja
Elektroinstalaterska                     0 do 50         45 do 90
kamnoseška                                    do 75              do 95
ključavničarska in kleparska         do 45              do 70
parketarska                                         —              do 80
teracerska                                  10 do 2J)              do 80
Tako bi dosegli prihranek, ki  bi prišel do izraza v zmanj-šanju potrebnega števila delovnih ur, in to:
r>    ,                                                             Odstotek priliroaka
Uelu                                                                 deloTnili ui
Elektroinstalaterska                                       35
Vodovodnoinstalaterska                                  15
Instalacije centralne  kurjave                         52
Teracerska                                                    11
Ključavničarska in kleparska                       61
ParJsetarska                                                  50
Oprema, mehanizacija in mehanizirano orodje, ki bi jili nakupili iz sredstev, o katerih smo govorili, bi lahko zamenjali nad 6 tisoč strokovnih delavcev v obrti. Tako bi delno zmanj-šali deficit pvi gradbeno obrtnih delavci. Drugi del bi morali nadomestiti z industrij^kim načinorn graditve, s tipizacijo 111 standardizaeijo materiala, z modemizacijo telmoioških procesov in tak-o dnlje.
Del povečanja storilnosti dela bi bilo mogoče doseči tudi z boljšo organizacijo pri izvajanju del. Najboljša organi/a-cija de] v dosedanjem razdobju je bila tani. kjer so bile sracl-beno obrtne delavnice organizirane v okviru samih gradbeDih podjetij.
Najpoinenibuejšo nalugo za napredek gradbene obrti imajo v vsakem primeru Ijudski odljori. Predvsem je treba zagoto-viti čim širši razvoj zmogljivosti te ve.je. Investicijske sklade v okrajih bi lahko izkoristili v ta oamen mm^o bol; kakor doslej.                                                           J. Valentinčič