Naročnina mesečno 2r> Din, za inozemstvo 40 Diu — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Dio
D rednifttvo je v Kopitarjevi ul.6/111
S£0 VEJSEC
Cek. račun : Ljub-liana it. 10.640 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb itv. 39.011, Prapa-Dunaj 24.797
U pra t a : Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: daevna služba 2069 — nočna 2996, 2994 in 205«
Izhaja vsak dan »jotraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Nujna zadeva
Vsak, kdor količkaj zasleduje svetovno časopisje, je opazil zanimivo dejstvo, kako je usodni pojav brezposelnosti, ki zaradi zastoja zasebne industrijske in trgovinske delavnosti stalno narašča, privodel do tega, da so začele države z velikopoteznimi deli javnega značaja. Ni je države na svetu, kjer se ne bi bili v letih 1031.-32.-33., v enih preje, v drugih pozneje, lotili javnih del v najširje zamišljenem obsegu in kjer bi se ta državni delovni piogram vedno intenzivneje ne izvajal. Baš tam, kjer gospodarska kriza sega najgloblje v državni organizem, se državniki za izvršitev javnih del v največji meri prizadevajo: Koosevelt v USA, Hitler v Nemčiji, Mussolini v Italiji, Mušanov v Bolgariji, Dollfuss v Avstriji. Pa tudi države, ki relativno menj čutijo paralizo svetovnega gospodarstva, čeprav se ludi vanje čedalje bolj zajeda, kakor na primer Anglija, Švica, Češkoslovaška, so na delu, da izpolnijo naravnost orjašk program javnih del, dobro vedoč, da poprave že obstoječih javnih naprav po rednih in izrednih budgetnih sredstvih ali pa investicije v novogradnje po zunanjih ali notranjih posojilih ne pomenijo samo začasnega olajšanja obstoječe brezposelnosti, ampak imajo tudi produktiven značaj in obenem dajo vzpodbudo ter so izhodišča in učinkovita sredstva za poživljenje gospodarske delavnosti in viri produkcijskih sil — čeprav bi v prvi mah ne bila rentabilna. Njihov produktivni učinek je stvar bodočnosti, za katero so prednikom hvaležne bodoče generacije.
Če se omejimo samo na nekaj zgledov, vidimo, kako je Nemčija, ki ji danes gospodarsko gotovo ni na rožicah postlano, letos namenila tako za popravo I kakor za izpopolnitev svojega cestnega omrežja tri in pol miljarde mark, ki pa se bodo izkazale še za kakšno miljardo in pol nezadostne. Učinek bo seveda ta, da bo Nemčija, ki ima itak že prvovrstno in primeroma zelo malo zanemarjeno prometno omrežje, razpolagala s cestami, ki bodo nu-jale avtomobilu dostop do najbolj skritih krajev, kar je neglede na tujski promet neprecenljive važnosti v narodnogospodarskem pogledu. Z občudovanjem mora vsakega napolnjevati ogromna delavnost italijanskega fašističnega režima, ki nam v drugih ozirih ne more služiti za vzor, v pogledu javne gradbene delavnosti pa ga prekaša morda samo Anglija, dasi je Italija v primeri z njo zelo revna dežela in je od gospodarske krize gotovo ; neprimerno bolj prizadeta ko Britanija... Zidajo se prvovrstne avtomobilske ceste, izsušujejo se ogromna močvirja, gradijo naravnost nova mesta — na primer Littorio — kjer so se preje pasle samo črede pod varstvom nmlariČnih pastirjev, napeljujejo se vodovodi in elektrifikuje vsa gornja in srednja Italija ter meliorizira jug — pred par dnevi se Je razpisalo notranje posojilo 600 milijonov lir za elektrifikacijo ital. žel. prog — sploh se dela tako intenzivno kakor se preje ni pol stoletja, odkar obstoja sedanje kraljestvo. In to baš pod pritiskom sedanjih kritičnih razmer, ki pravega državnika silijo, da potroji svojo delavnost in tako izkaže svojo dalekovidnost in ustvarjajočo moč, dočim državnika, ki je to samo po imenu, krize nagibajo k temu, da še bolj križem drži roki in se udaja popolnemu ravnodušju in resignaciji. Avstrijska republika, koje državna blagajna kronično trpi na nizkem stanju, je pravkar dala tako zvaneinu prostovoljnemu »Arbeilsdienstu« po posameznih deželah na razpolago 8.3 milijona šilingov za vodna regulačna, za-jezitvena in melioracijska dela. 19. maja pa je češki deželni zbor iz tako zvanega delovnega notranjega posojila določil za cestna dela po Češki 60 milijonov kron, kar pomeni široko zamišljen program, ki se bo seveda vsako leto še izpopolnjeval. Telegram iz VVashingtona od 27. pr. m. sporoča, da je kongres izglasoval za javna dela ogromno vsoto 3.3 miljarde dolarjev! Danes, ko to pišemo, pa objavljajo listi sklep belgijske vlade, da se v svrho omiljenja gospodarske bede razpišejo javna dela v znesku 1 miljarde frankov, obenem pa se uvede za brezposelne obvezno delo.
Mislimo, da je to problem tudi za nas, kjer smo klic po varčevanju čisto napačno razumeli kot skoraj popolno ustavitev vse javne gradbene delavnosti in omejitev potrebnega vzdrževanja javnih zgradb, naprav in del na minimum, s čemer se je javna delavnost še zmanjšala in brezposelnost povečala — dočim je še mnogo resorov, kjer se slejkoprej izdajajo velike vsote po nepotrebnem. Kje in kako, ne bomo ponavljali, saj so o tem govorili in še govore in predlagajo nujne remedure naši gospodarski krogi — in če hoče kdo še bolj natančno izvedeti, kje so hibe v našem državnem finančnem sistemu in gospodarstvu, naj samo prelista poročila o sejah naše narodne skupščine, kjer bo našel o tej stvari jako zanimiv govor k proračunu za 1933-34. Če bi se črtale vsote iz raznih resorov, ki so v resnici nepotrebne in nerealno uporabljene, bi dobili veliko številko, ki bi jo lahko koristno uporabili za javna gradbena dela, tako da bi ne bilo treba novih javnih dajatev — če pa bi bile te potrebne, naj bi se ne nalagale na šibkega človeka, na malega in srednjega kmeta, uradnika in delavca, največje žrtve gospodarske krize, ampak na oni veliki, večinoma inozemski kapital, ki jih še vedno lahko nosi in ki se mu bodo žrlve za javna dela še vedno najbolj izplačale; seveda je treba, da se take vsote tudi uporabijo za to, za kar so namenjene in po strogo začrtanem programu. Poživljena delavnost v koristne in za stoletja namenjene, produktivnost noseče svrhe pa bo tudi omilila in okrepila ono zaupanje, ki je potrebno za notranja investicijska posojila, s katerimi se danes javna dela po večini krijejo.
Izvršitev takih del se mora organizirati, kakor se to zdaj dela tudi drugod, po prisilnem in prostovoljnem delu, pri čemer pridejo v prvi vrsti vpo-štev trume brezposelnih, med katere se je vrinilo dosti delomržnih in manjvrednih elementov, ki so državi v največje finančno breme in moralno škodo, lahko pa prinesejo veliko korist, ako se k delu prisilijo. Kako tako delo ob erarični hrani in stanovanjski priložnosti ter primerni mezdi organizirati. za lo imamo dober in izkušen zgled v Nemčiji, Avstriji in Bolgariji. Koliko se je pa v tem pogledu pri nas zamudilo, ko je bilo sredstev več ko dovolj, o tem je danes brez koristi rekriminirati — lotimo se dela vsaj sedaj, ko je skrajni čas. Zgled drugih držav nas sili k resnemu razmišljanju o tem.
Dunajska vremenska napoved: Nobene bistvene spremembo. Nekolik» milejše vreme.
Gazette de Lausanne:
Pakt, o katerem se veliko govori, nihče pa ne ve, kaj vsebuje
Pariz, 1. junija. I
Ako se angleika oiicielna radio služba ne | moti, bodo poslaniki Štirih velesil rimski pakt danes v Rimu parafirali. Paraiacija pomeni podpis Mirih poslanikov, ki so bili pooblaščeni za pogajanja, obvezen pa postane pakt šele petem, ko ga i podpišejo ministrski predsedniki velesil, kar se bo — kakor upajo v Londonu — zgodilo v kratkem, i Pakt se bo, razume se, moral še potrditi od , posameznih parlamentov, vendar je ta ratifikacija, čeprav je iormalno-pravno nujno potrebna, bolj formalnost in je pričakovati večje debate samo ▼ francoskem parlamentu, kjer bodo številni nasprotniki pakta nastopili proti njemu z vso vehemenco.
Francoska vlada pravit Pahl je nedolžen
»Temps«, ki ima zveze z zunanjim ministrstvom, pile, da rimski pakt sedaj izgleda tako, da n« more nikogar več vznemirjati, ker so iz njega odstranjene vse določbe, ki so nameravale iz pakta narediti diktaturo velesil, ki bi vodile politiko Zveze narodov. Pakt se ne dotika obstoječih pogodb in ne razpolaga s pravicami drugih držav ter se zato ne more smatrati kot orožje za revizijo mirovnih pogodb. Kljub temu priznava »Tempe«, da bi mogla Francija kot podpisnica pakta priti v kočljiv položaj napram svojim zaveznikom, ker je očitno, da bosta Nemčija in Italija skuiali s pomočjo Anglije Francijo kot signa-tarko pakta pridobivati za svoje politične namene. »Temps« pravi, da bo odvisno od spretnosti francoske diplomacije, da taka situacija ne bo nastopila in da bo Francija tudi poslej lahko igrala vlogo zveze med evropskim vzhodnim in zapad-nim blokom.
Gazette de Lausanne pravit Francija ie v opasnem položa'u
Baš ta razlaga pakta s strani oiicioznega glasila francoskega zunanjega ministra je tukajšnje politične kroge, ki so odločni nasprotniki podpisa pakta četvorice, še bolj vznemirila. Temu vznemirjenju daje izraza tudi največjega vpoštevanja vredni članek »Gazette du Lausanne«, ki pravi, da o paktu četvorice ves svet govori, da pa nihče ne ve, kaj vsebuje. Popolnoma razumljivo je — pravi list — zakaj se Italija in Nemčija tako potegujeta za ta pakt, od katerega si obetata zaže-ljcne izpremembe evropske politike. Manj je razumljivo obnašanje Anglije, ki z vsemi silami hoče miru, se pa brani ta mir v slučaju potrebe učinkovito braniti. Kar se tiče Francije, so tam proti temu paktu velika nasprotstva. Vendar pa nu manjka v Franciji tudi takih, ki ga odobravajo in navajajo za to dobre razloge. Moč Nemčije, pravijo, čedalje bolj raste in Nemčija lahko vedno računa na zaveznike. Francija ne more ničesar pričakovati niti od Anglije, niti od Amerike. Ima zaveznico v Poljski in v državah Male zveze. Toda ti narodi — tako pravijo mnogi irancoski levičarji — so preveč raztreseni, brez skupnega načrta in ne bi mogli tvoriti zadostne obrambe proti kakšni alijanci, ki bi imela svoje središče v Berlinu in v Rimu, in ki bi privlekla nase vse nezadovoljneže. Če se torej nudi Franciji prilika, da se sporazume z onimi, od katerih se ima največ bati, zakaj je ne bi zagrabila?
List potem primerja sedanji položaj Franci)« s položajem Napoleona 1. 1813, ki je samega sebe pogub'1 zato, ker je odklonil predloge Metternicha za evropski mir. Ako Francija ne bi hotela vedeti za novo organizacijo miru po štirih velesilah, potem bo izolirana, kakor takrat Napoleon, in proti njej se bo stvorila skupina velesil, ki bo odločno šla proti njej. Ako pa Francija vstopi v četvero-zvezo, si bo odtujila svoje dosedanje zaveznike in j bo izgubila na svojem prestižu. Lisi zaključuje svoja izvajanja, rekoč, da Mussolinijev pakt gotovo ni tako nejasen in splošen, kakor Je Kellogov pakt in da ima gotovo čisto konkretna določila. Ta pakt mora imeti gotov namen.
Mala antanta smatra pakt za
neškodl'iv
Kar se tiče francoske diplomacije, smatra, da pomeni praški komunike Male zveze pristanek na pakt četvorice. To je uspeh francoske diplomacije, kateri se je posrečilo, da se je Mussolinijev načrt po dolgotrajnih pogajan^h spremenil tako, da ne nasprotuje interesom zaveznikov Francije, če bi velesile prišle na dan z novimi zahtevami, ki bi bile v škodo zaveznikov Francije, potem bo Francija pokazala, da sle) ko prej ostane zvesta svojim zaveznikom. Pristanek Male zveze pomeni, da se ni treba niti najmanj vznemirjati, da ne bi pakt četvorice v svoji sedanji obliki odgovarjal interesom takozvanih malih držav.
Francoshi nacionalisti so popolnoma drugačnega mnenia
2e 31. mafa je v poslanski zbornici poslanec Ibarncgarey napadel Daladiera, ko ga je vprašal, ' da-li je res, da irancoska vlada misli podpisati pakt četvorice. Daladier mu je odgovoril, da vlada parlamenta ne bo postavila pred dovršeno dejstvo, da pa ne sme bili irancoski vladi zabranjeno ; se glede evropskega položaja г ostalimi velesilami pogajati in da on nikakor ni mnenja, da bi morala Irancoska politika obstojati v tem, da vedno odgovarja »ne« na vsako tujo inicijativo. Med velikim odobravanjem večine, posebno socialistov, |e končal svojo izjavo, rekoč, da gre za prizadevanje, da se zasigura evropski mir, kar pa ni mogoče, če se človek vedno postavlja na stališče hrezolod-ociw Driocipijeinaaa odklanjanja
Iz vsega se vidi, da bo vprašanje pakta četvorice postalo vprašanje obstoja sedanje francoske vlade ali pa njenega padca. Francoski levičarji branijo sedaj pakt v prvi vrsti zato, ker Je postal vprašanje njih samih. Desnica je namreč zaradi pakta organizirala velik odpor, ki gre po vsej de-že'i pod geslom, da jc lavica izdala Francijo In svoje zaveznike. Vodja tega upora je Tardicu, ki ne skriva svojih namenov, da bi bilo treba Francijo postaviti pod diktaturo nacionalne unije. Ta spor bo zavzel v kratkem največje dimenzjie in bo odločil o bistvenih smernicah irancoske politike za bodoče.
Kai pravi ugleden franc, politih
Ugleden irancoski politik, ki ne pripada nobenemu bloku, je izjavil, da pakt četvorice v resnici ne vsebuje ničesar, kar bi bilo proti interesom Francije in njenih zaveznikov. Skriva pa ta pakt veliko nevarnost, da ne bi Italija in Nemčija t podporo Anglije minirali versaillske mirovne pogodbe na podtalni način. Deset let bomo popolnoma mirovali — tako določa pakt in če bi med tem časom prišlo na dnevni red katerokoli vprašanje revizije, se bo na vsak način rešilo popolnoma v smislu pakta Zveze narodov, to Je, nobena stvar se ne bo mogla spremeniti na obstoječem političnem in teritorijalnem stanju Evrope, ako ne
bodo soglasne vse države brez izjeme. Toda pakt bo prisilil Francijo kot lojalno sopodpisnico, da bo morala diskutirati probleme revizi|e, česar se je do sedaj lahko uspešno branila, oprta na s . oje zaveznike, dočim Italija in Nemčija nista bili še med seboj tako zvezani, kakor sla danes. Ker bo pa Berlin odslej brez dvoma kot enakopraven član pakta četvorice vprašanje revizije neprestano postavljal na cnevni red, bo Francija prišla v zelo težak položaj, to se pravi: Francija bo morala ali kot lojalna članica četverozveze stopiti v resno diskusijo o revizijskih problemih, ali pa bo morala s četverozvezo prelomiti. Eno ali drugo pomeni, da bo slej ko prej prišla velekritična doba za evropski položaj.	— eau.
Pakt še ni gotova stvar l
Na včerajšnji seji irancoskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve je bil zopet na dnevnem redu pakt štirih. Čeprav je Daladierova vlada, o čemer se za sedaj ne more več dvomiti, odločno za podpis pakta, je bila večina odbora proti podpisu in sta se izrekla zanj samo poslanca Vien-not in Pierre Dupuy.
Tudi nemška vlada šc ni končnoveljavno sklenila, aLi podpiše pakt ali ne. Nemška vlada stoji na stališču, da se mora besedilo pakta še spopolniti in pojasnitL
Hazorožitvena konferenca zopet v nevarnosti
Angleški vojaški krogi proti preveliki popustljivosti
Evropski položai gnil na vseh koncih in krajih
London, 1. junija ž. V sredo zvečer eo ee razširile v poslanski zbornici vesti o j>rcdsto-ječi ostavki zunanjega ministra sira Johnu Simona. Te vesti so sicer nu merodajnih mestih dcmantirali, toda res je, da med zunanjim ministrom Simonom in ostalimi člani kabineta obstojajo velika nesoglasja radi stališča, ki naj ga zavzame Anglija v Ženevi. Nesoglasja so se pojavila na snočnji seji unglške vlade v tako ostri obliki, da je sir Simon smatral za potrebno, da ponovno od god i potovanje v Ženevo ter predloži demisijo na ministrski položaj predsedniku MacDonaldu, ki se sedaj nahaja v Loes-siemothu. Vse pa kaže, da je MacDonaldu uspelo prepričati Simona, dn zaradi priprav za svetovno gospodarsko konferenco, kakor tudi radi razorožitvene konference ne bi bilo opor-tuno, da dela težave, ampak da je nujno potrebno, da začasno ostane še na svojem mestu. Radi tega ho zunanji minister sir Simon danes ali pa jutri od|>otoval v Pariz, da se tam sestane s francoskim zunanjim ministrom Paul-Boncourjem in z ameriškim delegatom na ra-zorožitveni konferenci, Normanom Davisoni.
Vzrok tej nenadni krizi je nastop angleškega letalskega ministra lorda Ix>ndonderrya v Ženevi, ki noče spremeniti svojega stališča v vprašanju kolonijalnega jKKlročja, za katero I naj bi istotako veljala prepoved napada iz ! zraka. Kakor znano, MacDonaldov razorožitveni načrt prefvovediije napad z letali, pri čemer j«i je napravljena izjema za kolonijalno |>odročje, kjer naj bi bili letalski napadi na domačine dovoljeni. Sir Simon je smatral, da mora an-
Mussolini izjavVat
gleška vlada popustiti tudi v tem vprašanju in da ne sine delati izjeme za letalske napade v kolonijah, ker bi se v tem slučaju lahko razo-rožitvena konferenca razšla brez uspeha.
Simon je do zadnjega trenutka mislil, da bo lahko odpotoval v Ženevo s sklepom angleške vlade, v zadnjem trenutku pa je postala vlada solidarna z lordom Londonderryjem, ki je dal včeraj daljšo izjavo v vprašanju zračnih napadov, radi katere je sir Simon sintral, da je briskiran.
Čeprav bo Simon ostal zaenkrat še v vladi, še ni rešeno notranje in /unanjejiolitična kriza in angleški tisk zadnje dni zopet zelo pesimistično presoja jKitek jiogajanj na razorožitveni konferenci v Ženevi ter o|>ozarja na nevarnosti, ki so nastale rudi stališča angleške vlade.
Tako [x>roča danes korespondent »Daily Telegrapha«, da je vedno manj upanja za sj>o-rnzum v Ženevi in da je edina možnost, ki še obstoja za rešitev konference, sestanek predsednikov vlad štirih velesil. MacDonalda, Hitlerja, Mussolinija in Daladiera.
Značilno vprašanje
London, t. juni ja. A A. Nn vprašanje nekega poslanca na snočnji seji jioslanske zbornice, nli je angleški vladi znano, kakšna je vojaška situacija v Nemčiji in da se tamkaj že izdelujejo topovi takih kalibrov, ki so prepovedani Nemčiji, je zunanji minister odgovoril, da nn to vprašanje zdaj ne more odgovoriti, da pn se bo viada s tein vprašanjem še podrohno bavila.
„Pakt četvorice ni konec, temveč šele začetek novega razvo\a"
Pariz, 1. junija, ž. Posebni poročevalec »Ma-tina« objavlja danes svoj razgovor z Mussolinijem v Rimu o paktu štirih velesil. Mussolini je med drugim izjavil: »Ta pakt predstavlja samo predgovor, ki bo odločil, če bo Evropa še dalje ostala križem rok in pustila, da se stvari razvijajo svobodno ter da pride do vseh mogočih nevarnosti, ali pa da bodo velesile sodelovale med seboj in kontrolirale razvoj dogodkov. V resnici pakt četvorice ni konec, temveč šele začetek novega razvoja. Radi sedanjega poostrenega položaja v Ev-
ropi ni mogoče, da se dva naroda direktno sporazumeta med seboj, ter je ravno radi tega treba ohraniti sodelovanje štirih velesil. Odstraniti je treba vee, kar jih razdvaja in zavarovali njih skupne interese. Pakt četvorice pomeni dvostranski sporazum.« Francoski časnikar na koncu svojega poročila naglasa, da nemški državniki skoraj vsak teden prihajajo na obalo Tibère, Ali bi se ne dalo nekaj storiti, da bi tudi francoski državniki, ki eo bili do sedaj navajeni obiskov eamo v Parizu, napravili izlete v Rim?
Najnovejše: Pakt sedmih
Variava, 1. junija. AA. Na konferenci Male antante se je govorilo tudi o poljskem načrtu pakta sedmih, ki na) bi (vezal razen Male antante ie Poljsko, Litvo, Letonsko in Estonsko ter omogočil
sknpno nastopanje teh držav, ki ima|o podobno gospodarsko strukturo in ki so se že leta 1931 na pobudo Poljske združile v blok agrarnih dr"--v
Uvoz v Avstrijo zopet dovoljen
Belgrad, 1. junija. AA. Ministrski svet {e na svoji seji 31. maja sj-jejel sklep, i katerim se razveljavi odlok ministrskega sveta od 23. maja 1933 o delni prepovedi uvoza blaga iz republike Avstrije. Odlok ministrskega sveta stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah. Od prepovedi uvoza se izvzame tudi prepovedano blago avstrijskega izvora, ki je bilo za veljave odloka it. 14.150 od 2T maja 1933 prijavljeno s »plušno prijavo aii I ja c« ie bilo izrečeno carinami. Odlok i« stopil
v veljavo 1. junija, ker je objavljen v Službenih novinah. S tem je prepoved uvoza blaga iz Avstri-I« tudi dejansko ukinjena.
Sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo je dosežen na podlagi, da Avstrija dovoli v prvem ledne tega meseca (za tržni dan 6. junija) uvoz tehle partij naše živine: 1850 glav debelih svinj, 10.500 kilogramov zaklanih in očiščenih pitanih svinj, 10C glav govedi, 300 telet. V drugem tednu tega meseca (za tržni dan 13. junija) bi se pa v vsem obnovilo prejšnje redno stanje.
Vatikan, 1. jun. AA. Sv. oie je vèeraj dopolnil I 76. let« svoje ataroati.
Zadnja seja konference Mate zveze
Ustanovitev gospodarskega sveta
Gospodarski položaj sveta
Pametna odredba belgijske vlade
Praga, 1. junija tg. Mala zveza je danes dokončala 6voie seje. Zunanji ministri bodo /večer zapustili Prago. Zadnja seja stalnega sveta Male /veze se je bavila z organizacijo go-gospodarskega sveta Male zveze. Gospodarski s vet, ki predstavlja skupen organizem za vse tri države, se sestavlja iz treh pododborov, iz Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije. Vsak odbor ho imel po 5 delegatov. V vsak odbor bodo poklicali zadostno število strokovnjakov. Vsak odbor se bo torej lahko delil v komiteje za epe-cialna vprašanja ali skupine vprašanj. Delegati se bodo imenovali za nastopna področja: za splošno trgovinsko politiko, za kmetijska vpru-чшја, industrijska vprašanja, finančna vprašanja. vprašanja kredita in centralnih emisijskih bank ter prometnega vprašanja. Ti trije odbori .se bodo sestajali redno najmanj štirikrat na leto. vsakokrat v enem izmed glavnih mest držav Male zveze. Sklepal pa bo stalni svet v svrho intiiniicjšega gospodarskega sodelovanja držav Male antante.
Gospodarski statut je določen takole:
1)	Organizacijski pakt Male zveze je i/, treh držav ustvaril večjo politično mednarodno enoto. L'stvaril je temelje, da se bodo te države skupno razvijale tudi v smeri nove gospodarske skupnosti. Sklepi, ki so bili sprejeti na praškem zasedanju stalnega sveta, pomenijo prvi korak k tej novi gospodarski skupnosti. Novi gospodarski statut bo polagoma obsegal vsa polja gospodarskega žnvljenja treh držav.
2)	Gospodarski svet se bo v prvi vrsti bavil z vsemi vprašanji, ki se tičejo carinskih tarifnih sistemov v vseh treh državah. Prvi njegov cilj bo, dn izdela prcferencijalni sistem med treini državami, da pridejo do intenzivnejšega trgovskega prometa. Tudi sistem kontingentov bodo študirali temeljito / ozirom na zvišanje izmenjave blaga med vsemi tremi državami.
3)	Da se zviša volumen možnosti izvoza, bo izdelal gospodarski svet detajliran skupni načrt /a uvoz in izvoz med državami Male zveze, pri čemer je vpoštevati lastne interese, kakor tudi interese tretjih držav. Gospodarski svet bo pripravil načrt tesnejšega sodelovanja med centralnimi zadružnimi organizacijam; vseh treh držav.
4)	Na kmetijskem polju se ho ustvarila zveza meti posameznimi agrarnimi, znanstvenimi in kontrolnimi zavodi. Med seboj si bodo izmenjavali semena in plemensko živino.
5)	Gospodarski svet bo kot sistem pripravljal sodelovanje nn polju industrijske produkcije. V to svrho bo vpošteval pripravljanje dogovorov med dotičnimi industrijskimi panogami, asociacijo posameznih pod jot ji j v vseh treh državah iu možnost direktnih ali indirektnih investicij v teh treh državah. Iv prvini ciljem gospodarskega sveta spada ustanavljenjc mešanih trgovinskih zbornic, češko-romunskih, romun-■ ko-jugoslovanskih, češko-jugoslovanskih, ustanovitev gospodarskega zavoda Male zveze v vseh treh glavnih mestih in drugih skupnih gospodarskih institucij.
6. Na polju železniškega prometa bo pripravil gospoderski svet predloge za p.oenotenje in prilagoditev prometnega reglemcnta, enotne klasi-.ikacijc bîega itd. Kar sc tiče plovbe na Donavi, bo gospodarski svet proučeval sredstva in pota,
Borba med Avstrijo in Nemčiio brez pardona
Obsedno stanje v Inomostu
da doseže intimnejlo sodelovanje v zvezi s plovbo na Ćrnem morju. Gospodarski svet bo pripravljal predloge za zboljšanje zrakoplovstva, poštnih, brzojavnih in telefonskih zvez ta nu polju radio-ionijc.
7.	Gospodarski svet bo takoj imenoval posebno komisijo, ki se bo bavila z vsemi vprašanji normaliziranja v vseh strokah gospodarskega življenja, v kmetijstvu, industriji in trgovini glede materijala, železnic, telclona in telegrafa, posebno pa glede avtomobilov, motorjev in drugih strojev. Do
i normalizacije mora seveda priti predvsem na vseh poljih vojaške oborožitve.
8.	Izvedlo se bo poenotenje gotovih zakonodajnih odredb. Pri tem gre za poenotenje trgovskega prava, meničnega in čekovnega prava, carinskega prava, gotovih delov carinske tariie same in za poenotenje carinskih formalnosti.
9.	Gospodarski svet bo izdelal podroben načrt za pospeševanje turistike med državami Male zveze, za pospeševanje sistematične medsebojno propagande o gospodarskih odnošajih itd.
10.	Gospodarski svet bo skrbel za to, da se bo razvijalo sodelovanje centralnih emisijskih bank na vseh poljih njihovega delovanja. Kolikor bo mogoče, se mora razvijati sistematična kreditna politika v soglasju s sistematičnim sodelovanjem kreditnega organizma držav Male zveze. Pripravite sc bodo pogodbe na polju plačevanja in klirinškega prometa.
Na koncu pravi komunike: »Ta program se bo progresivno izpopolnjeval s sklepi stalnega sveta. Za slučaj, če se bo kaka eosedna država hotela pridružiti v tem prvem delovnem programu določenemu gospodarskemu sodelovanju treh držav, si stalni evet pridržuje pravico do tozadevne odločitve.«
Prihodnje zasedanje etalnega sveta bo v Ženevi v času sestiirka Zveze narodov, druga redna letna konferenca pa bo v Bukarešti meseca maja 1934.
Proti reviziji
Pariz, 1. junija, tg. V smislu praških sklepov Male_ zveze, da se •riumorno in čuječe nadaljuj? opozicija proti vsaki reviziji mirovnih pogodb, se bodo diplomati Male zveze v vseh velikih glavnih mestih in povsod, kjer se vrši posebna akcija za revizijo, skupno kot stalni odbori posvetovali o skupni obrambi.
Mala antanta še ne prazna
Newyork, J. jun. ЛА. Državni podtajnlk za trgovino sporoča, da je prejel odgovore gospodarstvenikov na vprašalno polo. Ameriški gospodarstveniki pravijo, da sc jo položaj nalahno izboljšal in da je opažati nazadovanje brezposelnosti. Produkcija se je dvignila zlasli v jeklarski industriji, v avtomobilski industriji, v tekstilni industriji in v industriji konzerv.
Bruselj, 1. jun. AA. Vlada je po radiju razglasila ukrepe, ki jih je izdala na podlagi posebnih pooblastil za finančno obnovo države. Plače držav-
Pariz, 1. jun. AA. Havas poroča iz Prage: S pristojnih krogih demantirajo vesti, ki so se pojavilo v inozemstvu, da namerava Mala zveza priznati Sovjctc in poslati v Moskvo skupnega zastopnika. Na včerajšnjem sestanku je svet -Male zveze proučeval zlasti vprašanje odnošajev s Sovjetsko Rusijo in ugotovil, da sta Sovjetska Rusija in Mala zveza zavzeli v Ženevi skladno stališče glede razorožitve: tudi je ugotovil, da so se popravili odnošaji med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Toda svet Male zvozr ni zavzel in tudi ni mislil zavzeti nobenega konkretnega sklepa o tej etvari.
Bukarešta, L jun. AA. Titulescu se bo jutri vrnil v Bukarešto in bo takoj poročal kralju o rezultatih konference Male zveze.
Innsbruck, 1. jun. ž. Ker se demonstracije narodno-socialistične stranke neprestano ponavljajo, so pričele ogrožati gospodarsko življenje v Innsbrucku. Zato je deželna vlada danes izdala sledečo naredbo, ki je takoj stopila v veljavo: >1. Organom javne varnosti jc zapovedano, da z vscnii sredstvi preprečijo vsakovrstne demonstracije. 2. Krivci se morajo najstrožje kaznovati. Inozcmci, ki sodelujejo pri demonstracijah. so morajo hrez vsake procedure izgnati čez mejo. 3. Na mestnem področju v Innsbrueku in v Hiihingu morajo že ob S zvečer biti zaprta vsa hišna vrata. Po tem času ic prepovedano mladini pod 17 leti hoditi po ulicah. 4. Vse gostilne in kavarne morajo hiti zaprte točno ob 11 zvečer.« Kdor krši to naredbo, bo najstrožje policijsko kaznovan. Policija je danes dopoldne izgnala nekoliko inozemskih dijakov — Nemcev — iz Reieha in Banata.
Oster karz proti hiilerjevcem
Dunaj, 1. junija. AA. Pri hišnih preiskavah v Rjavih hišah širont države so policisti in orožniki zaplenili mnogo propagandnega materijala in dokumentov, ki dokazujejo veleizda-jalsko početje nncijonaltiih socijalistov. Razen tega so odkrili mnogo skritega orožja in streliva. Aretiranih je okoli 50 hillerjevskih voditeljev. Iz Lincn poročajo, da je voditelj avstrijskih nacijonalnih socijalistov Prokscii ponoči odšel čez mejo v Nemčijo.
Dunaj. 1. jun. AA. V govoru, ki ga je snoči imel vojni minister Vaugoin, ki najbolj dela na to,
da se zatre vpliv iz Nemčije, je namignil na lo. da bo vlada v kratkem prepovedala vse avstrijske nacionalno socialistične liste.
Prostaški napad na DoWussa
Dunaj, 1. jun. AA. Kancler Dollfuss in pravosodni minister Schuschnig odpotujeta v Rim jutri. Narodno-socialistični organ strokovnih organizacij v Berlinu napada prostaško dr. Dollfussa zaradi ponovnega potovanja v Rim k sv. očetu in trdi, da je dr. Dollfuss zakonski sin iteke holandske Judinje. Iz tega se vidi, kako divje sovraži nemški režim Dollfussa.
-------»
za posodilo
Pariz, 1. jun. AA. Skupščinski odbor za zunanje zadeve jc vzel na znanje poročilo o izvedbi avstrijskega posojila pod pogojem, da Avstrija nc izpre-meni svojo ustave brez odobritve parlamenta. Posamezni člani odbora so pri tem poudarjali, da s tem pogojem nikakor ni mišljeno kakšno poseganje v avstrijske notranje zadeve.
Dunaj. t. jun. AA. Politična policija je zaplenila v knjižnicah komunistične slranke na Dunaju 35.000 knjig.
Rusija postala zopet energična
Moskva, 1. jun. ž. Sovjetska vlada je poslala Japonski novo noto, v kateri vztraja pri svojih prejšnjih obtožbah proli tokijski vladi zaradi akcij, ki jih je izvršila proti ruskim interesom. Nota je pisana v zelo ostrem tonu in omenja številne slučaje, ko je ' Japonska kršila interese sovjetske Rusije. Sovjetska ■ Rusija v tej noti nadalje protestira proti uporablja- j nju vzhodno-kitajske železnice za vojaške svrhe Japoncev in poziva japonsko vlado, da vpliva na tnand- i eursko vlado, da preneha s sovražnostmi proti Rusiji. !
Francoski proračun sprejet
Pariz, 1. jun. AA. Poslanska zbornica in senat sta zasedala vso noč in sta naposeld v sedmem čitanju sprejela proračun za leto 1933. Izdatki znašajo 49.270,710.242 frankov, dohodki pa 45.645 milj. 151.502 frankov, torej je primanjkljaja 3.624,858.740 frankov. Predsednik vlade je postavil vprašanje zaupnice, ki mu jo je poslanska zbornica izglasovala s 359 glasovi proti 203, senat pa s 167 glasovi proti 121. Socijalisti so glasovali razdeljeno.
Washington. 1. jun. AA. Bostonska rezervna federalna banka je znižala obrestno mero s 3 in pol Ddstotke na 3 odstotke.
Saint Lin, L jun. AA. Tu je divjal prošlo noč «ileii ciklon, ki je razdejal mnogo hiš. škode je za več 100.000 dolarjev. Štiri ljudje so ranjeni.
Marganov škandal
Washington, 1. jun, ž. Splošno smatrajo, da je odstop finančnega ministra Woodina in delegata Amerike v Ženevi Normana Dnvisn v zvezi z Mor-ganovo afero postal neizogiben. Trdijo cclo, da je državni linančni tojnik Woodin že podal ostavko in da je imenovan za poslanika v Berlinu. Na listi osumljencev jc tudi Edgar Richard, ki je za časa Hooverjevega predsedovanja upravljal njegovo premoženje. Hoovcr je poslal preiskovalnemu odboru senata brzojavko, v kateri izjavlja, da mu o Richardovih manipulacijah ni bilo nič znanega.
Nemci izključeni iz novinarske
zveze
Budimpešta. 1. jun. AA. Mednarodna zveza časnikarjev je po dvadnevnem posvetovanju sprejela sklop, dn s.-? z nemško novinarsko zvezo ne morejo vzdrževati zveze vso dotlej, dokler se bo v Nemčiji nasproti tisku tako ravnalo knkor jo začel Hitlerjev režim. Na podlagi lega sklepa se zn zdaj izključi vsako sodelovanje nemških zastopnikov v mednarodni časnikarski zvezi.
Bonn. t. junija. AA. Najstarejši sin bivšega nemškega prestolonaslednika princ Viljem se poroči z gdč. Desnlvintti to soboto v Bonnu.
Pariz. I. junija. AA. Francoska akademija je danes popoldne soglasno izvolila za člana Francoisn Maurinca na mesto, ki se je izpraznilo s smrtjo dramaturga Brieuxa.
Seja vlade
Belgrad, 1. jun. A A. Danes od 11 do 13 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedništvom predsednika vlade dr. Milana Srskiča.
Bafaigdžič v Belgradu
Belgrad, 1. jun. 1. Iz Berlina je prispel v Belgrad naš tamkajšnji poslanik Zivojin Balugdžič. V Belgradu se bo mudil nekaj dni.
Proglas nm^osiovarsske narodne stranke
Belgrad, 1. jun. 1. V jutrišnji prvi številki Borbe«, glasila Jugoslovanske nnrodne stranke, bo objavljen proglas akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke: »Narodu kraljevine Jugoslavije!« V začetku proglasa sc naglaša, da je bila naša država ustvarjena z brezštevilnimi žrtvami Vsa leta v osvobojeni domovini pa so bila izpolnjena povečini z medsebojnimi prepiri. Zato ie bilo potrebno, tako pravi proglas, da je prišlo do dneva — tukaj misli 6. januar —, ko je bilo prekinjeno parlamentarno delo. Ko so se razmere v državi malo uredile, je bilo ponovno uvedeno parlamentarno življenje. Toda novo — tako nadaljuje proglas — današnje narodno predstavništvo ne dela tega, kar sc je od njega pričakovalo. S svojim delom je v poldrugem letu povzročilo med narodom nezadovoljstvo in spoznanje, da se zopet vrača na staro pot. Zato se je ustvarila Jugoslovanska narodna stranka.
Jugoslovanska narodna stranka zahteva: Splošno enako, neposredno in tajno volivno pravico, svobodo zborovanj in dogovorov, svobodo tiska, neodvisnost sodišč in stalnost uradnišiva ter najširšo narodno samoupravo, — Izdaja zakonov, s katerimi bi se končno uredilo dolgove, predvsem kmetijske. — Izdaja zakona o likvidaciji agrarne reforme, da sc zemljišča razdelijo med kmete, ki ! ga nimajo. — Jugoslovanska narodna stranka za- | hteva, da sc z odločnim varčevanjem znižajo i državni in samoupravni izdatki ter da se čimprej i zmanjšajo vse državne dajatve. Zahteva izdajo no- j vega davčnega zakona s progresivnim imovinskim j davkom in s progresivno dohodnino. Nadalje, da 1 se uvede davek v višini 20 do 30 odst. na plače inozemskih dclavcev v korist fonda za zavarovanje brezposelnih domačih dclavccv. — Zahteva popolno zaščito za domačo proizvodnjo. — Glede šolstva zahteva, da bodi brezplačno in da ne sme vladati protckcija,
Jugoslovanska narodna stranka zahteva zakonito in pošteno državno administracijo. Brezvestne in nezmožne uradnike jc treba odpustiti hrez pokojnine, vestne uradnike pn je treba nngrnjati s pošteno plačo, ki bo dovolj na za eksistenco, in enkrat z o vselej ukiniti tako-zvani partizanski ključ. Vse uradnike hrez razlike je treba postavljati in ocenjevati samo po njihovi resnični sposobnosti, izobrazbi in vestnosti pri delu. 7. najstrožjimi ukrepi je treba enkrat za vselej izkoreniniti korupci jo in protek-eijo. Preganjati je treba vse one, ki so si za časa vojne pridobili na nepošten način premoženje, kakor tudi one, ki so izkoriščali strankarske zveze, razmere in položaj. Zato je treba sprejeti zakon, ki naj obsega V6e prestopke tc vrste, zn vse, tudi za ministre, senatorje in narodne poslance ter tudi indtistrijce. ljonkirje, trgovce, uradnike in vpokojence. Okrepi naj se državno nadzorstvo nad bankami. Karteli naj se razbijejo in uvede državna kontrola nad velikimi industrijskimi podjetji radi zaščite delavstva, ureditve produkcije in zaščite državnih interesov. — Zavarovati je predvsem potrebno eksistenčni minimum našega delavstva, izvršiti je treba revizijo socialne zakonodaje in jo izvesti v korist delavstva. — Podpirajo naj se organizacije in delo zadružništva, kateremu je treba zavarovati ugodnejše kredite, ki so mu potrebni za gospodarski razvoj. Sklene naj se tudi zakon o zadrugah za vso državo. Znižajo naj se cene industrijskim izdelkom. Znižajo naj se nadalje cene monopolskim proizvodom, kakor soli, netroleju, vžigalic itd.
Proglas končuje s pozivom: »Naprej v borbo zn dobro kralju, naroda in domovine!« Proglas so podpisali vsi člani akcijskega odbora.
Osebne vesti
Belgrad, 1. jun. 1. Napredovali so: v 1. stopnjo
3. skupine sledeči starešine okrajnih sodišč dr. Ivan Močnik, Višnja gora; dr. Blaž Rajhman, Prevalje; Kajetan Premerštajn, Logatec; dr. Josip Sašelj, Šmarje; dr. Lojze Lešnik, Maribor; Božidar Romih, Novo mesto; dr. Ernest Kobe, Ljubljana; dr. Rihard Tomašič, Črnomelj; dr. Vojtch Hočevar, Brežice; dr. Franjo Lazar, Kostanjevica; Anton Potočnik, Šoštanj; dr. Slavko Sumenjak, Murska Sobola; dr. Jakob 1'rešern, Skofja Loka; in dr. Leopold Vičar, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani; dr. Ivan Likar, sodnik upravnega sodišča, Celje. — Za uradniškega pripravnika v ministrstvu za socialno politiko je postavljen Miha Butina, diplomirani pravnik iz Novega mesta. — Na tehnični fakulteti ljubljanske univerze je napredoval za docenta 5. pol. skup. inž. dr. Janko Kavčič. — Premeščen je Josip Jerše, učitelj ljudske šolo v Naklem, zn učitelja v Ljubljano, s tem da dela na prosvetnem oddelku banske uprave.
nih uradnikov In pokojnine bodo znižane za 5%, vse davščine pa eo povišane za pol odstotka. Zakonodaja v korist brezposelnih bo preurejena. Za brezposelne sc uvede obvezno tlelo. Za javno gradnje bodo predvideni izredni izdn'Jti v znesku eno mi-Ijarde. Železnicam pa ho vlada dala subvencijo one miljarde in 100 milijonov.
Bom, 1. jun. AA. Zvezni svet jo sklenil predložiti parlamentu načrt začasnih finančnih ukrepov, ki naj ustavijo neprestano poslabšovanje gospodarskega položaja.
i J
Zavarovana valute
Belgrad, 1. junija. AA. Na vprašanje carinam, kako naj ravnajo z izvozniki, če izvozijo blago na podlagi izposojenega izkazila o zavarovanju valute, jc izdal devizno-valutni odsek finančnega ministrstva tole pojasnilo:
Oseba, o kateri sc ugotovi, da jc rabila za izvoz blaga v inozemstvo izkazilo o zavarovanju valute, ki sc glasi na drugo ime, sc mora o tem zaslišati, izkazilo o zavarovanju valute se ji mora vzeti in napraviti zapisnik, ki sc mora poslati de-vizno-valutncmu odseku v nadaljnje poslovanje. Blago sc mora v takih primerih propustiti.
Podpora noforelcem
Ljubljana. Ban dravske banovine dr. Drago Marušič jo naklonil pogorelcom v Drušičih. okraj Metlika, /a prvo pomoč banovinsko podporo v znc6ku Din 10.000.
Slirija : Budai 6:î (3:0)
Ljubljana, 1. junija. V mednarodni prijateljski nogometni tekmi, ki se jc vršila ob močni razsvetljavi na ilirijanskom igrišču je zmagala Ilirija pred 2500 glnvo množico. Ilirija je igrala zelo lepo in jc njena zmaga zaslužen«. Sodil je g. Dolinar.
Dopnsl davčnim uradnikom
Belgrad, 1. junija. AA. Z odlokom finančnega ministra jc dovoljen dopust vsem davčnim uradnikom, članom . Društva davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije, za udeležbo na letni skupščini v Belgradu. Dopust se dovoli od vštetega 2. do 7. junija.
Novice s Hrvaškega
Zagreb, 1. junija, ž. Radi neprestanega deževja so tudi v Hrvatskem Zagorju nastale velike poplave. Reki Bednja in Plivice sta poplavili 500 jutrov po večini obdelane zemlje. Škodo cenijo zaenkrat nad 100.000 Din, ki pa se bo še zvišala, ker poplave še trajajo. — Snoči so bile velike plohe v Novi Gradišld. Reke so narastle in prestopile korito. Večje škodo zaenkrat mi.
Zagreb, 1. junija, ž. Nocoj ob 8.20 pride v Zagreb skupina članov Pen-klubov. V Zagrebu jim pripravljajo svečan sprejem.
Zagreb, 1. junija, ž. Danes se je tu otvoril letalski promet med Zagrebom in Prago. Ta zveza je lotos podaljšana do Stišaka. Prvo letalo na tej progi je prispelo danes ob 12,20. Z njim so prispeli predstavnik ministrstva za narodno delo, ing, Neu-berl, glavni ravnatelj češkoslovaške »Statny Aero-linie, ing. Stočes, ravnatelj letališča Kbely iz Prage, ing. Horaček in drugi. Pričakovali so jih predstavnik letalstva, polkovnik Živkovič ter predstavniki društva za letalski promet. Letalo je ob 1 popoldne odletelo proti Stršaku. Ob 3 popoldne se je zopet vrnilo nazaj in se dvigne jutri ob 8 ter poleti nazaj v Prago.
Drobne vesti
Zagreb, 1. jun. ž. Zveza društva prodajalcev tobaka v Belgradu ima svoj kongres v Zagrebu dne 5. t. m. v dvorani Zbornice za TOI. Kongresa se bodo udeležili delegati iz vseh banovin in Belgrada.
Belgrad, 1. jun. 1. Pevsko društvo sv. Cecilije zupnijé Kristusa Kralja bo priredilo 10. junija letos ob 8 zvečer v cerkvi drugi cerkveni koncert. Na programu so cerkvene skladbe slovenskih in hrvatskih komponistov. Koncert bo vodil organist župne cerkve Kristusa Kralja g. Polde Mejač, pokroviteljstvo pn je prevzel belgrajski nadškof o. Rodič.
Pariz, 1. jun. A A. Iz Carigrada poročajo: V okolici Trockega izjavljajo, da razgovori med njim in sovjetsko vlado ugodno potekajo, tako da bi se Trockij mogel vrniti v Rusijo.
Poitiers, 1. junija. AA. Tukajšnja univerza proslavlja danes na svečan način jxiltisoèictnico svojega obstoju.
Tezavriranje zlata
Ko je leta 1931 Anglija opustila zlati standard, je bila najvažnejša posledica, kar se tiče zlata, da so sc mobilizirale velike zlate zaloge v Indiji. Višja nakupna cena za zlato je z ozirom *na drugače skoro neizpremenjeno kupno moč denarja povzročila, da je prišlo v Indiji tezavrirano zlato na dan. Leta 1931 je žc Indija izvozila za 25 milj. zlatih funtov zlata, leta 19'32 pa celo 50 milj. funtov. Zaradi tega so lahko tudi zlate zaloge emisijskih bank narasle za višjo vsoto kot je bila lanska produkcija zlata na svetu, ki je znašala 101.5 milj. zlatih funtov.
V Ameriki je sicer bil prepovedan z 18. aprilom izvoz zlata. V okvirju Rooseveltovih ukrepov proti krizi dolarja pa je bilo najstrožje prepovedano tezavriranje zlata, kar je imelo za posledico, da se jc zlati zaklad federalnih rezervnih bank zelo povečal v zadnjih dveh mesecih.
Na evropskem kontinentu so tudi nastopile posledice ameriških ukrepov. Žc dolgo časa ni bilo tako velikega strahu med velikimi kapitalisti kot ravno sedaj. To dokazuje dejstvo, da se je zopet začelo tezavriranje zlata v največjem obsegu, kakor smo ga poznali samo v mesecu septembru in oktobru leta 1931, torej neposredno po padcu funta.
Gibanje zlatih zakladov važnih evropskih emisijskih bank je v zadnjem času kaj značilno. Tako je n. pr. od srede aprila do srede maja, torej v teku enega meseca izgubila švicarska Narodna banka zlata za 34? milj. Sv. frankov, holandska banka pa 246 milj. Obenem se jo zlati zaklad Banque de France zmanjšal za 36 milj., zlati zaklad Bank of England pa povečal zn 5i milj. šv. frankov (Neue Ziirchcr Zeitting). To pomeni, da je ves odtok iz Švice in Ho landije šol na londonski in pariški trg, kjer so gn nakupili predvsem zasebniki za tezavriranje. Cenijo, da jo v teku enega meseca prišlo tako v roke zasebnikom okoli 500—600 milj. frankov.
I o tezavriranje je danes razumljivo, ker se govori sedaj po padcu dolarja tudi o drugih valutah, da so slabe in se je zučel naval na Holandijo in Švico, ki sta najbolj izpostavljeni, vendar Švica ne namerava opustiti zlatega standarda kakor zatrjujejo oficielni krogi z ozirom na zaloge zlata. Seveda če ne gre zlato samo za normalne plačilne potrebe, ampak za tezavriranje, potem je nevarnost gotovo večja.
.f? Položaju v Združenih državah naj nam služijo tile podatki federalnih rezervnih bank za 25. maj. /Jati zaklad je ponovno nnrastel za 51.7 milj. nn 3.499.2 milj. dolarjev, obenem pa je ves zlati zaklad Združenih držav ostal skoro neizpremenjen: 4.314 milj. dolarjev. Nadalje so je obtok bankovcev skrčil zn 78.6 milj. dolarjev, obenem pa je narnstel obtok takozvanih federalnih rezervnih hnnknot za 10.0 na 84.2 milj. dolarjev. Celokupna cirkulacija denarja se je skrčila od 5.852 na 5.795 inilj. dolarjev.
Angleži cenijo, da je bilo v tekli eneea meseca od t", aprila do i5. maja kupljeno za tezavriranje 2t.2 milj. funtov zlata. Premija je /eio narasla, vendar je v zadnjih dneh nekoliko popustila.
SARGOV
KALODONT
G lavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani
K boljši bodočnosti slovenskega
ljudstva	V letih preizkušnje zadružne misli
Ljubljana, 1. junija.
Za letošnji občni zbor Zadružne zveze je bilo med našimi zadrugarji veliko zanimanje, kar priča nadvee častna udeležba na skupščini sami. Že dolgo časa ni bilo prisotno toliko število delegatov naših najrazličnejših zadrug. V našem zadružništvu je zbrano v resnici pred vsem naše kmetsko ljudstvo in so zadruge med vsemi gospodarskimi organizacijami najbolj poklicane predstavljati oni stan, ki danes še nima svoje stanovske zbornice, to je kmetijske.
Po verifikaciji polnomočij ie otvoril občni zbor drugi podpredsednik načelstva g. dr. k.a-rel Capuder. Лa zapisnikarja je imenoval g. Kralja, za overovatelja pa g. dr. Logarja in g. Kocmurja. Nato je pozdravil vladnega zastopnika g. Gerziniča, zastopnika Zadružne matice iz Splita g. Pavla Doko in zastopnika Zvez'' hrvatskih kmetskih zadrug g. ravnatelja Ljubica. Poročal je, da sta zbor pozdravili tudi Zadružna zveza iz Zagreba in Glavna zadružna zveza iz Belgrada. Nato je pozdravil vse zadružnike, ki pred vsem zastopajo slovensko delovno ljudstvo. Danes še ne vidimo izhoda iz težkih gospodarskih razmer in še ne moramo napraviti bilance o vsej škodi, ki nam jo je zadala sedanja kriza. Prizadete so bile po tej krizi vse zadruge. Skupščina pa naj se vrši zato, da prinese nekaj upanja v bodočnost in navduši zadružnike za nadaljnje težko delo. Zadružni duh je sicer v teku časa zelo stopil v ozadje, v bodoče pa se bo moral vsak zavedati pomena zadružne misli, ki ne stremi za dobičkom, ampak je delo za skupni blagor. Bodoč-noest bo naša. Zato prosi Onega, ki je nad nann, da blagoslovi pričeto delo.
V imenu Zadružne matice je pozdravil občni zbor g. Doko. Spominjal se je časov, ko so dalmatinski zadružniki hodili k Slovencem v šolo. Zadružna zveza naj nadaljuje svoje ko-ristonosno delo v korist malega človeka. Svoj nagovor je končal z željo: Zadružna zveza naj cvete in napreduje!
G. župnik Vovk je predlagal brzojavni pozdrav predsedniku zveze g. dr. Antonu Korošcu in podpredsedniku zveze g. Remcu, ki sta oba odsotna, kar so zadrugarji vzeli na znanje z dolgotrajnim in burnim odobravanjem, in je g. predsedujoči obljubil izvršitev tega sklepa.
Zapisnik lanske glavne skupščine je soglasno ooobren.
Načelstveno poročilo
Načelstveno jx>ročilo je podal načelstveni ravnatelj g. Gabrovšek.
Ker se toliko govori o gospodarski stiski sedanjega rodu, bi sicer radi o tem molčali na glavni skupščini, toda ne moremo mimo. Vse delo in mišljenje naši' zadrugarjev ee suče okrog tega, jiosebno zaradi denarne stiske. V preteklem poslovnem letu so prišli novi udarci, ki so zo[>et razbičali ljudsko razburjenost. Naj je imel zakon o varstvu kmeta še tako dober
namen, dejstvo je, da je iiovzročil nov val nezaupanja. Posledica je bila, da so mnogi pi nehali z odplačevanjem svojih dolgov in obre-
sti, tudi taki, ki bi lahko plačali. V ljudi se je zarila deloma jx> nepremišljeni agitaciji oseb. ki bi morale čutiti vso polnost odgovornosti svojih besed, misel, da ne bo treba več plačevati dolgov. Vložniki pu so zaradi tega mislili, da so v nevarnosti vloge. Nezaupanje se je nezaslišano stopnjevalo. Prišlo pa je jxwlaljšnnje zakona o zaščiti kmeta z uredbo o izplačilih vlog. Naj je tudi časopisje zamolčavalo imena posameznih denarnih zavodov, vendar je to med ljudstvom prodiralo, zlasti ker so prihajali v jx>štev veliki zavodi. Danes je baje tudi pod to Zaščito že -ЗО Ixank in hranilnic. Za razširjenje zakona o varstvu kmeta na zadruge ni bilo stvarnega vzroka. Zadruge niso nikjer gonile kmetov na boben in jih torej pred njimi ni bilo treba ščititi. Doživeli pa smo nasprotno, da so razne občine izrabile ime kmet in zaščitili ljudi, ki niso kmetje ali j>a niso potrebni zaščite.
Denarna kriza - kriza zaupanm
Jedro krize je v nezaupanju. Ustvarite raz- I mere, da se more vrniti zaupanje, pa ste odpra-viLi pri nas denarno krizo. Hvalevredni so poskusi z a obnovitev denarnega obtoka v zadnjih časih. Toda, naj bi kdo tudi s parizarjem pri-peljal denarja, nič ne bo pomagalo, če se ne vrne zaupanje v red, v zakon, v denarne zavode, v denar in njegov obstoj. Dobra politika — dobre finance. Zaupanje pa more vrniti le država s svojo močjo in avtoriteto. Težave zadrug in zveze so se od dne do dne stopnjevale. Trpljenje ljudstva, ki ni moglo do denarja tudi v najhujših slučajih, je vedno večje. Za starost so varčevali, fia je prišla etarost, denarja pa ne morejo uporabljati. Skrbeli so za slabe čase, ki so prišli, a vsa skrb izgleda brezuspešna. Oče je delal za otroke, ko pa je treba dajati dote, začudeno gleda, ali je bil res ves njegov trud zaman. Treba je plačati davke, ki jih je naše ljudstvo tako redno plačevalo, pa ni denarja. Zarubljena živina našega kmeta se prer-daja pod veako ceno. Saj obsojamo tiste, ki brez potrebe tezavrirajo denar, a kaj naj rečemo tistemu, ki resnično potrebuje, j>a ne more dobiti potrebne vsote. Denarna kriza je morda pri nas povzročila več gorja, več duševnega in telesnega trpljenja kakor pa samo splošna go-sjDodarska kriza. V teh težkih razmerah eo se morali boriti tudi člani naših načelstev.
Izterjati se ne da ničesar ali malenkosti. Vsak dolžnik ie pod kakšno zaščito, novih vlog pa ni od nikoder.
Težave hmetskih posojilnic
Najhujše trpljenje pa preživljajo naše kmetske posojilnice. Vloge imajo od kmetov, ki so danes sami v stiski, dolžniki so kmetje, ki ne morejo plačati. V kmetski stiski so najhujše občutile denarno krizo naše kmetske zadruge in z njimi tudi Zadružna zveza. Nič se ne čudimo. če so bili mnogokrat voditelji posameznih podeželekih posojilnic nevoljni na zvezo. Toda zveza jim je v dopisih in okrožnicah pojasnila, da novih naložb ni in kakšnih večjih vsot tudi ni mogoče izterjati. Kako naj vračajo zadruge posojila, če same ne morejo izterjati. Nemogoče je dalje pojx>lnoma odvzeti kredit zadrugam, ki so čisto navezane na zvezo. Denar, naložen v denarnih zavodih, kaplja po malem nazaj, ker tudi ne morejo zavodi na hitro izterjati danih posojil. Včasih 6o imeli denarni zavodi vrednostne papirje za likvidnost, toda kdor vidi tečaje, ve, kaj pomenijo ti papirji danes. Hvaležni smo Narodni banki za kredit, toda splošna želja zadružništva je, da bi Narodna banka in Privilegirana agrarna banka zadružništvu bolj pomagali ko doslej.
Po tolikih težavah naših denarnih zavodov je marsikdo vprašal, zakaj se niso poslužili § 5 ali 6. Res bi bili rešeni marsikatere skrbi, toda ali ima od tega kak naš kmet tudi najmanjšo korist? Zadružništvo je vendar za koristi kmeta in ni samo sebi namen.
Marsikdo je mislil v teh težavah: Če bi imeli denar naložen na več mestih, bi lahko dobili na feč mestih in tako lažje postregli ljudem. V začetku je to izgledalo deloma upravičeno, sčasoma pa so vsi prišli do spoznanja, da bi tudi drugod ne mogli mnogo črpati. Načelo discipline pri nalaganju odvišnega denarja je še vedno pravilno ia
težave niso nastale radi načela, ampak radi razmer, kakršnih nihče nikoli ni pričakoval.
Obrestna mera
ve veljave in poudarka misel vzajemnega dela v gospodarstvu. Naj se torej sedanja kriza razvije kakorkoli, naj utrpimo kakršnokoli škodo, ideja zadružništva se bo razvijala naprej. Na nas vseh pa je, da smo dobri nosilci te ideje med našim narodom in da skrbimo za njen pravilen razvoj na naših tleh. Tako pojde naš slovenski narod s pomočjo svojega zadružništva iz teh težkih časov boljši bodočnosti nasproti.
V	debati o načelstvenem poročilu, ki je bilo sprejeto z odobravanjem, je vprašal g. Rozman iz Radeč, kako je to, da v drugih krajih države nimajo toliko težkoč z denarjem kot pri nas. G. Gabrovšek je pojasnil, da drugod nimajo tako razvitega kreditnega gospodarstva kot pri nas. G. Hme-lak, Ponikva, je prosil za pojasnilo glede izplačila
j naložb članic pri zvezi. Pojasnjeno je bilo, da zveza ne more izterjati dovolj pri svojih članicah-dolžnicah, m- ,iore pa tudi pri sedanjih tečajih pro-I dati državnih papirjev, in ravno tako banka ne I more likvidirati velikih stvari. Če se kakšna zadruga odloči za § 5, potem pač likvidira. Treba je počakati na boljše razmere. G. Karel Škulj, Dolenja vas pri Ribnici, je pojasnil, da zato ni pritiska v južnih krajih države, ker je dala Narodna banka v teh krajih dovolj kreditov na razpolago:
Na vprašanje g. Jerneja Hafnerja, Stari trg, glede mere pri izplačilih vlog pri zvezi, pojasnjuje g. Gabrovšek, da se daje onim, ki so v največji potrebi in v sorazmerju naložb. Na drugo vprašanje, ! kaj je najbolj neprijetno v poslovanju med zvezo in članicami, pojasnjuje g. Gabrovšek, da so pač najboljše izpraševanje vesti revizijska poročila. Na vprašanje g. Prosenca glede politike Narodne banke pojasnjuje g. Gabrovšek, da vodi Narodna banka deflacijsko politiko zaradi tega, ker hoče na vsak način obdržati 35% kritje. Boj je sedaj za obdržanje sedanjih kreditov, ker na nove ni misliti.
Poročilo nadzorstva
V	imenu nadzorstva je poročal predsednik g. Zaplotnik Ign. Nadzorstvo je imelo lani samo 3 seje, kar je razumljivo, ker nadzorstvo nadzira predvsem dajanje kreditov, novih kreditov pa v letu 1932 ni bilo. Nekaterim dvomljivim terjatvam stoje nasproti tihe rezerve. — Sanacija članic je zadala mnogo dela in so bile potrebne tudi velike gmotne podpore. Nato je podrobno analiziral računski zaključek ter izrazil pohvalo uradništvu. Omenil je, da zveza lani ni dobila nobene podpore. Ker jè računski zaključek postavljen pravilno,
predlaga razrešnico načelstvu, kar je občni zbor soglasno odobril.
Volitve.
Ker je g. župnik Š e g u 1 a izjavil, da ne more sprejeti izvolitve v odbor, je g. Kranjc predlagal v odbor pri dopolnilni volitvi g. dr. Leskovarja iz Maribora, kar je bilo soglasno sprejeto.
Poročilo o gospodarskem položaju.
Ker je v sedanji gospodarski krizi še veliko stvari nepojasnjenih in vladajo velike zmede, je vzbudil veliko j>ozornost referat g. dr. Basaja, ki je pojasnil vzroke sedanje krize in razmere na denarnem trgu ter podal predloge za sanaciio sedanjega stanja, ki jih je razdelil v več skupin: nova sredstva, sanacija denarnih zavodov, obrestna mera, prepisni promet, končno pa je govoril še o inflaciji in deflaciji. Referat bomo v izvlečku objavili prihodnjič.
Debata
Po referatu se je začela debata o slučajnostih. G. min. n. r. Vesenjak je predlagal ustanovitev fonda za organizacijo in pomoč prodajnemu zadružništvu. V motivaciji svojega predloga je navajal velike škode, ki jih imajo producenti ob prodaji svojih pridelkov, in je prav, čc zadružništvo žrtvuje večje vsote za vnovčevanje pridelkov svojih članov.
Na vprašanje g. Zabreta, kakšno rešitev nam je pričakovati glede denarstva, je g. dr. Basaj pojasnil delo tozadevnega odbora, povedal pa je, da zaenkrat še ne moremo vedeti, za kateri predlog in ukrep se bo odločila vlada. K temu je pripomnil g. min. Vesenjak, da sedanja pot ne vodi v rešitev in tudi čakanje ni več na mestu. Zaupanje v državo je treba obnoviti, G. Snoj (Zg. Radgona) je pripomnil, da se le z dejanji utrjuje zaupanje. G. Mun-da pravi, da se bo moralo vpoštevati pri tem reševanju tudi ljudsko mnenje,
G. Kocmur je z ozirom na napade trgovskega glasila ugotovil, da bi bile brez blagovnih zadrug cene gotovo višje Davčne uprave ne bi smele vzeti zadrugam davčnih prostosti. Kurz proti zadrugam se mora opustiti. G. Rozman iz Ljubljane pravi, da je ravno beg našega kapitala iz države povzročil nezaupanje. G. Poljanec iz Slov. Bistrice priporoča ustanovitev posebnega odbora, ki bo dajal praktične nasvete gospodarskim zadrugam v njih trgovanju. K temu je pripomnil g. dr. Basaj, da se je pri Gospodarski zvezi ustanovil žc poseben strokovni posvetovalni odbor, v katerem so poslovodje najboljših zadrug. Na predlog Lončarske zadruge v Komendi bi se morala povečati vzajemna pomoč med zadrugami. Konsumne zadruge naj čim več kupujejo pri produktivnih zadrugah itd. G. Osolin iz Doba predlaga ostre ukrepe proti izvoznikom kapitala, ki mora priti nazaj v državo. G. Škulj iz Dolenje vasi pri Ribnici priporoča, da se zadruge čim bolj poslužujejo borznih razsodišč in predlaga akcijo za zmanjšanje sodnih taks in odvetniških stroškovnikov. G. dr. Loreto predlaga lastno zadružno razsodišče.
Ker je bil dnevni red izčrpan, se je g. predsednik zahvali! vsem navzočim za sodelovanje in zaključil, uspelo, tri ure trajajočo skupščino.
Inserenlom !
— Oglasi za b i n k o š t n o - v e -lesejroško izdajo » S I o v e n e a « se sprejemajo v Ljubljani do sobote popoldne do 6, v Mariboru in Celju le do 11 dopoldne. pri ostalih podružnicah pa samo do petka zvečer. Prosimo pa cenjene inseren-te. da oddajo svoja oglasna naročila kar največ mogoče že v četrtek ali petek, da se morejo ista izvršiti točno po želji naročnika. V soboto naj se oddajo le nujna naznanila, osmrtnice in mali oglasu
Eden izmed poglavitnih vzrokov sedanje de- ' narne krize je visoka obrestna mera. Lov na denar in vloge je povzročil visoke obresti, pri tem pa je trpela likvidnost. Zato je znižanje obrestne mere ena izmed važnih poti iz krize. V denarni stiski je sploh naše zadružništvo pokazalo mnogo discipliniranosti.
Za konsumno
zadružništvo
Konsumnemu zadružništvu so nasprotniki zadružništva zadajali udarec za udarcem. Glasilo trgovcev je napadalo dan za dnem konsumno zadružništvo in ustvarjalo razpoloženje proti zadrugam. Ti krogi skušajo zrušiti konsumno zadružništvo. Kadar pa potem stopijo na oder zagovornikov in voditeljev narodnega gospodarstva, jim je pač treba zapisati: po njih delih jih boste spoznali. Značilno je, da redno napadajo vse konsumno zadružništvo, kadar govore o prednostih zadrug državnih nameščencev. Tak boj pač nikomur ni v čast. Ugodnosti naših zadrug so silno majhne in so utemeljene v zakonu. Sicer pa vemo, kako je konsumno zadružništvo drugod zmagalo kljub svojim malenkostnim nasprotnikom.
Nato omenja pojav na zadružnem polju, ki se ne zdi zdrav in na katerega naj bi oblasti bolj pazile kot na konsumne zadruge. Vse križem hodijo po deželi potniki zadrug, ki oznanjajo, da dajejo brezobrestna posojila za zidavo hiš. V Nemčiji in Avstriij so morala poseči oblastva vmes, da so obvarovale škode svoje prebivalstvo. Pri nas pa se vse mirno registrira in pusti delati reklamo.
Povodnji na Dolen shem
Dolina Račne 5 km dolgo žezero
Št. Vid pri Stični.
Tudi pri nas je voda nastopila po travnikih in njivah. Do nekaterih vasi moremo priti samo po brodovih. Voda navadno stoji, kadar nastopi, po več tednov Zato bodo pridelki [lopolnoma uničeni. Po njivah bo mogoče sejati samo še ajdo ali pa repo.
Račna.
Pri nas smo sicer vajeni povodnji, a take, kakor jo imamo zdaj, že dolgo ne pomnimo. Vsa radenska kotlina od vznožja Ilove gore in blizu do
Grosuplja je izpremenjena v najmanj 5 km dolgo jezero. Silne množine vode bruhajo neprestano razni podzemni izvirki, zlasti Sica v Mali Račni in Zelenku pod Predolami. Oh vsakem hujšem nalivu pridero še hudourniki s hribov. Cesta med Račno in Mlačevim je pod vodo, tako da imamo zvezo z. gornjimi kraji le po železnici. Tudi bo-štanjska ojiekarna je v vodi. Mnogo poljskih pridelkov bo popolnoma uničenih, trava pa bo vsa umazana ocl lilata, ki ga prineso vode. Ljudstvo, že itak obubožano, zre s strahom v bodočnost. Bog nam daj skoraj lepega vremena!
Delo zveze
Dela zvezi ni manjkalo, toda velik del osebnega stika se je nanašal predvsem na denarna vprašanja. Zastajalo je le propagandno delo, deloma tudi zaradi tega, ker je bilo v sedanjih razme rah včasih nemogoče, včasih pa težko imeti sestanke z zadrugarji. Vršilo se je 6 tečajev in 30 predavanj. Izvršenih je bilo 355 revizij. Nekatere od teh so bile izvršene na željo oblasti, ker so proti nekaterim zadrugam prišle ovadbe, češ da niso postopale v smislu svojih pravil. V vseh slučajih se je pokazalo, da so ovadbe brez osnove, in bodo nekateri denuncianti dajali odgovor pred sodiščem.
»Narodni gospodar« ni mogel poročati o dogodkih v narodnem gospodarstvu tako, kot bi želel. Zadružna šola je obhajala letos 25 letnico svojega obstoja in poslala v svet doslej 587 zadružnih delavcev. Hud udarec za zadružništvo je bila ukinitev poštninske prostosti med zvezo in zadrugami. Ta ukinitev zadene zlasti manjše zadruge, ki vedno potrebujejo nasvetov. Nadalje je izrekel zahvalo uradništvu za vzorno delo.
Svoj izklesani govor je zaključil s temi-le besedami:
Kriza je, splošna kriza, a vendar ena stvar ni v krizi. To je zadružna misel. Čimbolj se ruši kapitalistično gospodarstvo, tembolj tudi pada misel pretiranega individualizma, temboli prihaia do nu-
Alojzij Cvenheli - 50letnik
Liubno na Gorenjskem, 30. maja.
Te dni je praznoval petdesetletnico rojstva gosp. Alojzij C v e n -k e 1, posestnik, gostilničar in lesni trgovec.
Že kot 18 letni mla-Jeinič je firevzel po svojem očetu vodstvo obsežnega premoženja, katero pa je s svojim plodonosnim delom še podvojil. Je ugleden in previden trgovec, a tudi vseskozi priden, varčen in dober gospodar, :ci s pametnim nasvetom vsakomur rad pomaga.
Občinski odbor ga je že s 24. letom izvolil za prvega svetovalca, a leta 1913, ko je postala občina samostojna, je bil izvoljen za župana. Nepretrgoma do leta 1927 je bil na čelu naše občine kot župan. V tem času si je pridobil mnogo zaslug v korist občine. Predvsem se lahko smatra kot eno njegovih največjih zaslug napeljava prepotrebnega vodovoda, kakor tudi električna razsvetljava vasi, kar je bilo združeno z velikimi tež.kočami, katerih se pa pogumni in odločni jubilant ni nikdar ustrašil.
Ob tej priliki želimo slavljencu, našemu vrlemu somišljeniku, da ga ohrani Vsemogočni vele-spoštovani družini pa tudi nam vsem še mnoga — mmoga leta!
Staboumni siromak pod brzovhakom
Središče ob Dravi, 31. maja.
V	soboto je prišel sem 17—20 leten fant; siromak, da se Bog usmili. V razcapani obleki, brez srajce, ušiv tako, da je bilo videti na vratu cele kepe uši, ves krvav in razjeden je bil od golazni. Nad očmi so bile bule tudi najbrž povzročene od uši. Kamor je prišel, se je pritiskal ob zid ali drevo ali karkoli, da bi odganjal golazen. Ni mnogo govoril. Zdelo pa se je, da je Slovenec. Tudi ni znano, ali ga je vzel kdo pod streho na prenočišče ali pa je tudi v teh deževnih nočeh ostajal zunaj.
V	sredo so ga pastirji videli ob Dravi. Prišel je iz grmovja, kjer je bilo najbrž tudi njegovo prenočišče. Pravil je, da gre »domov k mami«. Opoldne je sedel na tračnicah in na poziv ni odšel doli.
Ob 13.23 je pripeljal brzovlak na postajo Središče. Pri nadaljni vožnji (dober kilometer) proti Ormožu je strojevodja videl človeka na tračnicah, a vlaka ni mogel več ustaviti. Brzovlak je povozil nesrečneža in mu odrezal obe nogi nad kolenom. Že po nekaj metrih vožnje je vlak obstal. Ponesrečenca so naložili v službeni voz ter priložili tudi obe odrezani nogi. Silno je kričal nesrečnež, Ko so ga naložili, vlak ga je odpeljal v Ormož, kjer so ga najbrž spravili v ondotno bolnišnico. Ni verjetno, da bi mogli rešiti to bedno življenje.
So, ki pravijo: »Saj je bil cigan, saj je bil ves ušiv, bolje je za njega tako.« Toda človek je bil, kakor smo mi. Vprašajmo se rajši, ali nismo ljudje krivi, da je bil tako zanemarjen? Tak žalosten primer glasno kriči in obtožuje svet eg" izmal
Zopet ogenj
Pod konji
Včeraj zjutraj je zopet gorelo v kamniškem okraju in sicer to pot v okolici Križa. Rdeči petelin se jc prikazal ob pol treh zjutraj na šupi nekega posestnika na Križu. Leseno poslopje je bilo v trenutku v plamenu in ic pogorelo do tal. Sodijo, da je bil tudi tukai ogenj podtaknjen.
Dva Hrvata sta peljala danes voz jesiha pro. Ormožu Na strmem klancu pri Pušencih je pad-' eden pod voz. Vleklo ga je precej daleč s seb<>: Našli so ga v travi. Komaj je še kazal znake življenja, ker je ves pobit na glavi in ima najbrž sti to hrbtenico. Tovariš pravi, da sta se mudila v Obrežu ia aa H umu.
Ljubljanske vesti:
Znižanje plač tramvajskim uslužbencem
Ljubljana, 1. junija.
Na akcijo delavstva Maloželezniške družbe so bila uvedena interna pogajanja med Maloželezniško družbo, mestno občino in delavskimi zastopniki, da bi se nameravane redukcije plač izvedle na bolj socialen in bolj pravičen način. Zastopniki mestne občine in zastopniki delavstva so se pogajali prvič na seji, ki je bila v ponedeljek na mestnem magistratu. Včeraj opoldne pa je imel svojo sejo upravni svet Maloželezniške družbe, ki je sklepal o končno veljavni izvedbi redukcije. Upravni svet je priznal stališče, da je treba pri redukciji plač čuvati absolutni minimum in obvarovati predvsem družine uslužbencev pred občutnim padcem njihovih dohodkov. Upravni svet je nato sklenil, da sc nameravano znižanje draginjskih doklad od 150 na 100 Din mesečno za vsakega družinskega
člana tie bo izvedlo. Pogodbenim uslužbencem „e prejemki ne bodo znižali. Prav tako se ne bodo reducirali dohodki do 1000 Din mesečno. Reducirali pa se bodo dohodki poduradnikom in upoko-iencern in sicer pri prejemkih nad 2000 Din za 15%, pri upokojencih 6 prejemki do 2000 Din za 10%, pri zaposlenem osebju s prejemki od 1500 do 2000 Din za 10%, pri prejemkih 1200—1500 Din za 5%,
Dejansko je družba nameravano redukcijo plač torej !e izvedla. Kompromisna rešitev je pa v korist delavcev dejansko uspela le v vprašanju draginjskih doklad, ki so ostale na dosedanji višini. Vse druge omejitve redukcije se v resnici nanašajo le na izjemne primere. V splošnem pa bodo uslužbenci tudi s tem načinom redukcije zelo mnogo izgubili.
Gospodje, to ne gre!
Izvedeli smo, da se bo na nekaterih tukajšnjih srednjih šolah začela matura na binkoštno nedeljo oziroma na prarr.ik presv. Rešnjega Telesa.
Ne bomo se za danes spuščali v vprašanje, kdo je kaj takega ukrenil. To vprašanje je danes manjše važnosti in aktualnosti	_ " „
Za danes hočemo le pribiti, da je tak ukrep
nezaslišano izzivanje katoliškega prebivalstva, katoliških staršev in katoliških dijakov. Tak ukrep se kar cinično roga katoliškim tradicijam in tudi katoliškim verskim zapovedim.
Ali mar ni bilo dovolj časa za maturo ob drugih dnevih? Zakaj nastavljate začetek mature ravno na ta dva velika katoliška praznika, bin-košti in presv. Rešnje Telo? Ali je morda hotel tisti, ki je tako ukrenil, norce briti iz katoličanov? Drugega si človek ne more misliti, ko vendar vsakdo ve, da je na pretek drugih dni, ko bi dijaki lahko opravili maturo, kakor so jo doslej v naših krajih vsa stoletja opravljali, a nikdar ne na take praznike.
Tu ne veljajo nobeni izgovori ne zaradi oseb, nc zaradi časa! Kdor pa misli, da so njegovi argumenti več kakor pa spoštovanje katoliške miselnosti prebivalstva, med katerim si služi svoj kruh, ta naj si gre iskat kruha tja, kjer bo prost vseh takih ozirov.
Odločno protestiramo proti takemu izzivajo-čemu ukrepu ter zahtevamo, da ga oblast, ko bo zanj izvedela, razveljavi, povzročitelja pa pokliče k odgovornosti, ker ne gre, da bi kdo nekaznovan na tak način žalil versko mišljenje katoliškega slovenskega naroda!
K nesreči na Poljanskem nasipu
smo prejeli še naslednje vrstice: Česar smo se vedno bali in na kar ste varnostno oblast in mestno občino ponovno opozarjali, to se je dne 30. maja zgodilo. Zaradi nezavarovanega Poljanskega nasipa je strmoglavil splašeni konj z vozom in ljudmi v deročo, do tri metre globoko Ljubljanico. «wv Nesrečo je brez dvoma povzročilo to, da pristojne javne oblasti, čeprav so bile na to opozorjene, in bi torej mogle vedeti v naprej, kaj sc utegne zgoditi, niso storile tega, kar je bila njih dolžnost, da poskrbe za javno varnost ob tem nezavarovanem in nevarnem, ker sila strmem nasipu.
Ako bi bila to povzročila malomarnost kakega zasebnika, takoj bi imel opraviti s sodno kazenskimi posledicami §§ 198 ali 201 k. z.; sedaj pa se bo najbrž šc nadalje razpravljalo, kdo je dolžan napraviti ograjo, ali mesto ali pa regulacijski odbor,
ali pa podjetje »Slograditd., dokler sc ne bo pripetila nova nesreča.
Jasno pa jc, da ima oškodovanec pravico, tožiti mestno občino za odškodnino, ki v tem slučaju nc bo majhna, gotovo pa večja kakor bi stala cela ograja. Mestna občina ima namreč po § 26 občinskega reda za Ljubljano dolžnost skrbeti za varnost osebe in lastnine in ni treba, da jo policijska uprava na to še posebej opozori, ampak mora kot dober gospodar sama ukreniti vse, da ne bodo nje prebivalci ogroženi po nepopolno dovršenih javnih delih.
Lov
za
in m
suonm!
Klavirji tvrdkc WARBINEK konkurirajo vsem inozemskim znamkam, tako v kvaliteti, kakor tudi v ceni. :: Oglejte si razstavljene vzorce na velesejmu paviljon E.
Bosancu Bro-aislavu Djujiču se je Ljubljana menda močno priljubila, ker nikakor noče stran, čeprav ga je policija dvakrat celo prisilila, da si je kupil na glavnem kolodvoru vozni listek do Zagreba in se odpeljal. Izstopil pa je že pri D. M. v Polju ter odšel nazaj v Ljubliano, terjat neko go-stilničarko ,ki ji jc prodal štiri gramofonske plošče za 40 Din. Gostilničarka pa je medtem izvedela, da so bile plošče ukradene pri Leonu« in je dala Djujiča aretirati.
Kakor smo poročali, je Djujič moral na sodišče, kjer je bil kaznovan.
Nato je moral Djujič zopet iz Ljubljane, a se je kaj kmalu vrnil in zopet napravil novo lumpa-rijo. V sredo popoldne je prišel v trgovino s čevlji trgovke Gôtzlove na Grudnovem nabrežju in tam izbiral med čevlji. Trgovki se je Bosanec zdel močno sumljiv in ni odvrnila pogleda od njegovih rok. Naenkrat se je Bosanec pripognil, stisnil par čevljev pod suknjič in smuknil iz trgovine. Gospa je pričela klicati za njim, kar je slišal tudi stražnik, in stekel za tatom. Tat je tekel po Starem trgu v Florijansko ulico in se skril v vežo šentjakobskega župnišča. Tam ga je stražnik takoj našel, ga aretiral in mu odvzel čevlje.
Nesramen pa je bil Djujičev izgovor na policiji. Rekel je, da je hotel čevlje kupiti, pa ga je gospa s čevljem udarila po glavi. Zato je tekel po stražnika, čevlje pa je vzel s seboj, da bi stražniku pokazal, s čim ga je gospa udarila. Policija seveda na to besedičenje nič ne da in je falota poslala so dišču. Ko bo kazen odsedel, bo tretjič iz Ljubljane izgnan, sedaj bo moral pa zares iz našega mesta. Pri njem je policija zaplenila še sedem gramofonskih plošč in pa svilen dežnik, kar je oboje najbrže kje ukradel,
Kaî bo dattes?
Draina: Zaprta.
Opera: Zaprta.
Kino Kodeljevo: Ob 20.30: .Duhovnikova izpoved«. Znižane cene.
Xofno službo imata lekarni: .Mr. l'rnkoczy ded., Marijin trg 5 in mr. Ratnor, Miklošičeva cesta 20.
0 25 letnico poroke obhaja te dni g. Fran Ku-strin, višji sodni oficial in vodja predsedstvene pisarne z gospo Ivo, ki obhaja ravno sedaj 35 letnico službovanja v lekarni 1'iccoli. Čestitamo!
© Mnogokratnik za odmero prirastkarine v mestu Ljubljana se je določil za mesec april 1933 n a 7.
0 Spored cerkvenega koncerta pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki bo drevi ob 20 v ljubljanski stolnici: 1. Ignac Hladnik: Slavnostni preludij, itrra na orglali msgr. Stanko Premrl. 2. ,Talk ob Gallus: Pater noster, Ave Maria, Media vila, osineroglasne motele, in Ecce quoniocto mori-tur Justus, četveroglasna motela, mešani zbori. 3. Bossani: Larghetto za orgle, igra msgr. Stanko Pre-
Kulturni obzornik
Veliki mecen
Narodnega muzeja
Dne 16. septembra 1914 je na Dunaju zatisnil oči baron Jožef Švegel, korenite gorenjske rodo-vinc sin, ki se ie v toku političnega vrenja dokaj
oddaljd od slovenske politične smeri, a je v njegovem srcu neprestano lebdela misel na slovensko domačijo, sicer ne bi mogli razumeti njegovega velikega dejanja pred smrtjo, kakršnega ni doslej storil noben še tako zakoieninjen Slovenec v tolikšni me i. V svoji oporoki je namreč zapustil tedanjemu kranjskemu deželnemu muzeju vse svoic redke
dragocenosti folklornega, arheološkega in umetniškega značaja, katere je v teku svojega burnega življenja na celinah starega sveta nabral. Seveda je pa postavil za dedinjo teh dragocenosti svojo ženo Marijo iz rodu italijanskih plcinenitnikov de Battisti di San Giorgio, ki naj po lastnem premisleku določi predmete za imenovani muzej. V kolikem obsegu se bo to zgodilo, ni mogel pač nihče slutiti. Ko pa je letošnje leto v marcu sledila Marija Švegel svojemu možu, so odprli njen testament in videli, da je v svoji plemeniti radodarnosti še prekosila svojega moža. V spiskih točno določa predmete, ki naj pripadejo muzeju. Čc se dotaknemo le najvažnejših, da se nam vsaj v slutnji vzbudi slika velikega daru, naj imenujemo orientalske in arabske vezenine, nekatere z zlatimi nitkami vezene, muslimanske molilne preproge, prav tako kašmirske, anatolske, perzijske preproge in tkanine; zelo redko delo velikega obsega o orientalskih preprogah, katero jc izdal dunajski orientalski muzej, dalje indijsko pohištvo, ki jc bilo z mnogimi dragocenimi raritetami v njeni spalnici, vse to seveda ona zdaj poklanja muzeju. Med predmeti velike vrednosti moramo imenovati dalje staroegip-čanske grobne pečate, obrazne maske, kamenite sfinge, mnogo dragocenih mumijskih ostankov, indijsko posodje, kitajski in japonski porcelan in emajl (cmajl cloisson), kitajske kasete iz laka, abe-sinske vaze, starogrške tanagrijske sohe, zbirko školjk (168 kosov), dragoceno orientalsko zibel, obloženo z bisernico, osrednje-afriška orožja in oblačila, Scrapinovo glavo, katero je baron sam potegnil iz morja v Alcksandriji, dalje staroitalijan-ske majolike, dragoceno orientalsko zrcalo s filigranskim okvirjem, redko skulpturo treh gracij, tridelni orientalski lestenec, več egipčanskih božanskih soh (lesene rezbarijo) okrog 2000 kosov redkega denarja, dalje staroegipčanske slike, slike iz okolicc Grimšic, doprsne sohe baronice (kipar Tilgncr), barona (kipar DangcI), portreti obeh in j njune prerano umrle hčere, delo Charlemonta in : Angelija; tri slike iz Bcllinijevc šole z Materjo božjo. sv. Rokom in sv. Klaro. Polcd teh svoistvenih
mrl. 4. Ubi Plato, Laus et perennis gloria, csmero-glasni moteti za mešan zbor. 6. Bach: In Dulci ju-
bllo za orgle, igra msgr. Stanko Premrl. 0. Jakob Gallus: Inpetum inimicorum in Alléluia! Cantate Domino, dva mešana zbora za 3 zbore, ki se izvajata tudi na treh karih. Vstopnice so v predpro-daji v Knjigarni Glasbene Matico po 25, 20, 15 in 10 Din, stojišča so po (i iu 4 Din. Gallusovo skladbo so izredno veličastno, inelodijozuo in blagoglasne ter močne učinkujejo na poslušalca. Ravno tako jo msgr. Stanko Premrl znan kot odlični veSčalk, ki mojstrsko obvlada kraljevski instrument — orgle. Užitek koncerta bo velik, eedežov vseli vrst jo še dovolj na razpolago. Dobo so v Matični knjigarni tekom dneva in od M8 dalje pri glavnem vhodu v stolnico.
O Telovadni nastop dijakov in dijakinj vseh ljubljanskih srednjih šol bo nu binkoštni ponedeljek popoldne in je obvezen za vso dijake in dijakinje. To je odredilo ministrstvo. Ne vemo pa, ali je tudi ministrstvo odredilo, da morajo biti vsi dijaki iu dijakinje enako oblečeni v telovadne hlače (krila) in jopico ter imeti vsi enako čevlje, kakor to zahtevajo nekateri učitelji telovadbe. Poleg tega si mora vsak dijak nabaviti po dve zastavici. Velika večina staršev se bori za vsakdanji kruh in komaj zmorejo denar za kolke in letna poročila, sedaj se jim pa nalagajo šo Izdatki, ki hi brez vsake škode lahko odpadli.
0 Trgovsko bolniško in podporno društvo opozarja svojce umrlih članov, ki «o pokopani v društveni grobnici na pokopališču sv. Krištofa, da blagovolijo čimpreje sporočili društveni upravi, Gajeva ul. 5, v kolikor žele sami izvršiti prenos umrlih na pokopališče pri sv. Križu. V nasprotnem slučaju bo namreč društvo samo oskrbelo prenos umrlih v skupen grob na pokopališče pri sv. Križu.
© Gojenci operno šole, oddelek deklamacije, vprizori nn zaključni produkciji tri Schnitzlerjeve enodejanke iz cikla Anatol in sicer »Razhodnjoc, j Epizodo : in Anatolovo > Poročno jutro«, — Kot poslednja točka se igra Нокчашп poljube (III. dej. Kostanovega »Cyrano«). Opozarjamo vso ljubitelje in prijatelje našega naraščaja na ta večer, ki se vrši v torek dne 0. junija ob 20 v drami.
0 Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo blaga za 52 kompl. službenih letnih oblek in 19 zimskih oblek iz sivega sukna, 118 zimskih eu-kenj, 117 pelerin, 164 parov čevljev, 185 službenih čepic in 15 del. halj. Nadalje razpisuje izdelavo te službene obleke po kroju, ki ga določi mestno načelstvo. Pravilno kolkovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 20. junija 1933 opoldne pri mestnem gospodarskem uradu, kjer so vzorci blaga na vpogled iti kjer se dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila oz. dobavni pogoji proti povračilu stroškov.
0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc
dobile naiceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
0 Ribana kopalne obleke, čevlje, čepicc in krasne pižame, nudi v najlepši izbiri tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg.
Poizvedovali®
Npšel se jc kanarček. Dobi se Galjevica 3/1,
Moste pri ЦиШ^жт
S hvalnico Bogu smo 31. maja zaključili mesečno pobožnost majniške kraljice. Naj vse obilna udeležba je živo pričala, da je v Mostah mnogo vere in verske zavesti nc samo pri ženskah, marveč tudi pri moških — ne samo starih, marveč ludi pri mlajših. Saj je bila prostorna kapela z obširnim koroni vred dan na dan tako polna, da sploh ni bilo več prostora, dasi je bila vsak dan dvakrat šmarnična pobožnost: ob pol G za mladino, ob pol S za odrasle. Prebivalstvo je iz srca hvaležno gg. sa-lezijancem za vso dobrote, ki jih dele z nesebičnim in požrtvovalnim delom za dušni — pa tudi za telesni blagor zlasti mladine, ki bi brez njih ostala zanemarjena in postala žrtev ulice. Posebno zahvalo dolgujemo g. Mihclčiču za njegove šmarnične govore, polno duha, zajetega iz verskih resnic in iz sodobne razrvanosti v družbi in dušah in srcih ljudi. Tem bolj mu gre zahvala za njegove s socialnimi čuti prežeto govore, ker vemo, koliko požrtvovalnega truda jo treba za to poleg onega, s katerim za edino plačilo — pri Bogu izvršuje nolahko; a brezplačno službo kateheta na moščanski šoli. — Hvaležni občani.
i^ovo mesSo
Focrsterjcv konccrt priredi drevi ob 8 v dvo- i rani prosvetnega doma znani Akademski pevski zbor iz Ljubljane z istim zanimivim sporedom j Foersterjevih skladb, ki jih je izvajal v Mariboru, ] Celju, v Ljubljani itd. Akademski pevski zbor bo odpel 12 moških zborovih skladb in 4 prirejene ! narodne pesmi. Kakor znano, je preživel Anton Foerster, veliki skladatelj in vzgojitelj slovenskih i glasbenikov, zadnja leta svojega življenja v Novem ! mestu. Zato smo prepričani, da se bo občinstvo , udeležilo te izredne prireditve v obilnem številu. I Predprodaja vstopnic v trgovini Košir.
predmetov naj omenimo še visoke redove, ki jih je Švegel prejel v svojem življenju kot spreten avstrijski diplomat; v testamentu so našteti redovi iz Rusije, Kitajske (zmajski red), Tunczijc, Turčije, Romunije, Srbije, Italije, Francije, Švedske, San Marina, papeške države itd., dalje razne plemiške diplome. V Grimšicah je nekaj zabojev dragocenih listin in poročil iz časov Šveglovega udejstvovanja v zunanjem ministrstvu. Med drugim je zlasti zanimiv zanj berlinski kongres. Po miru v San Stefano je Rusija diktirala Turčiji zahteve, kakor jc hotela, posledica te ruske moči je bil berlinski kongres. Da bi Rusija pridobila zase Avstrijo, ji jc ponudila Srbijo in Makedonijo do Soluna; temu se je kajpada uprl Madžar Andrassy, češ, v Avstriji bi preveč narasla moč Slovanov in tedaj — kakor sc pripoveduje — je Švegel kleče prosil Andrassyja, naj sprejme., , Seveda so v teh zabojih tudi dokumenti njegovega delovanja v slovensko-avstrijski politiki itd., kar bo pač dragocen vir našim zgodovinarjem za domačo in diplomatsko zgodovino. Pristavek pa je v testamentu, da sc smejo ti zaboji odpreti 50 let po njegovi smrti. Torej še okrog 30 let molk!
Seveda je v tem sestavku le zdaleč nakazano, kaj vse je naklonila pokojna zakonska dvojica Šve-glov Narodnemu muzeju! Naj pa na lem mestu še I dodamo, da je baron Švegel tudi določil v testamentu, naj se po smrti njegove žene ustvari ustanova s kapitalom enega milijona dinarjev, odkoder bi se obresti slehernega leta porabljale v znanstvene, karitativne, socialnc, umetniške itd. ustanove i (šest ustanov). Na podlagi teh ustanov se bodo od-1 pravljali naši mladi znanstveniki kakor ludi umetniki v tujino izpopolnjevat svoje sposobnosti. Pa tudi velike socialne itd. podpore bodo izvirale iz tega. Temu milijonu zlatih kron jc baronica dodala: po smrti sedanjih dedičev (njene sestre Sido-nije in nečaka Karla Schlicka) pa se naj denar za prodani njeni hiši v Ljubljani doda k ustanovi, katera sc naj imenuje »Ustanova Josipa in Marije Švegel«. Prav tako pa pripada njena hiša na Dunaju po smrli imenovanih dedičev Dcčjcmu domu kraliice Mariic v Liubliani,
"T
Ribiči mnogo so rib nalovili, z njimi že zgodaj na trgu so bili. Siamič najboljše od njih je odbiral, dragim bo gostom Jih danes servirai.
Zemljiška knjiga v maju
Ljubljana, 31. maja.
Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča je naravnost zabarikadiran z vlogami. Izredno mnogo je bilo uradnih, a prav tako tudi privatnih predlogov. Težki folijanti zgovorno govore o križih-in težavah meščana in okoliškega kmeta. Tri značilna dejstva! Hipoteke nazadujejo! Eksekucije na posestva naraščajo! Živahne kupčije z zemljišči!
Na 64 zemljišč je bilo maja intabuliranih skupaj 1,725.968 Din posojil. Najvišje jc bilo 300.000 Din, najnižje 1000 Din. Aprila je bilo vknjiženih posojil za 2,277.344 Din. Eksekucije so se napram aprilu podvojile. Na raznih terjatvah je bilo ekse-kucijsko vknjiženih na 102 posestvi skupaj Din 1,162.730, dočim aprila na 100 posestev 790.620 Din. Najvišji znesek je bil 439,051 Din, najnižji pa 96.30 Din. Intabuliranih je bilo dalje na zaostalih davkih 210.782 Din. Na neko posestvo kar 107.804 Din na davkih. S policijsko upravo se ni dobro boriti in ž njo bob jesti. Neki okoliški gostilničar jc bil obsojen na 3000 Din globe zaradi prekoračenja policijsko ure in nedovoljenega plesa. Policijska uprava sc je sedaj, ker gostilničar ni hotel plačali globe, vknjižila na njegovo posestvo za 4855 Din, vračunši razne stroške.
Zemljiška knjiga je zaznamovala 72 kupnih pogodb. Vrednost prodanih zemljišč, oziroma par-ccl znaša 2,298.244 Din. V mestu ni tako živahne špekulacije z zemljišči. Prodanih je bilo le sedem zemljišč, oziroma hiš. Okolica jc živahnejša. Zlasti mnogo parcel je bilo prodanih v severnem delu, kjer jc veliko povpraševanje po stavbnih parcelah od takrat, ko je bil zgrajen šentvidski tramvaj. Tudi po drugih vaseh ljudje prodajajo zemljo.
Na raznih sodnih taksah v kolkih je bilo prve štiri mesece plačano pri zemljiški knjigi 195.783.75 Din. Največ donašajo takse za vpise lastninske pravice (2% od kupnine) in za vpise posojil (1%).
Celje
S3 Seja okoliške občine. V sredo zvečer se je.
vršila po daljšem času v občinski posvetovalnici na Bregu redna seja celjske okoliške občine. Tej seji so prisostvovali vsi na novo imenovani občinski odborniki in novi okrajni načelnik g. dr. Vidmar, ki se je predvsem zanimal za najvažnejša vprašanja, ki tarejo okoliško občino, saj je to ena največjih občin dravske banovine. Ta vprašanja so predvsem: združitev obeh občin, občinski očetje v okoliški občini stojo slejkoprej na stališču, če ie pride do združitve, naj se priklopi cela občina, »če ne pa ostanemo, kakor smo bli.« Posebno tare našo občino velika brezposelnost, ker ima ravno okoliška občina zelo razvito industrijo, ki je pa sedaj omejena na minimum, ali je pa sploh ustavljena, Nadalje so še zadeve občinski proračun, ceste, vodovod, regulačna dela, in nekatere druge aktualne zadeve, ki posebno tarejo gostilničarje.
& Godbcno društvo železničarjev v Celju si je postavilo lasten dom blizu celjske postaje. Društvo razpolaga z dobro znano godbo, ni pa imelo doslej lastnih prostorov za vaje; šele v lastnih prostorih bo moglo svoje nesebično delovanje popolnoma razviti. Dom je bil otvorjen v nedeljo.
13 Umrl je v celjski javni bolnišnici Anton Po-trbica, vojak Tedov 4. čete 39. p. p., star 22 let, z Ravne v ljubeškem okraju Primorske banovine. N. v m. p.!
& Planinski dom v Logarski dolini bo za bin-
koštine praznike odprt.
& Popravljene volivnih imenikov v 1. 1933.
Volivni imeniki za mesto Celje, potrjeni od okrajnega sodišča v Celju, so z dnem 30. maja 1933 stalno razgrnjeni v sobi št. 10 na mestnem načelstvu in si jih lahko vsak ogleda.
Ss SK Jugoslavija v Celju gre s svojim komb. moštvom v Mursko Soboto, kjer bo za binkošti odigrala dve tekmi, — Ostali in damska sekcija pa gredo na Mozirskc planine. Odhod v soboto do Šmihela ali pa v nedeljo zjutraj naravnost na kočo,
■©• Obč';x zbor SK Olimpa. Danes ob 8 zvečer bo izredni občni zbor SK Olimpa v gostilni Jugoslovani v Gaberju. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil občni zbor pol ure pozneje, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi članstva.
-©■ Uporaba umetnega ledu. Opozarjamo vse interesente na omenjeni razglas mestnega načel-stva celjskega, ki je nabit na oglasni deski mestnega magistrata.
Naše dUjiašSva
Stolna kongregacijn akademkinj ima shod drevi ob četrt na 7.
Tako se je oddolžil svoji domovini človek, katerega smo skoraj izbrisali iz imenika narodnih Slovencev. Tako se je poklonila Sloveniji šveglova zvesta družica,-ki je po svojem rodu Italijanka! To je namreč potrebno poudariti zato, ker smo imeli in imamo mnogo narodnih Slovencev, tudi gmotno dobro založenih, a skoraj nič mecenov! Naj primer Šveglov blagodejno vpliva na tovrstne rojake! Obema, ki spita nevzdramno spanje, pa hvaležen spomin
Moralni uspeh dubrovnižkega kongresa, Penov« ci, ki so sc vrnili iz Dubrovnika, izjavljajo, da pc-meni njihov letošnji kongres moralno največji uspeh izmed vseh dosedanjih tovrstnih zborovanj, ker so se pojmi o principih Pen klubov tu najbolj razčistili. Do lega je prišlo čisto spontano — pač radi zadnjih dogodkov v Nemčiji, katerih ni skušal sedanji nemški Pen klub niti z enim gibom zadrževati. Načelna vprašanja, ki jih jc izzvalo prav za prav politično vzdušje zadnjih časov, so izrinila s kongresa ves program, katerega so si kongresisti prej določili. V ospredju so bila vprašanja o razmerju Pcnov do države, ki duši sleherno svobodo kulturnega udejstvovanja. V tem so prišli praktično v poštev ravno nemški penovci. Sicer je ponašanje nemškega Pena v domovini očividno v nasprolstvu s principi federacije, toda kongres nima tu pravice osebno odločali. O tem bo odločal eksekutivni odbor, ki bo preiskal vse okoliščine za lako zadržanje nemških Pcnov v domovini. (Obširno poročilo o celotnih vtisih in pomenu dubrovniškega kongresa pa nam bo napisal kritičen opazovalec.) *
Te dni jc bil slovesno sprejet v češki (praški) Poti klub J;ikob Wasserniaiiin. Vzrok: KuMur-no-politični dogodki zadnjih mesecev v Nemčiji. V imenovani klub so bili prod njim sprejeli Thomas ; Mann, Gerhart Ilauplmann, Arnold Zweig. Kul-I turna Nemčija si išče zatočišča v slovanskih državah ...
Potujoča kmet. razstava odprta
Pogled po vozu, v katerem so razstavljene vse vrste žita, ki ga pridelujemo v Jugoslaviji.
Ljubljana, 1. junija.
Davi ob 8 so slçvesno odprli potujočo kmetijsko razstavo, ki sestoji iz dolgega vlaku 22 vozov. Slovesnosti so se udeležili zastopnik kralja, bri-gadni general Dragomir Popovič, ban dr. Drago Marušič, zastopnik knezoškofa kanonik Sušnik, zastopnik komandanta divizije podpolkovnik Maras, predsednik višjega deželnega sodišča Vrančič, češkoslovaški konzul ing. ševčik, župan dr. 1). Puc, predsednik Kmetijske družbe Detela, zastopnik Zbornice za TOI tajnik dr. 1'less, za Zvezo indu-strijcev generalni tajnik inž. âuklje, predsednik advokatske zbornice dr. Žirovnik in še mnogi drugi predstavniki našega gospodarstva, oblasti in uradov.
НШЖ
Pogled na del veterinarskega oddelka v potujoči kmetijski razstavi.
Ban dr. Marušič je podčrtal pomen te razstave za našega kmeta in želel, da bi se naše ljudstvo mnogo naučilo iz nje. Dosedanji uspeli razstave je bil velikanski, saj jo je obiskalo doslej skoraj že milijon gledalcev. Z željo, da bi razstava mnogo koristila slovenskemu kmetu in s tem napredku vse Jugoslavije je g. ban zaključil svoj govor.
Nato je načelnik kmetijskega oddelka inž. Zi-danšek pozdravil odlične predstavnike in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri opremi razstave, v kolikor se tiče Slovenije. Razstava bo v glavnih obrisih podajala tudi stanje kmetijstva v Sloveniji in bo s tem zanimiva tudi za vsakega Slovenca, ki se količkaj zanima za razmere v našem kmetijstvu. Vsak gledalec pa se bo ob tej lepi razstavi moral spomniti tudi inicijatorja in najvišjega pokrovitelja razstave kralja Aleksandra, kateremu zakličejo vsi navzoči navdušeni trikratni >2ivijo«. Po državni himni je govornik naprosil zastopnika kralja, naj sporoči Nj. Veličanstvu čuvstva hvaležnosti vseh udeležencev ter je prečital udanostno brzojavko kralju in zahvalni brzojavki kmetijskemu in prometnemu ministru. Končno pa se je govornik zahvalil banu dr. Marušiču, ki je dovolil kredite, ki so omogočili, da je v razstavi zastopana tudi Slovenija.
Upravnik razstave inž. V. Sadar se je nato zahvalil za zaupanje, da mu je bilo izročeno vodstvo razstave in zagotovil, da bo stremel z vsemi silami,
KDOR JE MALOKRVEN, BLED, BREZ TEKA mu dajte za okrepitev krvi »ENERGIN«. Otrokom za okrepitev 3 male, odraslim 5 velike žlice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah 'A litra 35 Din
da bo razstava dosegla čim večji uspeh. — Gostje so si nato iiod vodstvom inž. Sndarja in delegata glavnega izvršilnega odbora inšpektorja Nemča-nina ogledali zanimivo razstavo, nakar so začeli prihajati številni Ljubljančani, katere je zvabil ogromni napis pred kolodvorom.
Lepaki za kmetijsko razstavo
Na potujočo kmetijsko razstavo vabijo veliki in pisani lepaki v živih barvali, toda z napisi v cirilici in srbohrvaščini, zgoraj pa je pretiskan napis v slovenščini. Moramo omenjati, da je razstava namenjena .našemu kmetu, ki pa cirilicc ne zna. Tudi slika, ki jo lepak kaže, je za naše kraje neprimerna. Vedeti moramo, ko je bila ta razstava na Hrvatskem in krajih, kjer ljudje pišejo z latinico, da teh lepakov ni bilo in da je kmetijski oddelek banske uprave v Zagrebu dal tiskati nove lepe lepake v latinici. Stroški za nove lepake so veljali zagrebško bansko upravo 2000 Din. V Ljubljani pa so naredili drugače. Vzeli so stare ciril-ske lepake « prav nič okusno fliko in jih dali pre-tiskati s slovenskim napisom. Za ta pretisk so plačali 25C0 Din.
Ali aie bi bilo bolje, ko bi banska uprava dodala še nekaj stotakov in bi na razstavo vabili res okusni lepaki, ki bi jih naši kmetje dosti raje gledali. Če bi pa v Ljubljani znali cenili delo slovenske upodabljajoče umetnosti, bi za tako razstavo dali delo kakšnemu slovenskemu umetniku, ki bi napravil za razstavo vse drugačno sliko za lepak, kakor pa je dosedanja. Kar velja za Hrvate in za S Zagreb, mora yeljati tudi za Slovence in za Ljub-1 ljano. Tudi je še vedno čas, da se to še popravi, zlasti pa je nuino potrebno, da se na vagonih napravijo slovenski napisi. Potem se bo mogla razstava šele res priljubiti in postati popularna med slovenskim kmetskim ljudstvom!
Pri razpravi se je Blatnik zagovarjal, da ni nameraval otroka usmrtiti. Mislil je, da je bil otrok mrtev, ker je nehal jokati, se ni več ganil in tudi ni več dihal, ko ga je vzel v roke. Izključiti pa ni mogel, da bi ne bil več živ.
Na podlagi zaslišanih prič in na podlagi izvedenskega mnenja je sodišče smatralo, da jo dobil Blatnik otroka takoj po porodu še jokajočega, da je bil otrok zmožen za življenje, da bi dete nedvomno ostalo živo, ako bi ga obtoženec ne bil odnesel v skale. Blatnik je ravnal vsaj najmanj malomarno iu povzročil otrokovo smrt. — Sodišče mu jo prisodilo sedem mesecev strogega zapora.
Konj udaril gospodarja
Novo mesto, 31. maja.
Anton Škrbe, posestnik in slaščičar v Žužemberku, se je vozil te dni po Dolenjski in prodajal na birmah slaščice. Dne 31. maja sc je mudil v Studencu pri Krškem.
Preden se je odpeljal proti domu, je pogledal, ali so konji nakrmljeni. Tedaj pa ga jc eden izmed konj udaril tako močno v nogo, da mu jc prebil pi-ščal. Pripeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Zvestemu čitatclju in naročniku našega lista želimo skorajšnjega okrevanja.
Zakaj so kmetu podražili gnoijiSa
Št. Vid pri Stični.
Navajeni smo ajdi gnojiti z rudninskim super-fosfatom; kajti hlevskega gnoja nimamo zadosti. Še za repo ga dostikrat primanjkuje. Letos je pa tovarna za umetna gnojila s ceno za superfosfat poskočila na 95 Din za 100 kg. Lansko leto smo ga še plačevali po 88 Din; prejšnja leta je bila cena še nižja. Čudno sc nam zdi, kako je to, da tovarua ceno tako zvišuje, ko so vendar delavske plače manjše in sirovine cenejše. Naši pridelki v ceni vedno padajo, umetno gnojilo se pa draži. Ali ni nobene odpomoči?
Pelek.
mučenec.
2. junija:
Koledar
Marcelin,
mučenec; Peter,
Novi grobovi
Izpostavljen
novorojenček
Novo mesto, 30. maja.
Dno 1. januarja letos je ponoči porodila neka B. L. blizu Ambrusa nezakonsko moško dete na travniku pred domačo hišo. Po porodu je vstopila v _1шо,_ pa se je kmalu vrnila po otroka, a ga ni več našla. Med tem časom je namreč prišel mimo 23 letni Blatnik Franc iz Višenj. Slišal je otroški jok, pobral otroka in ga odnesel na pašnike ter ga tam skril v skalovju. Blatnik je mislil, da je otro-čička porodilo njegovo dekle, pa je vzel tuje dele. Po dejanju ga je zapekla vest in je ob neki priliki svojo grdobijo priznal Ilrovatu Ivanu. Le-ta seveda ni molčal, kaj se jo zgodilo z nesrečnim otrokom. Ljudje so šli otroka iskat in ga našli med skalovjem na gmajni 21. februarja. Dete so obdu-cirali, pri čemer se je ugotovilo, tla je bilo za življenje zmožno, rojeno živo, da pa je umrlo zaradi tega, ker je bilo izpostavljeno vremenskim nezgodam ali pa ker se je zadušilo radi listja, mahu in zemlje, ki je je imelo v ustni duplini.
Zaradi tega dejanja se je vršila danes pri sodniku poedincu kazenska razprava zoper Blatnika Franceta. Državno tožilstvo v Novem mestu ga je obtožilo zaradi prestopka zoper življenje in ielo, ker je iz malomarnosti usmrtil novorojenčka, katerega je odnesel v gmajno med skale in ga tam pustil.
-j- V Mozirju je 31. maja okrepčana s Kristusom umrla gdč. Marija Orel, sestra kaplana gosp. Ivana Orla. Pogreb bo v soboto ob 9. Prijatelji molite zanjo!
Ostale vesti
—	Sodnikom ljubljanske apelacijc sporoča društvo: Skupščina v Belgradu bo na binkoštni ponedeljek ob pol 9 zjutraj v dvorani Kola srbskih sester Frankopanova ulica 11. Odobrena je četrtin-ska vožnja za udeležence člane društva, ne pa za druge udeležence (rodbinske člane). Kupiti je na odhodni postaji z uradniško legitimacijo polovično karto, ki naj se tudi mokro žigosa. Ta karta bo veljala tudi za povratek proti potrdilu udeležbe na skupščini. Za prenočišče v Belgradu se priporočajo hotel »Union", Kosovska ulica; potem Dom činov-niške zadruge, Poenkarejeva ulica in za rezervne oficirje Ratnički doni proti legitimaciji. Cene od 25 do 45 Din za noč. Umestno je, če udeleženci pismeno naročijo pravočasno prenočišča neposredno v hotelih. Za sredo 7. t. m. je zamišljen izlet čez Mladcnovec do Topole in Oplenca z razgledovanjem zgodovinskih znamenitosti.
—	Vabilo na pravniški izlet. Društvo »Prav-•nik« priredi letos svoj društveni izlet v nedeljo, dne U .junija na Celjsko kočo pri Celju. Odhod za udeležence iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 5.31, prihod v Laško ob 7.28. Od tam pešizlet po izredno romantični pokrajini na Celjsko kočo {hoje približno dobri dve uri). Na Celjski koči sestanek s tovariši iz Celja in okolice. V gostilni na Celjski koči bo preskrbljeno za jed in pijačo. Odhod iz Celjske koče približno ob 15 po lepi poti skozi Mestni log v Celje, kjer bo v Celjskem domu večerja. Povratek izletnikov v smeri proti Ljubljani z vlakom ob 19.26. Vabimo vse tovariše, da se tega izleta v čim večjem številu udeleže (seveda tudi z rodbinskimi člani). Pravniški izleti so dobili že svojo tradicijo in se nudi baš na teh izletih najugodnejša prilika, da se tovariši pravniki medseboj spoznavamo in v prijateljski družbi izmenjamo svoje misli. Prav poseben pomen naj bi imel letošnji izlet, ko se bomo po dolgem času zopet sestali tovariši iz ljubljanskega ter celjskega in upamo tudi iz mariborskega okrožja. Zlasti in ponovno vabimo na izlet naše mlajše tovariše pravnike (sodne, advokatske in notarske pripravnike itd.). Prijave za izlet sprejema v Ljubljani vratar justične palače do izkij. 7. junija, ker jc treba pravočasno sporočiti približno število izletnikov oskrbniku na Celjski koči in v Celje.
—	Portretni fotografi razstavljajo. Na velesej-mu bodo v paviljonu Zbornice za TOI letos razstavili portretni fotografi lepo zbirko fotografij. Razstavili bodo številni poklicni fotografi iz Ljubljane in drugih slovenskih mest. Vseh razstavljalcev je okrog 20. Razstavljenih slik bo nad 160, ki bodo izdelane v najrazličnejših tehnikah od povečav do različnih umetnih tiskov. Razstavljene
slike bodo v glavnem portreti in študije, pokrajinske slike ter motivi in posnetki iz notranje in zunanje arhitekture. Vstop v razstavo je brezplačen in prepričani smo, da bodo naši poklicni fotografi dosegli lep uspeh tako v moralnem, kakor tudi v reklamnem pogledu.
— Slovensko lovsko društvo — podružnica Ljubljana obvešča svoje članstvo, da je sklican izredni občni zbor na dan 12. junija 1933 ob 20 v spodnjih prostorih hotela »Metropol« (Miklič) v Ljubljani. Dnevni red; Volitev predsednika in popolnitev odbora. — Odbor,
—	P;i težkočah v želodcu, gorečici,
zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčice točno poživ-ljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef« vodo kot važno pomožno sredstvo proli griži in obolenju želodca, ki nastopata v dražbi mrzlice. »Franz-Josef« greiv čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino bo imelo občini zbor v soboto, dne 10. junija t. 1., ob 2,30 popoldne v dvorani restavracije pri Levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Okrajni kmetijski referenti eo posebno vabljeni. Za redne člane društva je udeležba obvezna.
—	Odpevi k »Lavretanskim litanijam« za mešani zbor. Zložil Ivan Laharnar. Cena 10 Din. — Dvajset prav lepih in prisrčno inelidijoznih, v ljudskem slogu in tonu, deloma na novo besedilo zloženih odpevov, nudi pričujoči zvezek. Odpevi so zelo primerni za ljudsko petje, katero se je pri nas nas začelo splošno gojiti. Vsem zborom te ljubke napeve posebno priporočamo. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Elster Kristjan: Sodnikova hiša ob fjordu. Roman, prevedla Ivanka Klemenčič. Ljudska knjižnica, zv. 51. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1. 1933. str. 242, cena broširani knjigi 35 Din, vezani 45 Din. — Zopet imamo leposlovno^ delo, ki ga bosta z največjim užitkom brala izobraženec in preprost človek. Kakor veje iz večine Skandinavske literature neko zdravje, vedrost in življenjska sila, tako je tudi to delo modernega severnega umetnika pravi vrelec zdrave vedrosti, ki jo pri drugih modernih pisateljih, tudi naših domačih, tako zelo pogrešamo. In ravno v današnji dobi moramo to lepo knjigo še prav posebno pozdraviti, kajti nudi nam trdno in odločno priznanje rodbine, ki se začenja ponekod žal tako nevarno majati. Iz preživele, skoraj že umirajoče konservativne rodbine vzklijeta dve novi, krepko osveženi in tudi na znotraj trdni, ki bosta zmožni kljubovati trdemu modernemu življenju, še več, ki bosta tvorili ravno najsilnejšo oporo v življenjskem boju. Skratka: ta roman je naravnost vzor dela, kakršnega današnja bolna doba tako zelo potrebuje in kakršnega imamo dîmes žal tako malo, zato knjige ne moremo dovolj priporočati. Prebral naj bi jo prav vsak, kajti prepričani smo, da jo bo vzel potem rad še drugič in tretjič v roke. Ker je slovenski prevod vprav vzoren, oprema res lepa in cena nizka, naj bi ta knjiga ne manjkala v prav nobeni slovenski hiši.
— 1'ri ishijasu sledi na kozarec naravne sFranz .Toscfnvc« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Pisma
Primskovskega gospoda
ii.1
Kako sem pričel ozdravljatL
Kako sem prišel na ozdravljanje? Takole: Moj župnik so rekli, da sc zobobol ozdravi, če sc pritisne palec na zob in potegne od zobu doli čez vrat, prsi, noge in čez palcc na nogi. Dejali so, da zob za nekoliko časa preneha boleti. Bil sem potem pri mežnarju in mcžnarico je zob bolel. Rekel sem: »Sem slišal, da se more tako zob ozdraviti, naj poskusim.« In res poskusim. Namesto, da bi le enkrat potegnil, sem potegnil velikokrat tako in zob je nehal boleli. Ko se jc razglasilo lo med ljudi, so začeli k meni hoditi in pomagalo je. Potem sem si pa mislil: Zakaj bi vlekel čez ves život, bom raje od zobu čez vrat in po roki z roko čez prste večkrat pogladil; pomagalo jc tudi, pa ni bilo lako sitno, kakor čez ves život vleči. Potem sem si pa dejal; Kaj bom čez roko doli vlekel, samo lice bom večkrat pogladil; to je tudi pomagalo. Pa sem mislil, da lo pomaga samo za zobe. Ljudi jc po udih trgalo, pa so me prosili, naj jih pogladim in sem jih pogladil; to jc tudi pomagajo. Mislil sem, da to pomaga samo za prchlajcnjc. Prosili so me tudi v drugih boleznih, in sem jih večkrat pogladil, pa je tudi pomagalo. Pri Sv. Lenartu- je bila griža. Neki botri prineso otroka h krstu. Ko otroka zapišem, pravi botra: »Zdaj vas pa zahvalim za dobroto, katero ste mi storili, ko
' Pismo je bilo bržkone naslovljeno na brata Jerneja, a prvega dela manjka.
- V Sostrcm, kjer jc H. kaplanoval v letih 1853—1858.
še sami nc veste, da ste mi jo storili.« Jaz: »Kaj sem vam dobrega storil, da še sam ne vem?« Botra: »Bila sem griževa, in ko ste roko pri krstu čez otroka držali, je po mojem životu neka moč šla, sedaj sem pa zdrava. Tega niste vedeli, da ste mi storili.« — Bil je neki star mož pri maši v nedeljo, pa je zunaj slonel. Ko to vidim, postanem nejevoljen, ga zgrabim in pahnem v cerkcv. Potem je mož pravil ljudem: »Grižev sem bil, zato sem zunaj cerkev podpiral. Kaplan so me pa zgrabili in v cerkev pahnili, zdaj sem pa zdrav.« Potlej sem poskušal na kruh napraviti zdravilo in na vodo, zdaj jim napravljeni tudi na papir, da ga ljudje v usta jemljejo in da ga duhajo, pa tudi pomaga. Zdaj pa zdravim, kakor že veš. Večkrat mi je žc kdo rekel, da jc bolnim pomagalo tisto uro, ko je z menoj govoril človek, ki je prišel po zdravila. — Pomaga tudi za pijancc. Cerkev sem napravil odznotraj, da bi nc bili ljudje, ki bodo v cerkev prišli, taki pijanci kakor so bili. Stene odsevajo na ljudi, in ozdravljajo bolezen pijanstva. Pijanstvo se tudi v bolezen sprevrže. Ljudje — kakor slišim — nič več tako nc pijančujejo. Ne vem, čo to pomaga, ali pa nimajo toliko denarja; pa saj tudi prej niso imeli, pa so lc pijančevali. — Za tatove naj pa reči strah odsevajo. Kača bi mene in Tebe ne pičila, čc bi jo v roke vzela. Vem, da sem že včasih kje stal in jc bila kača blizu; pa kakor sem jo ugledal, sc je obrnila in zlezla v goščavo. Nekaterega kača ne piči; jo valja po žepu in za srajco, pa mu nič ne stori. Moj prednik, gospod župnik Šlcander, so kače v žepu
nosili, pa jih niso pičile. Jaz mislim, da volja in " o združena moč stori, da kača ne piči. ekdo® sc je pritožil, da je okoli njegovih
® Kakor siedi iz druzega pisma, je bil ta človek iz ëtajarskcsla.
»cimprov« veliko kač. Dal seai mu kamenja, da ga . je krog »cimprov« nasadil, in kače so izginile in prešle.
Kakor zdaj sprevidim, tudi pomaga, nc da bi gladil bolni ud, a morebiti pomaga šc bolj, čc se gladi... Človeku je bilo pred izvirnim grehom stvarstvo pokorno. Vzajemno ozdravljanje, to je po mojem mnenju nekaj, kar je človeku še ostalo od tiste moči, ki jo je imel pred izvirnim grehom.
Ko jc bilo sv. Urha' opravilo, sem ga opravljal z blagoslovom pri maši. Drugi dan sem šel, da sem pri maši sv. Hostijo5 zavžil, cerkvcnik pa jc imel sina v Dalmaciji pri vojakih. Rekel sem hčeri; »Ali bi rada videla brata?« Ona: »Rada.« Jaz: »Vsed i se, morebiti ga boš.« Gladil sem jo po čclti f—; - -4 tako, na tisto stran, kjer sta puščici, in videla ga je, da je v vojašnici žalostno sedel pri zgornji mizi in glavo z roko podpiral, pri mizi za vrati so pa vojaki kvarlali... Pisali so mu, kaj da je tisti dan delal. Je odgovoril: »Žalosten sem bil, ko sem na dom mislil, kjer je prejšnji dan bilo doma tako veselo.«" ... Svojo gospodinjo sem napravil, da je tuai tako videla in videla je v prihodnost in rekla, da me je videla, da sem bil kakor preiskovalni sodnik, Mislil sem si: kako bi bilo lo mogoče, saj nisem uradnik pri sodniji, da bi bil preiskovalni sodnik. Čez nekaj časa pa smo ločili dva zakonska in jaz sem lo reč preiskoval, kje da je krivica, in spolnilo se je, kar jc gospodinja videla.
Zdravi bodite in Bog vas obvaruj!7
4 V Dobrunjah pri Sostrcm. r" ki jc bila v monštranci. " Gotovo jc mislil na veselje ob priliki »žc-gnanja«.
7 Brez datuma in oodoisa.
PSm
Muzejsko društvo v Ptuju ima danes ob ]>ol 7 zvečer občni zbor v refektoriju mestnega Ferkove-ga muzeja z običajnim dnevnim redom.
Iz zdravniške službe. Za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Muretinci s sedežem pri Sv. Marjeti niže Ptuja jo imenovan se-kundarij ptujske bolnišnice dr. Ivo Martinec.
Poskus samoiimora. V sredo dne 31. majnika ob 14 se je pojavil na dravskem mostu gimnazijski sluga Krapša. pozdravljajoč na vse strani mimoidoče občinstvo. V hipu se je zagnal z visokega mosla v deročo Dravo. Dva dijaka, ki sta se nahajala v bližini, sta se pognala za njim in ga po tru-dsipolnem delu spravila na suho in ga rešila gotove smrti. Ker je kazal Krapša znake duševne zmedenosti, so ga spravili v bolnišnico. Kaj je vzrok, da je hotel končati svoje življenje, ni znano.
V bolnišnico so prepeljali upokojenega stražnika Antona Mohoriča z nevarnimi poškodbami po celem telesu. Preteklo noč je prišlo med njim i ti nekaterimi delavci iz tovarne >Petovia< na Slovenskem trgu do prepira in do pretepa, pri kateri priliki so Mohoriča pretepli. Uvedena je preiskava.
Vlomilci ne mirujejo. Preteklo noč so vlomili v Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah in sicer v zidanico, ki je last upokojenega učitelja Brumna iz Ptuja. Tatovi so odnesli mnogo obleke, |>erila in drugih stvari, .škoda znaša več tisoč dinarjev. O vlomilcih ni duha ne sluha.
Slovenjgradec
Nesreča pri telovadbi. Tuk. geometer g. Minati jc šel v petek zvečer k sokolski telovadbi. Poskušal je vaditi na krogih, pri tem pa si je zlomil desno roko v podlahtu. Spravili so ga v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili svojo pomoč, nakar je bil puščen v domačo oskrbo.
Lokalni pomožni odbori za potujočo kmetijsko razstavo, katera potuje sredi meseca julija po našem okraju, so izvoljeni. V Slovenjgradcu predseduje tenui odboru g. Simon Salamon, župan v Starem trgu, za šoštanjski okraj pa g. dr. Fr. Majer, župan v Šoštanju.
Sprememba posesti. (I. Rihard Jakelj, posestnik in kleparski mojster, je prodal svojo enonad-stropno hišo tvrdkl J. .lelenz iz Celja za 100.000 Din. Novi lastnik bo imel v hiši trgovino z usnjem in kožami. Dosedanji trgovci z usnjem niso s tem nič kaj zadovoljni.
Naznanila
Zveza mladih intelektualcev (krajevni krož-kovni svet v Ljubljani) prireja za soboto dne 3. junija ob 7 zvečer širšo sejo v lokalu trgovsko dopisne šolo (na oglu Pražakove in Miklošičeve ce-sste, II. nadstr.) s sledečim dnevnim redom: Poročilo zvezinega in krajevnega zastopnika, načrl za kongres in slučajnosti. Seja je javna in so jo lahko udeleže tudi člani oziroma interesenti.
Društvo »Bela Krajina« v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje, da se zanesljivo udeleže odkritja spominske plošče pok. Francu Lovšinu, nadučitelju nn Vinici, ki se bo izvršilo na binkoštno nedeljo. V Črnomlju jo za prevoz preskrbljeno. Prijave- najkasneje do petka sprejema društveni tajnik, Gasilska ccsta 3. Ne zamudite!
Jezero 7500 m nad morjem
Vodja letalske ekspedieije na Mount-Kverest, polkovnik lilherton je zdaj na poti proti domu. Vozi se na parniku »Rajputann«, ki ga te dni pričakujejo v London. Razprava o uspehih ekspedieije. ki je dvakrat preletela najvišjo goro na svetu, se še vedno ni zaključila. Nekateri listi so celo priobčili poročilo, da ni ekspedicija preletela Mount-Everesta, pač pa neko drugo nižjo goro v bližini. To vest zdaj odločno zanikajo, češ da ni nikakega dvoma, da bi angleška letala ne bila preletela pravega Mount-Everesta.
Angleški učenjaki so se v tem pogledu pomirili. pač pa pomeni najnovejša izjava polkovnika Ethertona, da so z letal opazili v pogorju Mount-Everesta velikansko jezero. To izjavo je podal polkovnik še na ladji, a so jo takoj prenesli brezžično v London. — Že domače prebivalstvo pod Mount-Everestom je prepričano, da je visoko v gorah ogromno jezero, ki ga nazivajo >božje jezero«. 0 tem jezeru govorijo razne ljudske pripovedke. Resni raziskovalci niso doslej verjeli, da božje jezero v resnici tudi obstoji. Pogansko ljudstvo je
nazvaln to jezero božje, ker mu ustno izročilo pripoveduje, da hodijo bogovi zajemal vodo v jezero in da ga potem spuščajo na zemljo, ko dežuje in ko nastopijo povodnji.
Polkovnik Etherton je izjavil, da so letalci pri drugem poletu čez Mount-Everest nenadoma zagledali velikansko jezero v višini 7,r>00 metrov Po barvi vode sklepajo, da mora biti silno visoko. — Letalci so bili prepričani, da gre zu jezero, ki ga opisujejo ljudske pripovedke. Domače ljudstvo govori tudi o snežnih ljudeh, o nekem čudnem plemenu, ki naj bi prebivalo v snegu in ledu pod Mount-Everestoni. Letnici seveda niso opazili, ker tudi sami ne verjamejo, da ljudje sploh živijo tako visoko. Kljub temu nekateri raziskovalci menijo, da ni ljudska pripovedkn o tem ljudstvu popolnoma brez podlage; ni izključeno, da živi visoko v gorah pleme, ki je mešanica mongolskega in ind-skega izvora in ki se skriva v gorskih duplinah.
Z vsemi temi vprašanji se ukvarjajo radovedni Angleži, ki jih je zadnja vest načelnika ekspedieije o božjem jezeru zelo razveselila.
Dr. Gobbels v družbi italijanskega kralja.
»M amiea,« je rekla mala Marija, »kupi mi ven dar jabolkal«
»Ne, moj otrok. Prepozno je. Jabolka so šla že spat.«
»Majhna jabolka, mama, ne velikih!«
Niti ženi ni prizanesel
Izdajatelj lista »Kladderadatsch« Johann Trojan je imel navado, da je vsak rokopis, ki ga je prejel v roke, popravil. Niti najboljši urednik ali sotrudnik mu ni mogel popolnoma ugoditi. Po vsakem rokopisu je neusmiljeno klesal njegov rdeči svinčnik, najraje je vsak sestavek krajšal. Nekega dne mu je njegova žena z letovišča pisala nenavadno dolgo pismo, ki je obsegalo šest strani in ki je bilo v vsakem pogledu ljubko. Ves zadovoljen je Trojan pokazal pismo nekemu prijatelju, ki ga je prišel obiskat v uredništvo: »Poglej, ali ni to ljubezniva in požrtvovalna žena?« Toda že v tistem trenutku se je njegovo lice stemnilo in pričel je listati počasi vseh šest strani zaporedoma ter končno dejal: »Da, da — toda vendar nekoliko predolgo .. . /.alibog predolgo ... treba ga je skrajšati za polovico!«
Pastorieva žena motila katoliško procesiio
Te dni so protestanti v Franklurtu zopet motili katoliško procesijo. Ze prej so v predmestju Oberrat skušali protestanti preprečiti katoliško procesijo. Čeprav je policija skrbela za primerno nadzorstvo, da bi preprečila vsako nakano protestantov, je žena pastorja iz Oberrata planila proti duhovniku, ki je vodil procesijo ter dvignila tri prste v znak prisege in zaklicala: »Friede er-niihert, Unfriede verzehrt.« — Slovensko nekako: »Sloga jači, nesloga tlači.« — Nato se je razkačena žena vrgla med gospe, ki so šle za procesijo, in zgrabila neko gospo za ramena ter jo pričela tresti. Možje so kmalu pograbili protestantinjo in jo vrgli iz procesije. Katoliški župnik je zaradi tega vložil strogo ovadbo pri pristojnem oblastvu radi kršenja zakona o verski svobodi.
Zgodovina k^uhastega križa
Votlina, v kateri je prof. dr. H. Beck odkril v kraju Oldoway v vzhodni Afriki okostje pračloveka ki mu onsoiaio 300.000 lel Reckov človek je iz novejše dobe kakor neandertalski. V kotu dr. Reck!
Desno iobaaja pračloveka.
Petrolejski magnat John D. Rockefeller, ki je dočakal že 92 let in kljub temu še vedno igra tenis, hodi stalno v družbi dveh dobro oboroženih policijskih stražnikov iz strahu, da bi ga ne napadli. Fotograf ga je zadel v trenutku, ko se vrača iz newyorškc cerkve, v katero zahaja vsak dan. V zadnjem času se bojijo, da bi ga kdo ne napadel tudi iz političnih razlogov, ker ie javnost radi Mor-ganovega škandala zelo razburjena proti vsem vele-finančnikom.
Romunski kralj Karel se je podal v družbi s patrijarhom in prestolonaslednikom Mihaelom na slovesnosti v Černovicah. Obisk ima toliko večji pomen, ker razvijajo v zad»iiem času Madjari
močno revizijonistično propagando.
Da bi ne bi'i živi pokopani
Gotovo ni človeka, ki bi bil rad živ pokopan. V zadnjih letih je od časa do časa šinila v svet vest, da so tega ali onega nevede živega pokopali. Navadno je podrobna preiskavu dokazala, da gre le zu fantnstične senzacije, ki jih je kdo hote ali tudi nehote vrgel v svet; zdravniki kljub temu ne izključujejo možnosti, da je takšen slučaj mogoč.
V Londonu so nedavno ustanovili društvo, ki ima namen skrbeti, da bi koga ne doletela strašna nesreča, da bi se nenadoma več metrov pod zemljo zavedel med tesnimi stenami rakve. Društvo je že priredilo posebne mrtvašnice, ki so opravljene s posebnim1 električnimi zvonci. Ti pričnejo zvoniti pri najmanjšem gibu mrliča, ki ga prinesejo v to dvorano. V tem trenutku že priskočijo na pomoč zdravniki. Ti s posebnimi pripravami preiščejo mrliča, ali ni morda on dal kak znak življenja.
Osnovanje tega društva je imelo na Angleškem prav nasproten učinek, kakor so ga ustanovitelji pričukovali. Dejstvo je, da zborovanja in jiosvetovanju tega društva bolj vznemirjajo javnost, kakor jo pomirjujejo. Marsikdo, ki sploh nikdar prej ni mislil na možnost, da bi bil živ pokopan, se zdaj ukvarja s to mislijo, ki mu ne da spati. Dogaja se celo, da živčno slabotni vidijo kar strahove pod vplivom govoric, ki se širijo radi tega društva.
Zanimivo je, da so tudi na Bavarskem postavili takšne mrtvašnice.
Parniha sla se, žrtvovala za iovar ša
fz Portlanda poročajo, da sta dva parnika hitela na pomoč tovornemu parniku za nafto »Nip-ponmaru«, ki je nasedel blizu rtiča Honda. Pri tem sta tako nesrečno plula, da sta trčila skupaj in se potopila. Upanje je, da se je moštvo rešilo.
Poročali smo že, da se je francoski policiji posrečilo aretirati glavarja ko-zi^kih roparjev Spado, ki je strahoval 11 let deželo. Že lansko leto mu je policija polovila vse tovariše. Tedaj se je Spada umaknil v neobljudene kraje, kljub temu se ni mogel dolgo skrivati pred njo.
Med mestom Moringem in Northe:m je skočil з tira osebni vlak Ottherden-Nordhausen. Kljub hudi ne- : sreči in kljub veliki materialni škodi ni bil nikdo ranjen.
50 m vt s oh Lenin
V Moskvi bodo zgradili ogromno palačo za državne urade. Odbor je sprejel načrt arhitekta Jofana. Po tem načrtu bo zgornji del palače krasila ogromna Leninova postava, ki bo visoka 50— 75 metrov.
Danes ga nosijo v Nemčiji milijoni kot simbol šovinističnega nacionalizma in antsemitstvn. Zato je trditev socialdemokratskega poslanca Heinoja, da je kljukasti križ prav za prav židovskega izvora, nemalo razburila nemške šoviniste. Sledila je burna debata in nekateri so eelo trdili, da so se pojavili prvi križci v Indiji ali celo v Vzhodni Aziji. V splošno zmedo je posegel znani hitlerje-vec Scheuermann s svojo zadnjo kniigo. Po njegovih raziskovanjih se je pojavil prvi kljukasti križ na Sedmograškem ob koncu kamene dobe. Našli so ga pa tudi pri odkopavanju trojanskih razvalin. V drugem tisočletju pr. Kr. se je prikazal na mikenskem ozemlju, odkoder je priSel čez Grčijo v Italijo. Šele v 5. stoletju pr Kr. se je razširil v Indiji, Vzhodni Aziji in prišel v Ameriko. V Siriji, Mezopotaniji in tudi v Palestini, kjer prebivajo Židi. ni mogel Scheuennann nikjer zaslediti kljukastega križa, kar dokazuje, da ne more biti židovskega izvora. In Hitlerjevci so se zopet pomirili.
• Gospa, ali vas lahko na nekaj opozorim?«
»Prosim.«
»Num
Kapitalizem v dolarjih
Velebanka Morgan je radi obtožbe, da ni točno plačevala davkov, pod preiskavo, je v svojem poročilu preiskovalnemu sodniku navedla, da je v letih od 1927 do 1931 zaslužila samo s prodajo papirjev 18,284.908 dolarjev. Na vsak način lep zaslužek, ki ne meče prav svetle luči na kapitalistični sistem.
I Tom Mooney, ki je bil pred 17. leti obsoien na smrt in poaneje pomiloščen na dosmrtno ječo, bo te dni izpuščen. Slika kaže prizor, ko je (Mooney stopil iz jetniškega voza, da bi se podal pred sodišče, ki ga je oprostilo. Obtožen je bil, da je v službi nemške špionaže izvršil atentat na sprevod ob neki narodni slavnosti v S. Franciscu.
Gotovo veš,
da solze, ki jih vidimo v filmu niso naravne, pač pa iz glicerina;
da je najdaljša cesta na svetu tista, ki veže Newyork in San Francisco, ki je dolga 5"VX) kilometrov;
da pare v resnici ne vidimo. To kar vidimo je vodeni hlap, ki ga povzroči kondenzirana para;
da Japonska ne odlikuje svojih vojakov za hrabrost s svetinjami?
Telo odraslega človeka sestoji po 59% iz vode, 9% iz beljakovine, 6% iz kleja, 21% iz masti in 5% iz snovi, ki dajejo pepel.
Gospa se pritožuje pri trgovcu z zelenjavo: »Saj sem vendar naročila ducat limon. Vi ste mi jih pa poslali samo 11 v resnici pa zaračunali 12.«
»Poglejte, gospa! Ena izmed njih je bila slaba. Jaz sem jo takoj vrgel stran, da vam prihranim delo.«
V F 'mu fe 550 cerkva
»Diario Romano e Vaticano« priobčuje najnovejše podatke o številu cerkva in kapel v Rimu. Skupno je v Rimu 550 cerkva in kapel, in sicer 390 cerkva, 169 javnih in zasebnih kapel in 53 raznih molilnic. Temu je treba prišteti še 25 cerkva, ki jih zdaj gradijo.
Zadnja poročila:
Izijave ministrov Male zveze
Praga, 1. jun. tg. Po končanih sejali Male zveze so zunanji ministri imeli kratek razgovor s časni-kar ji, pri iViner posebno Ti tu lesen ni opustil nobene prilike, tla ne hi poudarjal soglasnost držav
Gospodarstvo
Pred novo žetvijo
Poročila, Ui prihajajo o stanju letine iz Vojvodine, so zelo optimistična. in napovedujejo prav dobro letino pšenice. Zaradi tega računajo, da bodo cene nove pšenice nizke.
Za julij so nudi nova pšenica po 100 do 110 Din za melereki stct. Zaradi vesti o novi, dobri letini je trg v popolnem mrtvilu, ker nihče no ku- j <yiaie zveze. Med drugim je naglašal, da so v tem •	..-4....1	-i	.„ nat;Ui dane vse možnosti za zbližanje z Madjarsko.
Zelja po gospodarskem sodelovanju s sosedami je zelo pozitivna. Neki madjarski časnikar je apostro-firal Titulesca z besedami: Vi ste o Madjarski večkrat zelo prijazno govorili. Kako se sklada lo z ostrim zavračanjem vsakršne revizije?« Titule-scu je odgovoril: Gotovo imam prijateljska čuv-stvn za Madjarsko in sem srečen, čo smem izraziti, da Mala zveza zasleduje načelo odprtih vrat za vsakogar. Mi hočemo sodelovati z vsakim sosedom, predvsem pa gospodarsko. Politično pa so načela Male zveze seveda definitivna. Vprašanju madjar-skih mej se pripisuje pretiran pomen. Treba je meje spiritualizirati. To je cilj politike Male zveze.«
puje več kol najnujnejše potrebuje. Trgovina je skoro izostala, mlini pa tudi ne kupujejo dosti, ampak samo za teikoče potrebe.
Bilance in poslovna poročila
Tovarna verig, d. d. v Lescah, izkazuje zu 1032 zmanjšanje izgube od 0.12 na 0.07 milij. Din, pri zmanjšanju bruto donosa od 3.06 nn 2.78 milij. Zaradi povečanja dolžnikov so se zvišali tudi upniki.
_ A. West en, Celje. Pri zmanjšanju-donosa se
jo zmanjšal čisli dobiček (brez prenosa) od 2.8 na 2.4 milij. Din. Med aktivi so najbolj narasli dolžniki: od 27.4 na 39.10 milij., zaloge so pa jiadle od 0.1 na 3.7 milij. Upniki znašajo pri glavnici 25.0 in rezervah 7.4 milij. 13.0 (12.3) milij.
Kolinsku tovarna hranil v Ljubljani izkazuje čistega dobička za 1932 13.242 Din (1931 32.527). Bruto donos se je zmanjšal od 4.2 na 3.14 milij. Med aktivi so se najbolj znižali dobavitelji : od 0.58 na 0.04 milij. Din. Na novo so izkazane naložbo s 0.3 milij. Din.
Žigosanje legitimacij na ljubljanskem velc-sejmu. Pćsetnikom Ljubljanskega velesejma se bodo žigosalo permanentne legitimacije, ki upravi-čujejo tudi nn polovično železniško vožnjo, počenši s 3. junijem cel dan od 8 zjutraj do 20 zvečer pri glavnem vhodu v desni blagajni. Brez tega žiga v legitimaciji vozni listek ne velja zn brezplačni povratek domov.
Legitimacijo za polovično vožnjo na Ljubljir ski velesojem, ki se vrši od 3. do 12. junija t. 1., dobo pri blagajnah sledečih železniških postaj s naši banovini: Zidani most. Rakek, Celje, Grobelno, Slov. Bistrica, Pragersko, Maribor, Poljčane. Jesenice, Bled, Kranjska gora, Bistrica-Boh. jezero, Trebnje, Št. Janž — Dolenjsko. Mokronog-Bistrica, Slov. Konjice, Sv. Jurij ob juž. žel., Ormož, Gornja Raidgona, Polzela-Braslovče, Šoštanj, Velenje, Dra-vograd-Meža, Ptuj, Prevalje, Krško, Novo mesto, Trbovlje, Vuhred-Marenberg, Žalec, Mislinje. Ho-gačka Slatina, Laško. Logatec, Tržič, Brežice, Murska Sobota, Dol. Lendava, Rajhenburg.
Borza
Dne 1. junija 1933.
Denar
V današnjem deviznem prometu so se učvrstil
Na vprašanje ameriškega časnikarja, kakšno stališče zavzema Malo zveza o vprašanju dolgov, je odgovoril T i t u 1 e s c u , da ui mogoče plačevati nobenih vojnih dolgov, če ne dobivamo nobenih reparacij.
Na vprašanje bolgarskega časnikarja je jugoslovanski zunanji minister Jo vtič odgovoril, da velja politika sporazuma za vse države, torej tudi zu Bolgarsko.
Na vprašanje glede jamstev, ki jih je dala Francija Mali zvezi o paktu četvoricc, je odgovoril dr. It e n e š , da so ta jamstva še obsežnejša kakor ona, ki jih je objovil francoski tisk.
Italijanski časnikar je vprašal, ali je pričakovati obnove italijansko-rotnunske prijateljske j>o-godbe, nakar je odvrnil Titulescu: Mala zveza hi obnovo lake pogodbe gotovo pozdravila, odvisno pa je to popolnoma od Italije.
Razorožitvena konierenca zopet od$odena
Ženeva, 1. jun. tg. V glavni komisiji razorožitvene konference je trajata danes debata več ur, preden so mogli biti sprejeti včerajšnji sklepi v biroju, namreč, da se konferenca odgodi do 27. junija in da se pripravi drugo čitanje v biroju razorožitveno konference. Pooblastilo predsednika konference, da sme odgoditev podaljšati, se jo omejilo do najpozneje 3. julija. Odgoditev bo stopila v ve-
ljavo v sobolo ali začetkom prihodnjega tedna. Raz-lika v metodi obravnavanja bo ta, da jirihodnje seje ne hodo javne, temveč tajne, in sicer večinoma v malih odborih, ki se bodo imenovali: pododbori biroja. V praksi se bo torej vršil posel tako, da bodo razpravljale zainteresirane države, biro pa ho jiolein dotlčna besedila pripravil zn glavno komisijo.
Seja narodne skupščine
Beigrad, 1. jun. 1. Narodna skupščina se zbere 1 :i redno zasedanje 8. junija. Na prvi točki dnevnega reda je zakon o likvidaciji agrarne reforme. Na isti seji bo zunanji minister dr. Je vtič podal obširen ekspoze o mednarodnem položaju in o stališču Male zveze ter njenih sklepih.
Razdolžitev nemškega hmefa
Berlin, 1. jun. Ig. Minister za gospodarstvo in j prehrano dr. 1-Iugenberg jo v državnem kabinetu izposlovnl svoj načrt za zmanjšanje obresti za zem-I ljeknjižnc dolgove mi kmetih. Kabinet je pristal j na Hugenberpov predlog, dn bo za jiupilarno varno I hipoteko plačevati 4%, za druge hipoteke pa 4*/•% : obresti. Do sedaj so kmetje plačevali najmanj 8% ! obresti. Nnrodni socialisti, ki so zahtevali, da se ; na kmetih znižajo obresti do 2%, so torej v svojem ! večtedenskeni boju podlegli. Tudi v vprašanju naseljevanja je zmagal Hugenberg. Objavil je, da bo
Berlin, Newyork. London in Trst, neizpremenjeni i ,; e v bližnji bodočnosti "prišlo na dražbo znatno so^oetali tečaji Bruslja, Curihu, Pariza in Prage, j število veleposestev, ki se bodo razdelila v svrho
naseljevanja.
dočim je narastel lo Amsterdam.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi bil zaključen po 8.75 do 8.90, na zagrebški jia po 8.80 in 8.75. Grški boni so notirali v Belgradu 43.50 denar.
Ljubljana. Amsterdam 2310.40—2321.76, Berlin 1330.14—1340.94, Bruselj 799.13—803.07, Curih 1108.35—1113.85, London 193.25—194.85, Newyork ■1819.37—4847.03, Pariz 225.88—227, Praga 170.79 —171.G5, Trst 298.24-300.04.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.098 Din.
Curih. Pariz 20.3S, London 17.405, Newyork 437, Bruselj 72.10, Milan 20.90, Madrid 44.20, Amsterdam 208.25, Berlin 120.20, Dunaj 73.20 (58.00), Stockholm 89.G0, Oslo 88.50, Kopenhagen 77.85, Prag 15.41, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.52, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca zu dinarske papirje nekoliko čvrstejša, dočim so dolarski papirji tendi-rali slabeje. Promet je bil kaj slab in je bilo danes na zagrebški borzi zaključenih komaj 100 komadov vojne škode za septemberski termin.
Ljubljana. 7% inv. pos. 42—43, agrarji 25 deli., vojna škoda 194—195, begi. obv. 31.50 den., 8% Bler. |K)s. 32 den., 7% Bler. pos. 31 den., 7% pos. DHB 15 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos 42—43, agrarji 24.50 den., vojna škoda 194—190, <i. 191 d., 9. 198—194 (193), (>% begi. obv. 81.60-82.60, 7%
Nemčija vnovič votirala veliko vsoto za javna dela
Berlin, 1. jun. tg. Državni kabinet je sprejel danes zakon za zmanjšanje brezposelnosti, po katerem se finančni minister pooblašča, da sme izdati nakaznice do 1 miljarde mark za financiranje za dograditev in spopolnitev javnih in privatnih zgradb, za male naselbine, za ureditev rok, plinskih, vodnih. električnih, kanalskih del itd. Vlada smatra, dn bo s tem zneskom mogla delovni trg poživiti tako hitro, da ho že prihodnji teden zaposlenih 400.000 brezposelnih. Ti novi delavci pa ne bodo plačani po tarifi, temveč samo v višini dosedanjo brezposelne podpore, dobili hodo vsak dan enkrat toplo hrano in za štiri tedne po 25 mark. to pa ne v gotovini, temveč v nakazilih za perilo, obleko in hišno orodje. Ta zakon namerava povečati tudi število sklepanju zakonov. Kdor bo poročil dekle, l;i je bila zaposlena najmanj pol leta, bo lahko prejel brezobrestno posojilo za zakon do višine 1000 mark, katerega bo odplačeval z t"i> na inesee.
Maribor
Z avtom v drog
\ Košakih se je v včerajšnji noči pripetila huda avtomobilska nesreča. Okoli 23 se je vračal v Maribor po državni cesti nu svojem osebnem avtomobilu trgovce g. Alojz Ussur. Poleg njega je sedel 40 letni strojnik l.edviku i/. Mariboru. Sofirul je g. Ussur. i/ neznanega vzroka jc prc<|, tovarno Wiigcrer vozilo nenadoma krenilo iz prave smeri ter z vso silo trčilo v brzojavni drog. Učinek udarca jc bil za oba vozaču usoden. Zletela stil iz avtomobilu ter obležala s hudimi poškodbami. Ussur je dobil največ po-škodb no glavi, ki pa niso tuko nevarne ter so ga reševalci j>o obvezan ju prepeljali na dom. Mnogo hujše s« poškodbe Ledvinkc. Zlomil si je obe nogi un več mestih ter dobil tudi ne\arne notranje poškodbo. Lcdviuko so prepeljali \ tukajšnjo bolnišnico.
mil si jo pri padcu nogo ter so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Želimo uglednemu možu skorajšnjega okrevanja.
□ »Tetka Rezi; (Laznica pri Limbušu): na Binkoštno nedeljo koncert gasilske godbe i/. Peker. V ponedel jek : Schonherr jeva godba. Prvovrstni ocvrti piščanci, ludi v deževnem vremenu prijetni lokali.
Q Shajališče birmniu-cv /.u Binkošti v hotelu Ilalbwidl v Mariboru. Unionsko črno marčno pivo. Izvrstna, cenena kuhinju. Dobra vina.
Spori
Bler. jios. 31—33, 1% pos. DHB 44.75 den.
Del-
nice: Narodna banka 3700—3900, Priv. agr. banka 214 den., Impex 50 den.. Isis 30 bi.. Trboveljska 175 hI.
Beigrad. Narodna banka 3700—3900, Priv. agr. banka 218—219 (219, 217), 1% inv. pos. 43—44. agrarji 20.50 den., vojna škoda 195—190 (190. 195). 0% begi. obv. 32—32.60 (32), 8% Bler. pos.. 32— 32.50, 7% jios. DHB 45 den.
Dunaj. Podou.-savsku-jadrun. 57.05. Mundus 52, Alpine 12.85, Rima Murnny 19.25.
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, okolica Sombor, gorbač., srem., bač. ladja Bcgej 202.50— 205, bač. potiska in bač. ladja Tisa 205—207.50, gerban. 200—202.50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet: 41 vagonov.
Poiictitsha votašmca
V mestni hiši \ Židovski lllici št. 4 uredila občinska uprava ono stanovanje uoVanjske prostore za ncjioročeile policijske ' stražnike. \;i ta način smo dobili policijsko vo- . jašnico, v kateri bodo sta nova I i \ si mladi nepo- , ročeni policijski stražniki «kupno. Vsega sku- ; pnj je v novourejeneni stanovanju prostoru /a i 20 oseb. Stražniki bodo imeli tukaj tudi svojo j skupno kuhinjo. Včeiiij sc je vršil komisijski ogled prostorov, le dni pu -e hodo vselili prvi siunovalci.
jfr o mare nazax v kefaa
Mestno načelstvo mariborsko.
St 77284207 — 1933. V Mariboru, 27. V. 1933
aiglas o
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev tapetniških in steklarskih del pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urada na (•lavnem kolodvoru v Mariboru
III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
13. junija 1933 ob 11 dopoldne
v cobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša:
1.	za tapetniška dela . . . Din 24.553.—
2.	za steklarska dela ... Din 168.273.88
Skupaj ... Din 192.826.88
Pri II. licitaciji je bil dosežen za steklarska dela popust 0.5% na cene uradnega proračuna,
Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Službene Novine br. 70 — XXIX z dne 26. marca 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na ràzglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
Mestno načelstvo mariborsko.
Mestni načelnik: Dr. Lipold, s. r.
V Jczdarski ulici se je v četrtek popoldne | odigral razburljiv len /;i nedavno i/ tukajšnje jetni.šniee pobeglim kovaškim pomočnikom 1'ranconi šimenko. Imenovani jc svoječasno, kakor smo že poročali, pobegnil i/ jetnišnicc na izredno drzen način v družbi svojega sojetnika Čepa. Oba sta izginila kot kafra, vendar sc je čep čez nekaj dni skesal ter se je prišel sum javit. Šimenko pu se je. dal je spretno skrival roki pravice. Te dni jr mariborski policija doznala. da je šimenko zopet v Mariboru. Opazovali so za njim ter zvedeli, da se jc nastanil Jczdarski ulici v svojem nekdanjem stanovanju. Danes so napravili na ši-nienka lov. Ili.šo \ Jczdarski ulici so obkolili policisti, v -.tunovanjc pu sta vdrla dva detektivu. Ko je šimenko zaslišal trkanje nn vratih, je takoj vedel, koliko je ura. iu jc: skušal po- , begniti skozi okno. Toda nastavljena pištol« I pod oknom stoječega stražnika ga je pogualn i nazaj. V obupnem strahu se je nato skril \ ' omaro. i/, katere so gu izvlekle trde roke detektivov ter mu takoj nasadile ua roke okove. I/, omare je Šimenko takoj odšel nazaj v kello v Sodni ulici v njiurtcinent hotela llohnjcc«
П V Rim! Prilika tudi za Napolj. Л ;sisi, Pudtio in Benetke. Odhod juniju. Informacije: Tajništvo Katoliške akcije. Maribor. Aleksandrova 6.
П Rnzvunjski napadalci v luknji. Marljivim orožnikom sc jc žc posrečilo izslediti napadalec, ki so preteklo nedeljo poškodovali posestniku Kultna. Zaprli so dvojico fantov, nekega Oničo in krnmbergerja, ki sta dejanje že priznalo. Nista pa hotela dosedaj izdati svojih dveh ostalih pomagačev. Izgovarjata sc s pijanostjo, v kateri sta baje g. K u lina zamenjala z neko drugo osebo, ki ji je napad veljal. Oba napadalca so orožniki oddali v sodne zapore. G. Kulin so naha ja šc vedno v bolnišnici, njegovo zdravje pn sc je obrnilo že znatno na bolje
□ Hudo se je ponesrečil tc dni /nuni mariborski mesarski podjetnik g. franc Holmec, /lo-
LAHKGATLETSKO DRŽAVNO PRVENSTVO ZA MOŠTVO
V sobolo in nedeljo, dne 3. in 4. junija t. I., vselej ob 15 popoldne se vrši na igrišču ASK Primorja tekmovanje v lahki atletiki za državno prvenstvo moštev. Za to tekmovanje je prijavljenih nad 150 tekmovalcev tako, da bo udeležba tolikšna, kakršne doslej še nismo videli v Ljubljani. Ker bodo startali tudi najboljši naši lahkoatleti od Pri-je pre- moria in Ilirije, zato je pričakovali velike udelež-je \ sta- 1 ke ut" strani občinstva.
Spored tekmovanja je sledeč: Sobote, 3. junija ob 15: 1. Tek na 100 m; 2. met krogle; 3. skok v višino z zaletom; 4. tek na 400 m; 5. skok v daljavo z zaletom; 6. tek na 800 m; 7. met diska; 8. tek na 5000 m.
Nedelja, 4. junija ob 15: 1. štafeta 4X100 m; I 2. troskok; 3. met kopja; 4. tek na 200 m; 5. met kladiva; 6. tek na 1500 m; 7. skok s palico; 8. tek na 10 km.
Sodniški zbor za državni lahkoatlctsko prvenstvo moštev dne 3. in 4. t. m. Vsi zvezni sodniki j ce pozivajo, da sigurno sodelujejo pri omenjenem tekmovanju. Kdor ima stoperico, naj jo odda g. S. Sancinu, Tavčarjeva 1 -III, najkasneje danes do 12 radi skupnega kronomelriranja. — Predsednik.
SK Jugoslavija v Celju gre \ nedeljo zjutraj s svojim koinb. moštvom v Mursko Soboto, kjer bo za binkošti odigrala dve tekmi s ta-mošnjini klubom SK Muro, ki jc sicer Celjanom za enkrat šc neznan, upamo pa. da pride v bodoče tudi v Celje, da bodo tudi Celjani videli to simpatično moštvo. Prijatelji kluba vabljeni. da sc: udeleže tega izleta. — Ostali in diinisk« sekcija pa gredo na .Mozirskc planine. Odhod v soboto do Šmilicla. ali pa v nedeljo zjutraj naravnost na kočo.
SK Olimp v Celju ima izredni občni zbor v petek, dne 2. junija t. I. ob 8 zvečer v gostilni Jugoslovan v Gaberju. V slučaju nesklepčnosti sc bo vršil občni zbor pol ure pozneje, ki bo sklepčen ob \ su k i udeležbi članstva, ker odbor ne bo razpošiljal posebnih vabil, so vabljeni vsi člani in prijatelji SK Olimpa, da se občnega zbor« polnoštevilno udeleže.
Dr. Mihael Opekovi
Cerkveni govori
katere je imel ob nedeljah in praznikih v ljubljanski stolnici od leta 1921 do 1932, so sedaj s 24. zvezkom zaključeni.
(Govori so ledrnati in temeljiti, primerni za vsako prižuico. Jezik izglajen, slog prožen, tvarino aktualna, izražanje preprosto, dokazi nazorni, zaključki praktični in iskreni.)
Podroben seznam vseh govorov in cene za posamezne zvezke je — brezplačno — na razpolago pri /.alo/.nici
Jugoslovanski knjigarni
v Ljubljani.
Radio
Programđ Hadio-LiubUana i
Petek, 2. junija: 11.15 Šolska ura: Vzgojno predavanje (Pero Horn) 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Valčkova ura. izvaja radio orkester 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) 19.30 Sokolske telovadne vaje 20.00 Naš sedanji ustavni sistem (dr. Zajec) 20.30 Prenos iz Bcl-grada: godalni kvartet 22.30 Čas, poročila, operetni večer, izvaja radio orkester.
Sobota, 3. junija: 10.00 Otvoritev velesejma 10.30 Doživljaji v malajskem arhipelu (ing. Lupša)
II.00	Plošče 11.30 Uporaba elektrike v obrti (ing. Mattanovich) 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 17.30 Prenos koncerta balalajk z velesejma 18.30 lz našega narodopisja (V. Pirnal) 19.00 Pedagogika in kultura (dr. St. Gogala) 19.30 Prekmurski sezonski delavci (J. Mavčcc) 20.00 Sokolske telovadne vaje 20.30 Večer ruske glasbe: I. Samospevi gospe Assejcve; II. Samospevi gospe Popove;
III.	Koncert radio orkestra, vmes čas in poročila, nato ruska glasba na ploščah.
Drugi programi i
Petek, 2. junija:
Zagreb: 20.00 Prenos koncerta iz Bclgrada — Mil.-.no: 21.00 Simfonični koncert — Stuttgart: 21.00 Vokalni koncert 21.35 Klavirski koncert — Suisse Komande: 20.50 Koncert vojaške godbe — Berlin: 20.10 Veseli večer operne glasbe — Beigrad: 20.30 Koncert godalnega kvarteta 21.00 Pester večer — Rim: 20.45 Koncert pestre glasbe — Praga: 20.15 Gledališki večer — Miinchen: 21.20 Simfonični koncert radio orkestra — Budapest: 20.00 Pester večer — Varšava: 20.15 Simfonični koncert.
Sobota, 3. junija:
Zagreb: 20.00 RudolI Matzov kompozicijski večer __Milano: 20.45 Koncert pestre glasbe — Barcelona: 22.15 Koralni koncert — Leipzig: 20.15 »Jutro«, oratorij — Suisse Romande 20.00 Havajske kitare — Beigrad: 20.15 Koncert godbe na pihala — Rim: 21.00 Večerni koncert — Miinchen: 20.00 Večerni koncert radio orkestra — Budapest: 20.20 Operetni večer — Varšava: 20.00 Večerni koncert lahke glasbe 22.05 Chopinove skladbe.
Kako lahko odstranite kurja očesa brez bolečin
enmo vred
Po zaslugi znanosti imamo novo kisikovc kopclj, ki omehča kurja očesa tako. c'a jih lahko brez bolečin odstranimo v celoti s korenino vred. Vsipajte Saltrat Rodell v vodo. dokler ne postane bela kakor mleko. Takoj, ko so noge v tej kopeli, prodre sproščeni kisik v znojnice. zdravilne soli pa prodro do ~ame korenine kurjih očes. Ta kisik odstranjuj? naglo vse otekline ter zdravi bolne, občutljive in otis-njene dele noge.
Dame, l-.i nosijo visoke pele. in pa one, ki morajo stali ali hodit: po ves dan, dosežejo gotovo in ugodno o!ajšanic po kisi-kovi kopeli ? Saltrat Rodelloni. Boljšega ni na vsem svetu Saltrst Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah po zelo zmernih cenah.
4, HRANILNICA IN POSOJILNICA V SLOVENJGRADCU naznanja pretužno vest. I da je njen dolgoletni član načelstva in ustanovitelj, gospod
Luka Pogač
župan fn posestnik v Pamcčah ter imejitelj reda sv. Save V. stopnje
pe daljši in mučni bolezni vdano v Gospodu zaspal. — Pogreb pokojnika se bo vršil v petek, dne 2. junija 1933 ob pol 11 dopoldne na pokopališče v Pamečah. — Blagega pokojnika, ki si je stekel za naš zavod nevenljivih zaslug, ohranimo v trajnem spominu. Slovenjgradec, dne 31. maja 1933.
Načelstvo in nadzorstvo.
]ARA čevlji najelegantneji in najboljši
Tako trdijo naši kupci
Če nas Še niste Obiskali, vas vabimo, da to Storite te
dni, ko kupujete čevlje za sebe in za družino, naše presenetljivo nizke cene Vas bodo prepričale o resničnosti gornjih besed.
Zapomnite si naslov:
„jARA" Ljubljana, Sv. Petra c.20
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka besede Din l-—; ženltovanjeki ogleel Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račune enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložili znamko.
Vsakovrstna birmanska darila
po globoko znižanih cenah pri tt.
F. M. Schmitt, Ljubljana
Pred škofijo 2 Oglejte si izložbe!
Pridite!
Letovišča
Pension Fr. Školaris
»Pod Stolom«, Žirovnica, krasna planinska lega. Cena 40 Din vsa oskrba in soba (dnevno). (L)
»
t
шшт
IŠČEJO: Društveni lokal
išče za takoj akademsko
Avto kovčeg
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
I. VILHAR, urar
Ljubljana, Sv. Petra c. 36
Vse po 12 Din
damske flor nogavice, damske rokavice, moške
kupim. Ponudbe poslati no(žavice in rokavice -na: Marschner, Liubliana, otroške nogavice po 3 D. Hranilnična cesta 4, te e- Nogavice »Bemberg«, dr. fon 3183-	l") z o. z., Ljubljana, Miklo-
šičeva cesta 14.	(1)
ШШ
I
Nogavice, rokavice
in pletenin« Vam audi v
\jmmm\
Peugeot
»Slov.« št. 6256. (m)
ODDAJO: Dva lokala
se oddasta v sredini me-
•j ____:„„„:	sta. Eden s 1. avgustom,
Za sprejemni izpit drug. takoj _ Na«,ov ;
pripravlja profesor. Vod- j upravi »Slovenca« pod
in naiceneie tvrdka Kari Prelog Liubliana Židovska ulica in Stan tre (1)
Modna konfekcija!
društvo »Danica«. - Po- ' Najboljši nakupi A Pre-nudbe na oglas, oddelek sker. Ljubljana. Sv. Petra
veliki izbiri aaiuiiodneie štirisedežen, v brezhib-
|UE
cesta 14.
(1)
tnatska ulica 14.
(u)
Dijakinjo
nižjih šol vzame na stanovanje v sredini mesta boljša gospa vdova Poiz-«e se v upravi »Slov « pod št. 6126.	(d)
štev. 6244.
(n)
Е5ШЗЗ
Črn klavir
(Stutzfiigel) v prvovrstnem stanju vsled izselitve stranke za 10.000 Din v gotovini prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 6245.	(g)
Domače salame
prvovrstne, in ogrske — kakor tudi polnomasten polementalec, nudi tvrdka f Buzzolini - delikatesa, zajtrkovalnica.	II) i
Večjo množino gnoja
se proda iz hleva pri »Figovcu«. Vprašati tam.
nem stanju, ugodno prodam. Domžalska cesta 13, Ljubljana.	(f)
111И91111В11
kitajte in širite »Slovenca«!
Fotografski atelje
Avgust Berthold v Ljubljani, Tavčarjeva 13, se priporoča cenj. botrcam in botrom. Cene nizke, slike prvovrstne.	(t)
Za birmo
slikam 20% ceneje. Pri 12 kartah povečavo gratis. - Foto Staut, Kolodvorska ul. 18.	(t)
Mlinarji !
Rž, proso, ajdo in ječmen kupite najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Veletrgovina žita io moke. Resljeva cesta 24.
Trisobno stanovanje
udobno in solnčno, kopalnica, plin in vrt oddam avgusta. Bleiweiso-va cesta 9-II, levo. (č)
17!	TI		"Ш
Pohištvo
spalnice iz mehkega in trdega lesa, kuhinje in drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovicu, stroj, mizarstvo - zaloga pohištva, Komenskega ul. št. 34, Ljubljana. (š)

3 družin, stanovanja
s tremi sobami, kabinetom, kopalnico in ostalimi pritiklinami, se oddajo za avgust. Modern komfort, centrum. Cena
rrtmska^op^mljen" Bukova drva in oglje
soba s prho, za julij. - ! kupi Uran Franc, Ljub-Pojasnila: Konzorcij, Ga- ljana — Sv. Petra cesta jeva 9, pisarna.	(č) št. 24.	(k)
Darila za birman ce
po ugodnih cenah
KAJFEZ
Miklošičeva cesta št. 14.
I. a kava
čista, drobno mleta (tur-| ška), zavojček 3 kg 155 Din franko naročnik razpošilja G. Drechsler —j Tuzla.	(1)!
-i
Velike gaiopne in kasaške dirke
za Binkošti 4. in 5. junija ob '/s3 na vojaškem vežbališču v Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Tekmovali bodo najboljši plemeniti konji
Skupne nagrade Din 50.000*-
Za birmo nudi:
Otroške nogavice, bele.....od Din 3.50
Otroške rokavice, bele ..... od Din 12.—
Otroške sandale........od Din 17.—
Venci........od Din 8.— naprej itd.
Eksportna hiša »LUNA« MARIBOR, Aleksandrova cesta štev. 19.
POZOR! Restavracija hotela »Metropol« (Miklič)
Prispela nam je večja količina prvovrstnih vin in znižamo z današnjim dnem cene sledeče: Namizno belo in črno 8 Din, belo bizeljsko in prvovrsten cviček 10 Din, Pekerčan 12 Din za liter. Vse samo prvovrstno blago. Prepričajte se in čudili se boste dobri kvaliteti in nizkim cenam! V kavarni in prireditveni dvorani pod kavarno vino 2 Din pri litru dražje. — Dnevno prenos radio sporeda v restavraciji in na vrtu.
Starejšim osebam revmatične bolečine
zagrenjujejo stare dni. Vsem, ki trpite na revmatizmu, pro-tinu, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporoča masaža.
Za masažo je
eL05
Masaža z fllgo Vat hrepi, osvežuje.
ALGA je za stare ljudi pravi blagoslov.
1 steklenica ALGE Din 14-—.
(Beg. br. 18.117/32)
Pridobivajte novih naročnikovi
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili v tako častnem številu našo preljubo, nepozabno mamico
Nežo Wesiak
na zadnji poti, najiskrenejša zahvala! Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, posebno preč. g. dekanu M. Ripl za pretresljivi poslovilni govor ob grobnici, cerkvenemu pevskemu zboru za izbrano petje na domu in na pokopališču ter požarni brambi iz Prevalj za častno spremstvo, vsem številnim darovateljem cvetja in vencev, vsem mnogobrojnim sožalnim izjavam in vsem, ki so pripomogli k tako veličastnemu pogrebu.
Prevalj e, dne 1. junija 1933.
Rodbini Wesiak in Sede).
OKRAJNA HRANILNICA V SLOVENJGRADCU
naznanja, da je umrl dne 31. maja njen dolgoletni član upravnega odbora ozir. gerentskega sosveta, gospod
Luka Pogač
župan občine v Pamečah pri Slovenjgradcu in imejitel) reda sv. Save V. reda.
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v petek 2. junija dopoldne na župno pokopališče v Pamečah.
Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu mu bo ohranila trajen in hvaležen spomin.
Slovenjgradec, dne 31. maja 1933.
OBČINA PAMEČE PRI SLOVENJGRADCU žaluje za svojim in najstarejšim slovenskim županom
Luhežem Pogač
katerega je danes Vsemogočni poklical k Sebi po večno plačilo.
Spremili ga bomo k večnemu počitku v petek, dne 2. junija ob pol 11 dopoldne.
Pameče, dne 31. maja 1933.
OBČINA PAMEČE.
»u a v
S.9
»Q
= 2c
Zjc
S<3 i
•-j!-S
11 iS
■§u5 ii
» tU
ÏLj
u V
cd • ^ •oi
û-fM
w
a	o)
>	>
a	o
»o	a
'«	.
5	а
Ui	u
91
6)
4M-
в dt£ ffl o. Q I lâ
e>
8 .
.S o.9 û®û
J£ O . »»O
M
o?« £2 2
СЛ
e q m n f n
2-2! 5!
—. lj > > 3 >
00
•urvi O
i	Q
•V) -<л
ii	t ,<л o- И
s S 3
j a	a a л N S
5-33	B
2	o
a	0
*	S	I
*	.2
O -S	u
n -o	a
Q e
•°> i o 1
u
.o a
cn
« ГЧ » *
o
a n . «
d » л
oQ
-s «t
.St»
o o
Samuel Lover:
33
RORY O 'MORE
Irski ljudski roman.
Tisti dan je bil ravno semanji dan, tako da je bila gostilna bolj natlačena kakor druge dni. Ko je Rory vstopil, je vse polno ljudi sedelo pri vinu ali žganju, povečini pri zadnjem. Oziral se je naokrog, ali ni morda kje taka skupina, o kakršni mu je pravil de Lacy. In res, več kakor ena trojica mož je sedela v goslilni. Zdaj izbrati pravo in na ujej preizkusiti svoje znake, za to je bilo treba bistroumnosti. No, pa se ni dolgo obotavljal.
Na drugem koncu sobe, kamor je prihajala medla svetloba le skozi majhno okno, ki je imelo starinske zelenkaste šipe z volovskimi očmi v sredini, in ki je bilo zelo prašno, so sedeli trije možje pri umazani mizi. Na dnu starinskega kositrastega vrča se je zbiralo polno muh, ki so srkale ostanke porterja.
Eden izmed teh mož se je Roriju zaradi svoje zu- i nanjosti zdel tujec; ker je namreč hitro in nemirno trepal s svojim temnim očesom, je sklepal Rory, da prihaja mož iz bolj južnih krajev.
Rory se jim je približal. Ko se je oziral, kakor da bi iskal prostora, je vprašal, ali dovolijo, prisesti v njihovo ložo, zakaj starinska gostilna je bila raiadeljena v same take domačne kotičke. Ko so se mu umaknili, je vzel tisti vrč, ki so se v njem na dnu gostile muhe, ž njim glasno potrkal po mizi in začel mrmrati nekaj o mušji pojedini in kako so muhe pregnane iz svoje kositraste palače. Živalce so takoj posedle po lužah in lužicah, ki so ostale od raznih pijač. Mehkosrčna natakarica, Hebe,
za ves svet ne bi hotela oropati muh njihove gostije s tem, da bi pobrisala mizo. Usmiljenje je pač velika krepost!
Umazana, razmršena, razobešena deklina se je odzvala Rorijevemu trkanju. Tudi njene noge so bile bose, skratka, bila je, kakor je Rory pripomnil svojemu sosedu, malomarna in zanikarna kakor...
»Kaj želite?« ga je vprašala.
»Daj mi kaj piti,« je odvrnil Rory.
»Vrč ali pol vrča?«
»Najprvo si boni samo omel pajčevino iz grla s pol vrčem,« je odvrnil šegavi Rory.
»Takoj vam prinesem,« je rekla Ilebe, vzela prazen vrč /. mize, in da bi si čas prihranila, je ostanke pijače, k', so jih nnihe v lijem še pustile, izlila kar po tleh iu ga potem kar najdražestneje držala poveznjenega tako, da bi se odcedil in očistil za prihodnjega gosta. Tako je, da bi bila dišeča sled za njo po sobi gor in dol, nežno odcejevala vsak prazen vrč, v katerem je bilo prej pivo, vino ali žganje.
Kmalu se je vrnila s pol vrčem porterja in ga postavila pred Rorija, ki je jemal iz žepa šiling, da bi plačal. »Prav žal mi je, nimam drobiža; mi boš pa menjala,« je dejal.
Vzela je denar in odšla, da bi ga izmenjala in mu vrnila drobiž. Cez nekaj časa se je vrnila in prinesla dva vrča porterja v eni roki, majhen vrč punča je visel med palcem in kazalcem druge roke, dočim so majhen zavitek tobaka in zavitek polpenoev oklepali drugi prsti. Pijačo in tobak je položila pred družl>o, ki je sedela v loži, nasproti Rorijevi, potem se je pu obrnila k njegovi in spustila pol penca na mizo pred Rorija. Nato je z roko segla k ustom, vzela iz zob cinast novec, ki ga je
imenovala šest pencev, da položila vrh polpenca in dejala-»Tu je vaš drobiž, gospod.«
Rory je pogledal denar in rekel: »Hoj, dekle, kam se ti mudi? Dal sem ti pošten denar in vrnila mi boš pošten drobiž!«
»Nimam boljšega, gospod, da bi vam ga dala.« »Res, nisem prevzeten, pol penca bo dober zame; dober baker je vedno boljši kakor slabo srebro.«
Dekle je šlo iu prineslo bakren drobiž v vrednosti šest pencev, in Rory je začel šteli. Za to igro se je namreč odločil, da bi prišel ua dan s svojimi znaki. Ko je pred seboj razložil drobiž, je začel:
»Ena, dve tri .. ena, dve tri; nisem ti holel okrasti tvojega dna, draga moja. Ena, dve, tri... Oh, kako škoda, vse sem zmešal!«
»Saj jih nikdar ne boste prešteli,« je nestrpno pripomnila Hebe, ki je čakala in gledala. »Človek bi mislil, da štejete stotak. No, lepo čast delate svojemu učitelju!«
»Počasi prideš daleč,« se je odrezal Rory in nnrrm začel šteti znova: »Ena. dve tri...« In ko je štel, je gledal moža s temnimi očmi, ki se mu je po oorazu zdel nekako bister. Ko je slednjič prešlel, je p osi ai dekle proč.
Eden izmed mož ga je nagovoril: »Vi ste pa natančni, kadar štejete drobiž« »Da, sem,c je odgovoril Rory, »in povedal vam boni, zakaj. Oni dan sem imel izgubo, ker nisem pazil, ko sem kupoval race.«
Mož s temnimi očmi je zelo ostro pogledal Rorija. ko je nadaljeval:
»No, pa mi ni bilo preveč žal za izgubo, ker race so bile vredne denarja, zakaj bile so zelo lepe race.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: Ivan Kakovec.
Urednik: Franc Kremžar.
Gospodarstvo
Pred novo žetvijo
Poročila, ki prihajajo o stanju letine iz Voj-voiline, ho zelo optimistična-in napovedujejo prav dobro letino pšenice. Zaradi tega računajo, da bodo cene nove pšenice nizke.
Za julij ho nudi nova pšenica po 100 do il" Din ;<a meterski str.t. Zaradi vesti o novi, dobri letini io trg v popolnem mrtvilu, ker nihče ne kupuje več kot najnujnejše potrebuje. Trgovina je skoro izostala, mlini pa tudi ne kupujejo dosti, ampak samo zu teikoče potrebe.
Bilance in poslovna poročila
Tovarna verig, d. d. v Lescah, izkazuje za 1032 zmanjšanje izgube od 0.12 na 0.07 mili j. Din, pn zman šanm bruito donosa od 3.00 na 2.78 millj. Zaradi povečanja dolžnikov so se zvišali tudi upniki.
A. West on, Celje. Pri zmanjšanju donosa se jo zmanjšal čisli dobiček (brez prenoea) od 2.8 na '".4 mili j. Din. Med aktivi so najbolj narasli dolžniki- od 27.4 na 39.1 (i milij., zaloge so pa padle od ti.l na 1.7 milij. Upniki znašajo pri glavnici 25.0 ln rezervah 7.4 milij. 13.0 (12.3) milij.
Kolin-ka tovarna hranil v Ljubljani izkazuje Čistega dobička za 1032 13.242 Din (1931 82.527). »ruto donos se je zmanjšal od 1.2 na 3.14 milij. Med aktivi so se najbolj znižali dobavitelji: Od 0.58 nn 0.04 milij. Din. Na novo so izkazane naložbe s 0.3 milij. Din.
Žigosanje legitimacij na ljubljanskem velesejmu. Pc.seitnikom Ljubljanskega velesejma se 'bodo žigcsnlc permanentne legitimacije, ki upravi-čujejo tudi nu polovično železniško vožnjo, pocensi « 3. junijem cel dan od 8 zjutraj do 20 zvečer pri glavnem'vhodu v desni blagajni. Brez tega žiga v legitimaciji vozni listek ne velja za brezplačni po-vratek domov.
Legitimacije za polovično vožnjo na Ljubljanski velesojem, ki se vrši od 3. do 12. junija t. 1., se dobe pri 'blagajnah sledečih železniških posta) v naši banovini': Zidani »nost. Rakek, Celje, Grobelno, Slov. Bistrica. Pragersko, Maribor, Poljčane, Jesenice, Bled, Kranjska gora, Bistriça-Boli. jezero, Trebnje, st. Janž — Dolenjsko, Mokronog-Blstrica, Slov. Konjice, Sv. Jtlrlj ob juž. žel., Ormož, Gornja Radgona, Polže la-Braslovče, šoštanj, Velenje, Drn-vograd-Meža, Ptuj, Prevalje, Krško, Novo mesto, Trbovlje, Vuhred-Marenberg, Žalec, Mislinje, T!o-gažka Slatina, Laško,• Logatec, Tržič, Brežice, Murska Soboti, Do£ Lendava, Rajhcnburg.
Borza
Dne 1. junija 1933.
Denar
V današnjem deviznem prometu so se učvrstili Berlin, Newyork, London in Trsi. neizpremenjeni so ostali tečaji Bruslja, Cttriha, Pariza in Prage, dočim je narsstel le Amsterdam.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi bil zaključen po 8.75 do 8.90, na zagrebški pa po 8.80 in 8.75. GrSki boni so nolirali v Belgradu 43.50 denar.
Ljubljana. Amsterdam 2310.40— 2321.70, Berlin 1830.111310.91, Bruselj 799.13-S03.07, Curih 1108.35—1118.85, London 193.26—194.85, Newyork
4819.37—4817.03, Pariz 225.88—227, Praga 170.79 — 171.05, Trst 208.24—800.64.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.098 Din.
Curih. Pariz 20.38, London 17.465, Newyork 437, liruselj 72.10, Milan 26.90, Madrid 44.20, Amsterdam 208.25, Berlin 120.20, Dunaj 73.20 (58.(10), Stockholm 89.60, Oslo 88.50. Koprnhagen 77.85, Prag 15.41, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.52, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za dinarske papirje nekoliko čvrstejša. dočim so dolarski papirji tendi-rali slabeje. Promet je bil kaj slab in je bilo danes na zagrebški borzi zaključenih komaj 100 komadov vojne škode za septemberski termin.
Ljubljana. 7% inv. pos. 42—43, agrarji 25 den., vojna škoda 191—195, begi. obv. 31.50 den., 8% Bler. pos. 32 den., 7% Bler. pos. 31 den., 7% pos. DHB 45 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 42—43, agrarji 24.50 den., vojna škoda 194—196, 6. 191 d.,
193—191 (193), G% begi. obv. 31.50-32.50, 7% Bler. pos. 31—33, 7% pos. DHB 44.75 den. — Delnice: Narodna banka 3700—3900, Priv. agr. banka 214 den., Impex 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 175 bi.
Bclgrad. Narodna banka 8700—8000, Priv. agr. banka 218—219 (219, 217), 7% inv. pos. 43—14, agrarji 26.50 den., vojna škoda 195—196 (196, 195), 6% begi. obv. 32—32.50 (32), 8% Bler. pos. 32— 32.50, 7% pos. DIIB 45 den.
Dunaj. Podon.-savslta-jadran. 57.65, Mundus 52. Alpine 12.85, Rima Murany 19.25.
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, okolica Sombor, gorbač., srem., bač. ladja Begej 202.50— 205. bač. potiska in bač. ladja Tisa 205—207.50, gerban. 200—202.50. Ostalo neizpretnenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 41 vagonov.
Mestno načelstvo mariborsko.
St. 7728/1207 — 1933. V Mariboru, 27. V, 1933
Mariborske vesti:
Veliko deta9 malo uspeha
Maribor, I. junija.
Mestni svet se je na zadnji svoji seji bavil v pretežni večini z gradbenimi prošnjami, ki jih je bilo izredno mnogo, toda vse so se tikale le manjših preureditev in popravil. Gradbena dovoljenja so dobili: Mariborska tvornicn perila za preureditev obrata, Ivan Živic za zgruditev pisurniškoga iu skladiščnega poslopja v Smetanovi, Friiest Kvlert. ki bo nadzidal dvojno delavnico'v Kacijunerjevi za eno nadstropje. \lojz Sprager za prizidek na Zriiiskeni trgu. transportna družba sMerkur« zu adaptacijo dvoriščnega poslopja nn Meljski cesti, trgovina Bii-defeld za preureditev hišnega uvoza v Gosposki ulici. Mariborska tekstilna za zgradbo vratar-j ske hišic«! in nov uvoz. Josipina Lorbor zu pri-! zlflek pri hiši na Tržaški cesti. Edliio ena sta-\ novanjska zgradba je bila odobrena in sicer bodeta gradila inž. Josip Čulk in Josipitia Kun-člc enouadstropno stanovanjsko hišo * Turner-jevi ulici. IJpbrabna dovoljenja so med drugim
dobili tudi naslednji: Ivan Lah za gospodarsko poslopje v Kopernikovi ulici, Spodnji šta jerska | ljudska posojilnica za preurejene poslovno prostore v Ulici 10. oktobru, kavaniar Lojze .Streli a r za pri/klano igralno sobo v Slovenski ulici. Dijaško semenišče zu zgrajeno dvorano in adaptacije v Koroščevi ulici, tvrdka Tavčar — Kallšnik za nov portai v Slovenski ulici, Franjo De/man zu gospodarsko poslopje \ Stritarjevi ulici, posojilnico Narodni dom zu preureditev gledališkega odra v veliki dvorani; izdane so bile še nekatere man jše odobritve. — Poleg tega ле je mestni svet biavil šc /. vprašanjem i/.voza fekalij iz mesta ter sklenil, da se odvzame zasebnikom pravica izvažanja, ker imajo nezadostne naprave, ki ne odgovarjajo zahtevani lii-gijeue. Posestniki iz okolice, ki so izvažali fekalije, imajo neprimerne vozove, ki širijo smrad in prelivajo nesnago po ulicah; \ bodoče bo izvažala fekalije le občina s svojimi modernimi prevoznimi avtomobili.
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev tapetniških in steklarskih del pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru
Ш. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
13. junija 1933 ob 11 dopoldne
v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradaimi lirami istotam, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki .znaša:
1.	za tapetniška dela . . . Din 24.553.—
2.	za steklarska dela_. . . Din 168.273.8S
Skupaj . , , Din 192.826.8S
Pri II. licitaciji je bil dosežen za steklarska dela popust 0.5% na cene uradnega proračuna.
Ponudbe jc kolkovati po § 9. zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 2C-. marca 1932, Službene Novine br. 70 — XXIX z dne 26. marca 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
Mestno načelstvo mariborsko.
Mestni načelnik: Dr. Lipold, s. r.
Z avtom v drog
V	Košakili so j t! v včerajšnji noči pripetila huda avtomobilska nesreču. Okoli 25 se je vračal v Maribor po državni cesti na svojem osebnem avtomobilu trgovec g. Alojz Ussnr. Poleg njega je sedel 40 letni strojnik Ledvikn i/, Maribora. Šoliral je g. Ussar. i/, neznanega vzroku jo pred tovarno Wiigerer vozilo nenadoma krenilo i/, prave smeri ter z vso silo trčilo v brzojavni drog. Učinek udarca je bil za oba vozača usoden. Zletela sta iz avtomobila ter obležala s hudimi poškodbami. Ussar je dobil največ poškodb na glavi, ki pa niso tako nevarne ter so ga reševalci po obvozanjii prepeljali nu dom. Mnogo hujše so poškodbo Lcdvinkc. Zlomil si je obe nogi nn več mestih 1er dobil tudi nevarne notranje poškodbe. Ledvinko «o prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
voiašmea
V	mestni hiši v Židovski ulici št. 4. jo preuredila občinska uprava eno stanovanje y slu-liovanjske prostore za neporočene policijske stražnike. Na ta način smo dobili policijsko vojašnico, v kateri bodo stanovali v si mladi neporočeni policijski stražniki skupno. Vsegu skupaj je v novourejenem stanovanju prostora za 20 «neb. Stražniki bodo imeli tukaj tudi svojo skupno kuhinjo. Včeraj se je vršil komisijski ogled prostorov, te dni pu se bodo vselili prvi stanovalci.
Iz omare nazaj v keho
V	Jczdflrski ulici se je v četrtek popoldne odigral razburljiv lov za nedavno iz tukajšnje jetnišnice pobeglim kovaškim pomočnikom Fruncom šimenko. Imenovani je svoječasno, kakor smo že poročali, pobegnil i/ jetnišnice na izredno drzen način v družbi svojega sojetnika Čepa. Oba sta izginila kot kafra, vendar se je Čop čez nekaj dni skesal ter se je prišel sum javit, Šimetiko pu se je dalje spletno skrival roki pravice. Te dni je mariborska policija doznala, da je šimenko zopet v Mariboru. Opazovali so za njim ter zveilcli. du se je nastanil • Jezdareki ulici v svojem nekdanjem stanovanju. Danes so napravili na Ši-inenka lov. Ilišo v Jczdarski ulici so obkalili policisti, v stanovanje pa sta vdrla (Iva detektiva» Ko jc šimenko zaslišal trkanje na vratih, jo takoj vedel, koliko je ura, in- je skušal pobegniti «kazi okno. Toda nastavljena pištola poci oknom stoječega stražnika ga je pognala nazaj. V obupnem strahu se je nato skril \ omaro, iz katere so ga izvlekle trde roke detektivov ter mu takoj nasadile na roke okove. Iz omare jo šimenko takoj odšel nazaj v kelio \ Sodni ulici v apnrtement hotela llohnjec.
□	Šinnrničnih pobožnosti se je letos v vseh mariborskih cerkvah, zlasti pu, v stolnici, udeleževalo toliko vernikov kakor ni poiniliii. Ob sklepni pobožnosti so bilo cerkve uprav natlačeno polile vernikov, ki so se z gorečo pobožno-stjo poslovili od Kraljice inajnika.
□	V Rim! Prilika tudi za Napolj, Assisi. Paduo in Benetke. Odhod 3. junija. Informacije: Ta jništvo Katoliške akcije. Maribor, Aleksandrova 6.
□	Polkovna slnvu tukajšnjega 32. topniškega polku bo dne 5. juniju s pričetkom ob desetih dopoldne v vojašnici vojvode Putniku.
□	Povišanje najemnin se je slabo obneslo. Kakor doznavamo. znašajo zaostanki, ki jih dolgujejo najemniki v mestnih hišah mariborski občini, skoro 100.000 Din. Med znostnilkurji niso m«_\sfiii uslužbenci, ki se jim najemnin«! enostavno odtegujejo pri plačah, ampak ostali najemniki. Je to siguren znak. da so najemnine nepravilno odmerjene, kajti v nasprotnem slučaju ne !>i najemniki riskiruli, «la «e radi neplačane najemnine postavijo na cesto. Enostavno ne zmorejo takih svot, kakor se mesečno terjajo od njih za stanovanje. Ker je zelo dvomljivo, če bo mogla občina tako visoko zaostanke izterjati od svojih najemnikov, se bo znašla v neprijetnem položaju: ali znižati, ali pa odpovedali lepemu številu najemnikov, kar pa zopet ne bo šlo.
П Banovinski arhiv, študijske ure so vsak delavnik od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih te ob sobotah popoldne študiiske uro odpadejo.
□	»Maribor«! Vaja moškega /.bora drevi ob osmih v društveni pevski sobi. Vsi!
□	Poveljstvo mariborskega vojnega okrožja razglaša, da bo dne 7. junija ob II v pisarni garnizijskegn intendnntskegu skladišča Ob Železnici 16 prva iistniena licitaci ja glede nubavke |x>trebne količine, kvasa zu vojaško pekarno zu čas od I. junija do 50. septembra 1935.
□	80 mladeničev se sprejme \ tukajšnjo in-ženjersko podčuetniško šolo. Ne sinejo biti mlajši od 17 let in nc starejši od 21 let. Rok vlaganja prošenj je do 13. septembru. Vsi ostali pogoji pri tnestllcm vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11.
171 10 letnico mature. Maturanti mariborske klasične gimnazije i/, leta 1923 bodo imeli ob deseti obletnici mature sestanek, ki se bo vršil 10. junija. Dopoldne se bodo slikali pre«l gimnazijskim poslopjem, /.večer ob osmih pa bo slavnosten večer v prostorih kavarne Promenada.
□	Tetku Rezi' (Lnznicu pri Limbušu): na Binkoštno nedeljo koncert gasilske godbo i/. Pokor. V ponedeljek: Schonliorrjeva godba. Prvovrstni ocvrti piščanci. Tudi v deževnem vremenu prijetni lokali.
□	Shajališče bir in an cev za Hinkošti v ho-I Tlalhwidl \ Mariboru. Unionsko črno
marčno pivo. I/,vrstim, cenena kuhinja. Dobra vina.
□	Sprejem v klasično gimnazijo. Za vpisovanje v prvi razred klasične gimnazije v Mariboru se morajo vložiti s 3 Din kolokovane prošnje na ravnateljstvo v času od 20. <l<> 23. juniju.
Priložiti je krstni list ter šolski izkaz. Sprejemni izpiti bodo dne 26. juniju od 8. ure naprej. Za sprejem jc potrebna najnižja starost 10 let, najvišja starostna mera pa je i3 let.
□	Ljudska univerza ima svoj letošnji občni zbor v petek, dne 2. junija ob _'0. uri v svojih prostorih na Slomškovem trgu.
П Razstava ženskih ročnih del in risb bo <lne 4.. 5„ 6., in 7. t. m. v tukujSfljem zavodu šolskih sester. Razstava bo odprta vsak dan od 8 do 12 in od l4do 19. Ilazstava bo nameščena \ pritličju šolskega poslopja (v treh sobah) in \ risalnici v prvem nadstropju. Starši gojetik in Vsi, ki se zanimajo, vljudno vabljeni.
□	Razvanjski napadalci v luknji. Marljivim orožnikom se je žc posrečilo izslediti napadalce, ki so preteklo nedeljo poškodovali posestnika Kuhua. Zaprli so dvojico fantov, nekega Oliiča in Krambergerja, ki sta dejanje že priznala. Nista p» hotela dosedaj izdati svojih dveh ostalih pomagače\. Izgovarjata se ,ч pijanostjo, v kateri sta baje g. K u Ima zamenjala z neko drugo osebo, ki ji je napad veljal. Oba napadalcu so orožniki oddali \ --odne zapore. G. Kiilin se nahaja šc vedno v bolnišnici, njegovo zdravje pa se je obrnilo žc znatno na bolje.
□	Hudo se je ponesrečil te dni znani mariborski mesarski podjetnik g. Franc Holmec. Zlomil s i je pri padcu nogo ter so gu morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Želimo uglednemu možu skorajšnjega okrevanja.
P Maribor ostane šc naprej brez godbe. V zvečer se je vršila seja zainteresiranih kavurnarjev in restavraterjov, ki so svoječasno ukinili godbe v svojih lokalih. Na seji so ti podjetniki sklenili, da vztrajajo jiri štrujku še nodnlje; dokler se nc razčisti vprašanje gostilniških taks. Zanimivo jc, da sn se omenjeni skupini pridružili tudi vsi ostali mariborski gostilničarji, restavrdtorjl in kavarnarji ter bo ostal na podlagi njihovega sklepa Maribor tudi preko poletja brez godbe v javnih lokalih.
Spori
LAHKO ATLETSKO DRŽAVNO PRVENSTVO ZA MOŠTVO
V soboto in nedeljo, dne 3. in 4. junija t. 1„ vselej ob 15 popoldne se vrši na igrišču ASK Primerja tekmovanje v lahki atletiki za državno prvenstvo moštev. Za to tekmovanje je prijavljenih nad 150 tekmovalcev tako, da bo udeležba tolikšna, kakršne doslej še nismo videli v Ljubljani. Ker bodo startali tudi najboljši naši lahkoatleti od Primerja in Ilirije, zato je pričakovati velike udeležbo tudi od strani občinstva.
Spored tekmovanja jc sledeč:
Sobota, 3. junija ob 15: 1. Tek na 100 m; 2. met krogle; 3. skok v višino z zaletom; 4. tek na 400 m; 5. skok v daljavo z zaletom; 6. tek na 809 m; 7. met dieka; 8. tek na 5C00 in.
Nedelja, 4, junija ob 15: 1. štafeta 4 X 100 m; 2. Lroskok; 3. met kopja; 4. tek na 200 m; 5. met kladiva; 6. tek na 1500 m; 7. skok s palico; 8. tek na 10 km.
Sod-vški zbor za državno lahkoatletsko prvenstva moštev dne 3. in 4. t. m. Vsi zvezni sodniki se pozivajo, da sigurno sodelujejo pri omenjenem tekmovanju. Kdor ima stoperico, naj jo odda g. S. i Sancinu, Tavčarjeva 1-I1I, najkasneje danes do ! 12 radi skupnega kronometriranja, — Predsednik.
SK Jugoslavija v Celju gre v nedeljo zjutraj s svojim komb. moštvom v Mursko Soboto, i kjer bo za hinkošti odigrala dve tekmi s ta-! mošnjim klubom Sk Muro, ki je siccr Celjanom za enkrat še neznan, upamo pa, da pride v j bodoče tudi v Celje, da bodo tudi Celjani vi-I de I i to simpatično moštvo. Prijatelji kluba vab-! Ijeni. da se udeleže tega izleta. — Ostali in i daniska sekcija pa gredo na Mo/.irskc planine. ! Odhod v soboto do šrmhelu. ali pa v nedeljo i zjutraj naravnost na kočo.
SK Olimp \ Celju ima izredni občni zbor v petek, dne 2. junija t. I. ob 8 zvečer v gostilni Jugoslovan v Gahcrju. V slučaju nesklepčnosti sc bo vršil občni zbor pol ure pozneje, ki bo sklepčen ol> vsaki udeležbi članstva. Ker odbor ne |>о razpošiljal posebnih vabil, so vabljeni vsi čluni in prijatelji SK Olimpa, «la se občnega /bora jKililoštevilno udeleže.
Dr. Mihael Opekovi
Cerkveni govori
katere je imel ob nedeljah iu praznikih v ljubljanski stolnici od leta 11)21 do 1932, so sedaj s 24. zvezkom zaključeni.
(Govori so jedrnati in temeljiti, primerni za vsako prižnlco. Jeilk Izglajen, slog prožen, tvarina aktualna. izra/.nn,e preprosto, doiazi nazorni, zaključki praktični in iskreni.)
Podroben seznam vseh govorov iu ceuu za posamezne zvezke je — brezplačno — na razpolago pri založnici
Jugoslovanski knjigarni
v Ljubljani
Kfogmml Hadio-LtvibHana t
Petek, 2. junija: 11,15 Šolska ura: Vzgojno predavanje (Pero Horn) 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Cas, plošče, borza 18.00 Valčkova ura, izvaja radio orkester 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) 19.30 Sokolske telovadne vaje 20.00 Nas tedanji ustavni sistem (dr. Zajec) 20.30 Prenos iz Belgrada: godalni kvartet 22.30 Cas, poročila, operetni večer, izvaja radio orkester.
Sobota, 3. junija: 10.00 Otvoritov velesejma 10.30 Doživljaji v malajskem arhipelu (ing. Lupša) 11.00 Plošče 11.30 Uporaba elektrike v obrti fin '. Mattanovlch) 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesli 13.Г0 Čas, plošče 17.30 Prenos koncerta halalajk elc-sejma 18.30 1/. našega narodopisja (V. Plrnat) 19.00 Pedagogika in kultura (dr. St. Gogala) 19.3!) Prekmurski sezonski delavci (J. Mavčec) 20.00 Sokolske telovadne vaje 20.30 Večer ruske glasbe- 1. Samospevi gospe Asscjeve; II. Samospevi gospe Popove; lil. Koncert radio orkestra, vmes čas in poročila, nato ruska glasba na ploščah.
.	prodrnmi i
Petek, 2. junija:
Zagreb: 20.00 Prenos koncerta iz Belgrada — Milano: 21.00 Simfonični koncert — Stuttgart! 21.00 Vokalni koncert 21.35 Klavirski koncert — Suisse Romande: 20.50 Koncert vojaške godbe — Berlin: 20.10 Veseli večer operne glasbe _ Belgrad: 20.30 Koncert godalnega kvarteta 21.00 Pester večer — Rim: 20.45 Koncert pestre glasbe — Praga: 20.15 Gledališki večer Miinche.n: 21.20 Simfonični koncert radio orkestra — Budapest: 20.00 Pester večer — Varšava: 20.15 Simfonični koncert.
Sobota, 3. junija:
Zagreb: 20.00 Rudolf Matzov kompozicijski večer — Milano: 20.45 Koncert pestre glasbe — Barcelona: 22.15 Koralni koncert — Leipzig: 20.15 i .ffi-tro , oralorij — Suisse Romande 20.00 Havajske 1d-tarc — Belgrad: 20.15 Koncert godbe na pihala Rim: 21.00 Večerni koncert — Miinchen: 20.00 Večerni koncert radio orkestra — Budapest: 20.20 Operetni večer — Varšava: 20.00 Večerni koncert lahke glasbe 22.05 Chopinovc skladbe.
Kako lahko odstranHe
kur'a očesa brez bolečin
Po zaslugi znanosti imamo novo ki$ikovo kopelj, ki omehča kurja očesa tako, da jih lahko brez bolečin odstranimo v celoti s korenino vred. Vsipnjte Saltrat Rodcll v vodo. dokler ne postane bela kakor mleko. Takoj, ko so noge v tej kopeli, prodre sproščeni kisik v rnofnice. zdravilne soli pa prodro do same korenine kurjih očes. Ta kisik odstranjuje naglo vse otekline ter zdravi bolne, občutljive in olis-njene dele noge.
Dame, ki nosiio visoke pete. in pa one ki morajo stati ali hodit: po ves dan. dosežejo gotovo in ugodno olajšanje po kisi-kovi kopeli s Saltrat Rodellom. Boljšega ni na vsem svetil. Saltrat Rodcll se prodaja v vseh lekarnah, drogerliah in parfumerijah pO zelo zmernih cenah.
HRANILNICA IN POSOJILNICA V SI.OVENJGRADCU naznanja pretužno vest, t da je njen dolgoletni član načelstva in ustanovitelj, gospod
Luka Pogač
župan in posestnik v Pamečah ter imejitelj reda sv. Save V. stopnje
po daljši in mučni bolezni vdano v Gospodu zaspal. — Pogreb pokojnika se bo vrši! v petek, dne 2. junija 1933 ob pol 11 dopoldne na pokopališče v Pamečah. — Blagega pokojnika, ki si je stekel za naš zavod nevenljivih zaslug, ohranimo v trajnem spominu. Slovenjgradec, dne 31. maja 1933.
Načelstvo in nadzorstvo.

JARA čevlji najelegantneji in najboljši
Tako trdijo naši kupci
Če nas Še niste Obiskali, vas vabimo, da to Storite te
dni, ko kupuiete čevlje za sebe in za družino, naše presenetljivo nizke cene Vas bodo prepričale o resničnosti gornjih besed.
99
Zapomnite si naslov:
]ARA" Ljubljana, Sv. Petra c.20
MALI OGLASI
V molih oglasih velja »saka beseda Din f—; ženttovanjskl oglasi Din 2—, Najmanjši znesek za mali oglas Din tO-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petitno vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Vsakovrstna birmanska darila
po globoko znižanih cenah pri tt.
F. M. Sctimltt, Ljubljana
Pred škofijo 2 Oglejte si izložbe!
Pridite!
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar
Ljubljana, St. Patra c. 36
Letovišča
Pension Fr. Školaris
IŠČEJO: Društveni lokal
Vse po 12 Din
Avto kovčeg damske flor nogavice, , . n j,	i , ' damske rokavice, moške
kupim. Ponudbe poslati n0)žav;ce m rokavice -na: Marschner, Ljubliana, otrošUe nožavice po 3 D. Hran. nična cesta 4, te e- j Nogavice »Bemberg«, dr. fon 3183-	M ! z o. z., Ljubljana, Miklo-
(1)
Nogavice, rokavice
in pletenin* Vam nudi f
šičeva cesta 14.
I
Automofor
Peugeot
I
veliki 'zbin naiufiodneie štirisedežen, v brezhibni naiceneie tvrdka Karl | nem stanju, ugodno pro-Preloe Liubliana Zidov i dam. Domžalska cesta 13, ska ulica in Star trfl IU ^ Ljubljana.	(f)
Modna konfekcija! ■■■■■■■■■■■■
»Pod Stolom«, Žirovnica, jjje za takoj akademsko
krasna planinska lega. društvo »Danica«. - Po- , NajbohS' nakup! A Pre- ' (*'itn ïtf Ц) širili' Cena 40 Din vsa oskrba nudbe na oglas, oddelek sker ljubliana Sv Petra1
soba (dnevno).
Pouk
(L) »Slov.« št. 6256.
ODDAJO: Dva lokala
Za sprejemni izpit
(m)
cesta 14
(!)
»SI
«venca«
irrrrrar*
Fotografski atelje
Avgust Berthold v Ljubljani, Tavčarjeva 13, se priporoča cenj. botrcam in botrom. Cene nizke, slike prvovrstne.	(t)
Domače salame
prvovrstne, in ogrske — kakor tudi polnomasten se oddasta v sredini me- , polementalec, nudi tvrdka sta. Eden s 1. avgustom, , \ Buzzolini delikatesa, .. , v , drugi tako;. - Naslov v zajtrkovalnica.	11) i
pripravila profesor, »ofl- ■ upravi »Slovenca« pod
Za birmo
slikam 20% ceneje. Pri 12 kartah povečavo gratis. - Foto Staut, Kolodvorska ul. 18.	(t)
Mlinarji !
Rž. proso, ajdo in ječmen kupite najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Veletrgovina lita in moke. Resljeva cesta 24.
ïiatska ulica 14.
(u)
ШШ
Dijakinjo
nižjih šol vzame na stanovanje v sredini mesta holiša gospa vdova Poizve se v upravi »Slov «
štev. 6244.
(n)
Večjo množino gnoja
se proda iz hleva pri »Figovcu«. Vprašati tam.
pod št. 6126.
I
stanovanja
Trisobno stanovanje
udobno in solnčno, kopalnica, plin in vrt oddam avgusta. Bleiweiso-va cesta 9-II, levo. (č)
Črn klavir
(Stutzfiigel) v prvovrstnem stanju vsled izselitve stranke za 10.000 Din v gotovini prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 6245.	(g)
Pohištvo
spalnice iz mehkega in trdega lesa, kuhinje in drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovicu, stroj, mizarstvo - zaloga pohištva, Komenskega ul. št. 34, Ljubljana. (š)
3 družin, stanovanja
s tremi sobami, kabinetom, kopalnico in ostalimi pritiklinami, se oddajo za avgust. Modern komfort, centrum. Cena
M^e'samska^" opremi j ena Bukova drva in oglje
soba s prho, za julij. - ; kupi Uran Franc. Ljub-Pojasnila: Konzorcij, Ga- ljana — Sv. Petra cesta jeva 9, pisarna,	(č) št. 24.	(k)
ШШ
Darila za birman ce
po ugodnih cenah
KAJFEZ
Miklošičeva cesta št 14.
I. a kava
čista, drobno mleta (tur-| ška), zavojček 3 kg 155 Din franko naročnik razpošilja G. Drechsler —| Tuzla.	(1);
-i
Velike galopne in kasaške dirke
za Binkošti 4. in 5. junija ob '/j3 na vojaškem vežbališču v Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Tekmovali bodo najboljši plemeniti konji
Skupne nagrade Din 50.000--
Za birmo nudi:
Otroške nogavice, bele.....od Din 3.50
Otroške rokavice, bele ..... od Din 12.—
Otroške sandale........od Din 17.—
Venci........od Din 8.— naprej itd.
Eksportna hiša »LUNA«
MARIBOR, Aleksandrova cesta štev. 19.
POZORI Restavracija hotela »Metropol« (Miklič)
Prispela nam je večja količina prvovrstnih vin in znižamo z današnjim dnem cene sledeče: Namizno belo in črno 8 Din, belo bizeljsko in prvovrsten cviček 10 Din, Pekerčan 12 Din za liter. Vse samo prvovrstno blago. Prepričajte se in čudili se boste dobri kvaliteti in nizkim cenam! V kavarni in prireditveni dvorani pod kavarno vino 2 Din pri litru dražje. — Dnevno prenos radio sporeda v restavraciji in na vrtu.
Starejšim osebam revmatične bolečine
zagrenjujejo stare dni. Vsem, ki trpite na revmatizmu, pro-tinu, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporoča masaža.
Za masažo je
M
Iflasaïa z fllgo Vw krepi, osveždIb.
ALGA je za stare ljudi pravi blagoslov.
1 steklenica ALGE Din 14-—.
(Beg. br. 18.117/32)
Pridobivajte novih naročnikov!
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili v tako častnem številu našo preljubo, nepozabno mamico
Nezo Wesiatt
na zadnji poti, najiskrenejša zahvala! Zlasti se zahvaljujemo
prečastiti duhovščini, posebno preč. g. dekanu M. Ripl za pretresljivi poslovilni govor ob grobnici, cerkvenemu pevskemu zboru za izbrano petje na domu in na pokopališču ter požarni brambi iz Prevalj za častno spremstvo, vsem številnim darovaleljem cvetja in vencev, vsem mnogobrojnim sožalnim izjavam in vsem, ki so pripomogli k tako veličastnemu pogrebu. Prevalje, dne 1. junija 1933.
Rodbini Wesiak in Sedej.
OKRAJNA HRANILNICA V SLOVENJGRADCU
naznanja, da je umrl dne 31. maja njen dolgoletni član upravnega odbora ozir. gerentskega sosveta, gospod
Luka Pogač
župan občine v Pamečah pri Slovenjgradcu in imejitelj reda sv. Save V. reda.
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v petek 2. junija dopoldne na župno pokopališče v Pamečah.
Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu mu bo ohranila trajen in hvaležen spomin.
Slovenjgradec, dne 31. maja 1933.
OBČINA PAMECE PRI SLOVENJGRADCU žaluje za svojim in najstarejšim slovenskim županom
Luhežem Pogač
katerega je danes Vsemogočni poklical k Sebi po večno plačilo.
Spremili ga bomo k večnemu počitku v petek, dne 2. junija ob pol 11 dopoldne.
P a m e č e , dne 31. maja 1933.
OBČINA PAMEČE.
.. M 4 «j g
3 »>.9
w >°
23 g a?S 2& 8
.i a*
•"j .-J
. B
Ш
► H
Se
O . •n -w a
* i»
2	>S!
m g N
Ï g
i . O
■M "Л « 22
3-2 t*
— o-
v
* fl >
sJS o
i a a
3	a
m
i jI
Зз s. Î&Ï
a u
> >
« o
;u a
'e .
S 0
*U » 2 S S
■o* .n
Ж « 00 a
'f . So.S
qoq
N «	N
tU V	tU
»3	>
■S • û e
in «
-D d
-"O
И
ii oj ►
0
Q n
1	>
.
2.9
S"
0 2
> J;
D -O
Samuel Lover:
33
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
Tisti dan je bil ravno semanji dan, tako da je bila gostilna bolj natlačena kakor druge dni. Ko je Rory vstopil, je vse polno ljudi sedelo pri vinu ali žganju, povečini pri zadnjem. Oziral se je naokrog, ali ni morda kje taka skupina, o kakršni mu je pravil de Lacy. In res, več kakor ena trojica mož je sedela v gostilni. Zdaj iz-brati pravo in na njej preizkusiti svoje znake, za to je bilo treba bistroumnosti. No, pa se ni dolgo obotavljal.
Na drugem koncu sobe, kamor je prihajala medla svetloba le skozi majhno okno, ki je imelo starinske zelenkaste šipe z volovskimi očmi v sredini, in ki je bilo zelo prašno, so sedeli trije možje pri umazani mizi. Na dnu starinskega kositrastega vrča se je zhiralo polno muli, ki so srkale ostanke porterja.
Eden izmed teh mož se je Roriju zaradi svoje zunanjosti zdel tujec; ker je namreč hitro in nemirno trepal s svojim temnim očesom, je sklepal Rory, da prihaja mož iz bolj južnih krajev.
Rory se jim je približal. Ko se je oziral, kakor da bi iskal prostora, je vprašal, ali dovolijo, prisesti v njihovo ložo, zakaj starinska gostilna je bila razdeljena v same take domačne kotičke. Ko so se mu umaknili, je vzel tisti vrč, ki so se v njem na dnu goslile nuihe, ž njim glasilo potrkal po mizi in začel mrmrati nekaj o mušji pojedini in kako so muhe pregnane Iz svoje kositraste palače. Živalce so takoj posedle po lužah in lužicah, ki so ostale od raznih pijač. Mehkosrčna natakarica, Hebe,
za ves svet ne bi hotela oropati muh njihove gostije s tem, da bi pobrisala mizo. Usmiljenje je pač velika krepost!
Umazana, razmršena, razobešena deklina se je odzvala Rorijevemu trkanju. Tudi njene noge so bile bose, skratka, bila je. kakor je Rory pripomnil svojemu sosedu, malomarna in zanikarna kakor ...
»Kaj želite?« ga je vprašala.
»Daj mi kaj piti,« je odvrnil Rory.
>Vrč ali pol vrča?«
»Najprvo si bom samo omel pajčevino iz grla s pol vrčem,« je odvrnil šegavi Rory.
»Takoj vam prinesem,« je rekla Hebe, vzela prazen vrč z mize, in da bi si čas prihranila, je ostanke pijače, ki so jih muhe v njem še pustile, izlila kar po tleh in ga poleni kar najdražestneje držala poveznjenega tako. da bi se odcedil in očistil za prihodnjega gosta. Tako je, da bi bila dišeča sled za njo po sobi gor in dol, nežno odcejevala vsak prazen vrč, v katerem je bilo prej pivo, vino ali žganje.
Kmalu se je vrnila s pol vrčem porterja in ga postavila pred Rorija, ki je jemal iz žepa šiling, da bi plačal. »Prav žal mi je, nimam drobiža; mi boš pa menjala,« je dejal.
Vzela je denar in odšla, da bi ga izmenjala in mu vrnila drobiž. Cez nekaj časa se je vrnila in prinesla dva vrča porterja v eni roki, majhen vrč punča je visel med palcem in kazalcem druge roke, dočim so majhen zavitek tobaka in zavitek polpencev oklepali drugi prsti. Pijačo in tobak je položila pred družin), ki je sedela v loži, nasproti Rorijevi. potem se je pa obrnila k njegovi in spustila pol penca na mizo pred Rorija. Nato je z roko segla k ustom, vzela iz zob cinast novec, ki ga je
imenovala šest pencev, da položila vrh polpenca in dejala-»Tu je vaš drobiž, gospod.«
Rory je pogledal denar in rekel: »Hoj, dekle, kam se ti mudi? Dal sem ti pošten denar in vrnila mi boš pošten drobiž!«
»Nimam boljšega, gospod, da bi vam ga dala.« »Res, nisem prevzeten, pol penca bo dober zame; dober baker je vedno boljši kakor slabo srebro.«
Dekle je šlo in prineslo bakren drobiž v vrednosti šest pencev, in Rory je začel šteli. Za to igro se je namreč odločil, da bi prišel na dan s svojimi znaki. Ko je pred seboj razložil drobiž, je začel:
»Ena, dve tri .. ena, dve tri; nisem ti hotel okrasti tvojega čina, draga moja. Ena, dve, tri... Oh, kako škoda, vse sem zmešal!«
»Saj jih nikdar ne boste prešteli,« je nestrpno pripomnila Hebe, ki je čakala in gledala. »Človek hi mislil, da štejete stotak. No, lepo čast delate svojemu učitelju!«
»Počasi prideš daleč,« se je odrezal Rory in mirno začel šteti znova: »Ena. dve tri...« In ko je štel, je gledal moža s temnimi očmi, ki se mu je po oorazu zdel nekako bister. Ko je slednjič preštel, je posia, dekle proč.
Eden izmed mož ga je nagovoril: »Vi ste pa natančni, kadar štejete drobiž« »Da, sem,«: je odgovoril Rory, »in povedal vam bom, zakaj. Oni dan sem imel izgubo, ker nisem pazil, ko sem kupoval race.«
Mož s temnimi očmi je zelo ostro pogledal Rorija. ko je nadaljeval:
»No, pa mi ni bilo preveč žal тл izgubo, ker race so bile vredne denarja, zakaj bile so zelo lepe race.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel C ©i
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Franc Krenižar.