DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto IV. - Štev. 42 Trst - Gorica 20. oktobra 1950 Izhaja vsak petek Slovenska šolska uprava r Z uveljavljanjem mirovne pogodbe med zavezniškimi silami in Italijo ter z izvajanje m določb posebnega statuta za Svobodno tržaško ozemlje bi bilo zadoščeno našim stremljenjem po svobodnem in enakopravnem izživljanju v duhu demokratičnih svoboščin, ki so bile v preteklosti, ki so danes in ki bodo tudi v bodoče osnova slovenskega političnega delovanja. Ker se pa glede Svobodnega tržaškega ozemlja mirovna pogodba ni uveljavila, čeprav je bila podpisana in ratificirana od vseh prizadetih držav, in seveda tudi od Italije, in ker se prav zaradi tega določbe posebnega statuta za Svobodno tržaško ozemlje ne izvajajo, živimo tržaški Slovenci v dokaj čudnem položaju: prepuščeni smo samovolji svojih bivših gospodarjev in deležni smo, namesto poštenega demokratičnega upravnega reda, nedemokratičnih poskusov zapostavljanja, izigravanja in zatiranja celo naših najosnovnejših človečanskih pravic. Jasen primer nam nudi glede tega naša težka borba na šolskem področju. Šolstvo je osnova našega narodnostnega vzpona! Zato z razumljivo pi-izadevnostjo zasledujemo slovenski šolski razvoj na našem ozemlju in mu posvečamo vso pažnjo, ki jo zasluži kot ena izmed redkih naših bistvenih pridobitev po drugi svetovni vojni. Na šolskem področju se najčešče spoprimemo s sodržavljani italijanske narodnosti, ki nam ne samo preskopo odmerjajo naš šolski kruh, ampak ga nam celo odrekajo iz dokaj prozornih, čeprav demokratično neosnovanih nagibov. Zaradi šolskih zadev nastajajo med nami spori, ki niso v korist naši tržaški skupnosti. Poudarjamo, da ne gre za spore zgolj načelne narave, marveč za malenkostne osti, s katerimi hočejo pod videzom u-pravnega ukrepa proti odvišnemu slovenskemu razredu in nepotrebnemu slovenskemu učitelju, nepristojnosti za ustanovitev slovenskega otroškega vrtca, razlogov šted-nje, sklicevanja na verjetne šolske spreminjevalne zakone v inozemstvu zavirati naravni in nemoteni razvoj našega šolskega žitja. S takimi ukrepi, ki so zares malenkostne narave in taki, da vsaj navidezno ne zaslužijo potrebne paž-nje višjih političnih nadzorstvenih oblastev, nam prizadenejo več škode kot pa z odkrito in načelno borbo proti našim šolskim pravicami Zato ni nič čudnega, če želimo sami upravljati s slovenskim šolstvom na Svobodnem tržaškem o-zemlju. Svoje šole hočemo upravljati kot dobri in vestni gospodarji! Pri upravljanju svojih šol bomo postopali (U duhu polne odgovornosti do svojega naroda, do tržaške skupnosti in do splošnih demokratičnih koristi. Z ločeno slovensko šolsko upravo bomo predvsem koristili stvari koristnega narodnostnega sožitja na Tržaškem, ker le tako bodo odpadli tudi neprestani povodi, da bi se vznemirjali in se morali stalno zatekati k našim zaupnim zavezniškim upravnikom s prošnjami po posredovanju in zaščitenju naših vsem razumljivih narodnostnih zahtev. Z ustanovitvijo ločene slovenske šolske uprave bi torej odpadel e-den izmed glavnih virov zastrupljevanja narodnostnih odnosov v Trstu! In že sama ta ugotovitev je tolikanj važna, da zasluži največjo pažnjo vseh pristojnih političnih oblastev. Z ustanovitvijo ločene slovenske šolske uprave ne bi bistveno obremenili državnega gospodarstva. S sedanjim osebjem, seveda z malenkostnimi, toda nujn!imi prijagoje-valnimi spopolnitvami bi v lastnem delokrogu upravljali sredstva, ki so nam že danes na razpolago v okviru skupnega preračuna za slo venske in italijanske šole Svobodnega tržaškega ozemlja. Le z ustanovitvijo ločene slovenske šolske uprave bi končno vedeli, kako odrejati koristno \uporabljanje razpoložljivih sredstev! Po dejanski potrebi in skladno z veljavno šolsko zakonodajo bi ustanavljali otroške vrtce, osnovne in srednje šole, jih ukinjali, omejevali ali razširjali v skladu s statističnimi podatki o šolski mladini, v železnih mejOfh pametnega gospodarstva in v duhu upravičenih narodnostnih koristi slovenskega življa na Tržaškem. D obrambo ^miru in prauice Zgodovinski gouor predsednika! Trumana » San Franciscu ».Sovjetska zveza je stalno ovirala naše delo tza ustvaritev svetovnega miru. (Prav to, v San Franciscu, smo pred petimi leti u-ipali, da se bo Sovjetska zveza pridružila našim naporom za dosego (trajnega minu. Toda komunistični imperializem tega ni hotel. Namesto da bi sodelovala ts ostalimi vladami v duhu medsebojnega .spoštovanja in sodelovanja, je Sovjetska zveza težila za razširitvijo svoje oblasti nad drugimi narodi, s čimer je pričela izvajati kolonializem sovjetske vrste. Odklonila je mednarodno sodelovanje, prepovedala je svojim satelitom, da Ibi lahko sodelovali z državami, ki so se nahajale izven sovjetskega nadzorstva. Sovjetska zveiza in njeni sateMti .razpolagajo iz velikimi in močnimi oboroženimi silami. Njihove neprimerno velike armade predstavljajo stalno grožrijo tako v Evropi, kakor v Aziji. Vse dokler jih bodo (uporabljale za ustrahovanje drugih držav, .ne preostaja za ohranitev svobode svobodnim ljudem nobena druga izbira: sili morajo postaviti nasproti silo. To izbiro smo tudi sprejeli. « S temi besedami je Truman za-Iključil svoja prva (razglabljanja v kolikor se tičejo Sovjetske zveze. (Poudaril je torej, da so Združene države še vedno odločno miroljubne, da s,i ne žele nobene vojne in ako se danes oborožujejo, potem je ito samo nujnost, v katero jih je spravila sovjetska napadalnost. Ne pozabimo, da so Sovjeti prav v času svetovne akcije za pobiran/je podpisov na stockholmsko mirovno resolucijo bree pomišljanja sprožili korejsko vojno. Z lastno roko so s tem ubili stockholmskega mirovnega goloba, ki so ga sami prehodno hinavsko postavili aa simlbal svoje politike. Svet je tako (ponovno lahko videl, kaj jim sme izaurpati. Podobnih izkušenj je bil>o v zadnjih letih že nebroj. Združene države pa ine žele več nasedati. » Mi sovražimo vojno, toda obenem ljubimo tudi našo svobodo. Želimo mir, toda mir mora temeljiti na pravici. To je naša politika, odkar obstoja naš narod in danes smo bolj kot kdaij koli odločeni, da Združene diržave se zavedajo nevarnosti, katerim so izpostavljene in se pripravljajo, da jim bodo kos. Naj se noben napadalec ne vara o teh naših namenih. « Severnokorejska prestolnica dosežena V nezadržnem napredovanju so dosegle oborožene sile Organizacije združenih narodov pod vrhovnim poveljstvo generala Mac Arthurja severnokorejsko prestolnico Pjongjang. Mednarodni pravici je s tem zadoščeno! .Komunistične ičete nudijo v predmestjih in v samem mestu silovit odpor, vendar je samo vprašanje časa, kdaij bo komunistična prestolnica v celoti Izasedena. Jedro (komunističnih sil je prestolnico že (zapustilo in se umika proti meji z Mandžurijo. Oladimir Gorton 17. 10. 1929 — 17. 10. 1950 Pred enaindvajsetimi leti je izredno sodišče za zaščito države izreklo prvo smittao obsodbo nad pripadnikom našega naroda. Prva slovenska žrtev fašistične justice je postal Vladimir Gortan. Vladimir Gortan je podlegel v bor hi za zmago demokratične pravde na naši zemlji. Uprl se je fašističnemu nasilju. Pri tem je Istrane z besedo in dejanjem odvračal od fašističnega režima, ki je hotel s plebiscitno burko naš narod še močneje zasužnjiti in mu odvizeti sleherno možnost za ponovni narodnostni dvig v znosLjivejšem po litičnem ozračju. :Z Vladimirjem Gortainom so bili 'tedaj obsojeni: Živko Gortan na 25 let, Viktor Bačar na 22 det, Dušan Ladavac na 19 let in Vekoslav Ladavac na 17 let. Gortanova plemenita žrtev je našemu narodu v Istri pomagala utreti pot k svobodnemu narodnostnemu življenju in tudi danes nas Tržačane bodri Gortanov zgled k vztrajanju v naši (trdi borbi proti tržaškemu neofašizmu. OfEtllN* P.ri vsej svoji odločnosti namreč j di in drži listine Združenih naro-predsednik Truman ni opustil pri- dov, katero je (podpisala, 2) pridru-like, da ne bi ponovno ponudil J ži naj se skupnemu pozivu Zdru-Sovjetski izvezi možnost sprave. V Ženih narodov in pozove Severne ta namen je postavil štiri pogoje: | Korejce na takojšnjo predajo, 3) 1) (Sovjetska zveza naj se prilago- jdvigne naj železni zastor in omo- goči svobodno izmenjavo in raz-širjevanje misli, 4) sodeluje naj pri naporih Združenih narodov za ureditev uspešnega sistema kolektivne varnosti, ki naj omogoči odstranitev atomske bombe in uredi zmanjšanje oborožitve. » Toda vse dokler ne bo Sovjetska zveza zadostila tem pogojem, vse dokler ne bo stvarno dokazala svojih namenov, vse dotlej bomo odločno nadaljevali s svojim delom za zgraditev skupne obrambne sile svobodnega sveta. « (Nekateri mednarodni opazovalci menijo, da je ta Trumanova spravna ponudba, prav sedaj, ko so doživeli Sovjeti v Koreji tako velik (neuspeh, iznesena v zelo posrečenem trenutku. Toda, če pogledamo postavljene pogoje in če poznamo komunistično politiko tako dobro, kakor jo poznamo posebno Evropejci, živeči v bližini železnega izaStora, potem vemo, da iz te moke ne bo kruha. Posebno evropski svobodni svet je zato z dvojnim zadovoljstvom pozdravil veliko Trumanovo odločnost, ki dokazuje, da se to pot Združene države ne bodo več dale preslepiti s praznimi obljubami. Zavest, da ne bodo Združene države, branik in steber zahodnega sveta, odnehale od svojih naporov vse dokler ne bo varnost zajamče-ina, bo nedvomno opogumila vse ogrožene narode. Vsem zasužnjenim pa ibo vlila novo voljo za življenje, ker jim dokazuje, da je sedaj sonce svobode tisto, ki vstaja, medtem ko je zlagani blišč tiranije in nasilja neizbežno obsojen v propast. Z odločno akcijo na Koreji so bili doseženi prvi uspehi in z odločnostjo bo svoboden svet dosegel tudi svojo končno zmago. rOd srede do srede. 11. OKTOBER: Korejski komunisti nudijo vedno hujši odpor. — Turčija prosi pomoč za turške begunce iz Bolgarije. — V ZDA hočejo s povišanjem davkov preprečiti kvarni vpliv povišanja cen in inflacije. — De Gasperi napoveduje sto milijard lir stroškov za o-boroževanje Italije; Italija bo tako razpolagala Iz 12 divizijami. — Zahodne sile predlagajo volitve po vsej Nemčiji. — Francije se je lotil preplah zaradi položaja v In-dokini. — Sovjetski zastopnik v OZN predlaga, naj se poveri Varnostnemu svetu, kjer velja pravica veta, nalogo upravljanja z vojaškimi edinicami OZN. 12. OKTOBER: Ameriške čete so Neofašizem Priznati moramo, da nismo v stanu, da bi tudi v najmanjši meri pobili zgodovinska razlaganja ljudi, ki smo jim'Slovenci predstra-ža slovanstva ali bolje rečeno sla-vokomunizma. Vsega namreč, kar oni vedo .im znajo, ali bolje, česar oni ne vedo im ne znajo, niti približno opisati ne moremo. Nič jim ne uide, niti letnica nojstva ali smrti tako preziranega Jana Kol-larja. V takem položaju čutimo, da jiim moramo priznati vse njihove navedbe in trditve o Romulu in Remu, o slovanstvu obitelji Moce-migo in Gradenigo, o panslavističnih težnjah Bohoriča ,in Križaniča, o vseslovanskih koncepcijah Gaja, \Strosmayerja, Bleiwedsa itd., o fantaziranju vseh mogočih in nemogočih slovanskih apostolov. Ali tam, kjer njiihova razlaganja dosežejo vrhunec genialne smelosti, tiči logična (zveza,, v katero postavljajo svoje ugotovitve. Jan Kollar je pred 100 leti trdil, da sta bila Romul in Rem Slovana. Odgovorni za to trditev so zato današnji tržaški Slovenci in Slovani! Simon Rutar je tudi nekako pred sto leti pisal, da sta Mocenigo in Gradeniigo slovanskega porekla in zopet zato 2 glavo odgovarjamo mi, današnji slovanski rod! Mi smo dalje krivi, da je Adam Bohorič pred tri sto leti spisal svojo gramatiko, da je Juraj Križanič 15 let tičal v Sibiriji, da je Ljudevit Gaj Hrvatom dal srbski jezik, da je škof lStrosmayer potoval v Moskvo, da so ne vemo kateri Slovaki, Cehi, Rusi, Poljaki, Hrvati, Srbi in Bolgarii pred sito, dve sto ali celo tri sto leti — po italijanskem pisanju sodeč — noreli. Po tej in taki logiki ne bi takdm pisunom bilo nič nemogočega dolžiti Para-gvajance in Meksikance i želite prejeti ta koledar, izvolite poslati po pošti svoj naslov. Uradi in šole naj pošljejo skupni seznam iz navedbo polnih imen 'in stanovanja nameščencev. Naslov: Press 'Office, E.C.A. Mis-sion, Corso Cavour 1, Trst. Iz Bazovice V nedeljo zvečer so nas počastili s svojim posetom go.riški viso-košolci, ki so nam podali dobro uspelo predstavo Nušičeve »Gospe ministrice«. Tokrat se je izkazalo, da male dvorane ne odgovarjajo več sedanjemu dotokiu občinstva. Ne le, da je bila dvorana natrpano polna, bilo je preko 400 oseb, temveč še enkrat toliko oseb je ostalo godrnjaje zunaj. Prireditev je bila velik dogodek za prosvetno življenje v Bazovici. Hvaležni smo zato podjetnim Goričanom .za velik umetniški užitek, ki so nam ga nudili. To na]j služi kot opomin našim tržaškim visoko-šolcem, ki jih je po številu mnogo več kot Goričanov! Nerazumljivo Do 1. marca letos se je lahko pošiljalo pakete v Jugoslavijo brez nadaljinega (ne da bi bilo treba Pdkalzati legitimacijo). Potem, ko se je carina preselila iz ulice Gio-la na obalo ob .ribarnici, so pa začeli zahtevati od pošiljateljev legitimacije (z namenom, da bi preprečili trgovanje, kakor so dejali. Ime pošiljatelja se je moralo ujemati z imenom na legitimaciji. Nič huldega). Toda od 1. oktobra na carini ne puste odposiau paketa nikomur, Kdor nima osebne izkaznice kot državljan STO-ja, oziroma stalne rezidence, in vsak mora osebno prinesti paket. Tako noben begunec (z legitimacijo IRiO-a ali begunskimi dokumenti) ne more poslati paketa! Ze pred vhodom na carino ga legitimirajo in potem še enkrat od strani uradnika, ki napiše carinsko deklaracijo. Tako noben begunec ali nedomačin ne more poslati paketa svojim sorodnikom in znancem v Jugoslavijo! Ali ne gre v tem primeru za nedopusten in samovoljen poseg finančnih obla štev v demokratične pravice prebivalstva STO-ja? Uradni list ZVU Izšla je št. 26 Uradnega lista ZVU od 21. IX. 1950 v slovenskem jeziku. Dobi se na prefekturi, soba št. 60 in stane 60 lir. V tem listu je objavljena odredba o povišanju sitan. najemnin. Napoleon m propaganda Ženitouanjshi običaji u Reziji Kako se seznanja, mladina Splošno smatrajo, da je propaganda kot sredstvo vladanja nastala več ali manj ea časa Hitlerja in Stalina; da so nacisti prvi ustanovili ministrstvo propagande je brez najmanjšega dvoma, toda kot dokazuje v svoji zadnji knjigi (»Napoleonic Propaganda«) univerzitetni profesor Robert D. Holt-man, profesor zgodovine na univerzi Louisiana, ni bil prvi državnik, ki je to moderno orožje uporabil nihče drugi kot Napoleon. Cesar Napoleon — tako piše Holt-man — je k razvoju propagande pomagal s sledečim: bil je prvi vladar, ki se je neposredno in če-sto obračal na svoje podložnike ... ter bil pravi pionir uradne sistematične propagande, kot jo poznamo i dandanes. 'Da bi pridobil javno mnenje iza svoje namene, se je Na-ipoleon zatekel tudi k uspelim nači-inom cenzure, »naročenih« člankov, smernic umetnikom, cerkvenim dostojanstvenikom, pedagogom, in kakor današnji diktatorji, se je posluževal laži, raznih gesel in vseh mogočih prevar demagoških izrazov, ki so učinkovito vplivali na ljudske mase. V bistvu je cesar Napoleon bil velik propagandist, ker je bil istočasno tudi velik psiholog; dobro je poznal svoje »tiče« ter iizkori- Danes, ko je sipor med načelnikom Marshallovega načrta v Italiji Daytonom in predsednikom italijanske vlade De Gasperijem zaključen, je mogoče dobiti boljši vpogled v zadevo kot pa v času, ko so bile stvari še v teku. Ker je ta spor pokazal bolje kot vse uradne izjave bistvo gospodarskih in političnih težav, ki danes teže evropske države, ne bo škodilo, če se na njem malo zaustavimo. Kot je znano, je italijanska vlada v zadnjih dveh ali treh letih storila vse za ohranitev vrednosti lire in je v ta namen ne samo skrčila državne izdatke, temveč tudi prav pošteno naVila davčni vijak. Za javna dela je vlada odredila razmeroma majhne vsote im uvedla vrh tega še ostro nadzorstvo nad bančnimi krediti. Posledica te politike je bilo ralzmeroma počasno napredovanje v izgradnji italijanske industrije in s tem v zvezi precejšnja brezposelnost. Na drugi strani pa je treba priznati, da je vlada s temi ukrepi ojačila hrbtenico italijanski liri, ki je v .zadnjih letih postala ena izmed najstabilnejših evropskih valut in zaustavila naraščanje cen. Ta poliitilka je bila na mestu, dokler oblaki na mednarodnem političnem obzorju še niso bili preveč grozeči. Ko pa so Sovjeti insceni-rali vojno na Koreji, je postala stvar drugačna. Zahodni svet se je znašel naenkrat pred čisto konkretno grožnjo in je moral misliti na obrambo. Razumljivo je sicer, da skuša vsaka evropska vlada čim dalje ohraniiti urejene gospodarske razmere in da odlaša s takimi ukrepi, ki bi pomenili začetek vojnega gospodarstva, vendar bo morala vsaka evropska vlada slej ko prej ugrizniti v kislo jabolko im opustiti sanje o mirnem, red- ščail njih slabosti. Njegove metode sličijo metodam današnjih komunistov, ki iščejo spreobrnjence ali pa jih v itake pretvorijo, ko jim vsilijo mišljenje, da usmerijo svoje želje, cilje in trpljenje njihovim namenom. Ce se je cesar Napoleon sam pred drugimi diktatorji zatekel k propagandi, še ni rečeno, da mora vsakdo, ki se jo posluži, že zaradi tega postaiti diktator. Demokratične vlade, ki se danes borijo proti lažni propagandi totalitarnih držav, se morajo nele zateči k propagandnemu orožju, temveč morajo tudi napeti v.se svoje sile na tem področju, ker če bi danes zanemarjale propagandno fronto, bi to zanje pomenilo jutrišnji vojni poraz. Jasno je, da demokratične vlade ne morejo izrabiti svoje propagande kot sredstvo za razširjenje tendencioznih vesti, temveč le za omogočenje hitrejšega'- spoznanja resnice; ali z drugo besedo, prepričati je treba narode sveta, da se .bodo zaupno in neprisiljeno ravnali po demokratičnih načelih po tem, ko ibodo poučeni o potrebni in temeljiti osnovi demokracije. Vsekakor pa je vredno preučiti metode napoleonske propagande. ■Četudi je bil cilj zgrešen, so bila sredstva zadimiva in dobro uporabljena. nem razvoju. Isto je iza Italijo. Rimska gospodarska politika je slonela vsa na predpostavki, da bo .sonce miru :n gospodarske urejenosti kar naprej sijalo, zato je šla vsa pozornost preprečevanju naraščanja cen, zato so skušali trositi čim več denarja v neproduktivne svrhe. Skratka, čisto pravilna politika za normalne čase. Na žalost so se časi spremenili, treba je misliti na to, kako naj bi se najbolj uspešno uvrstili v blok zahodnoevropskih držav, ki naj se uprejo morebitnemu sovjetskemu napadu na Evropo. Američani, ki so doslej nosili sami sko-ro vse breme obrambnih priprav, so tudi postali nestrpni in zato ni čuda, da skušajo prepričati evropske vlade, da je najbolje, ako potegnejo zaključke iz spremenjenih razmer in čimprej opustijo mirnodobske sanje in načrte. !To Ije v bistv.u, kar ije povedal Dayton De Gasperiju. Dayton je načelnik Urada za gospodarsko sodelovanje (EGA), ki nadzira izdatke Marshallovega načrta v Italiji, in ima seveda pravico in dolžnost, da se zanima, kako italijanska vlada trosi dolarje ameriških davkoplačevalcev. Niti Dayton, niti njegov prednik Zellerbach nista skoparila s priznanji spretnosti rimskih gospodarstvenikov, ki so dosegli v obnovi dežele prav lepe u-spehe. Toda opozoriti sta morala vlado in javnost, da bo treba napore preusmeriti in še povečati, če naj Italija res kaj prispeva k obrambi Evrope. Dayiton je svetoval rimski vladi, da bi bilo dobro, ako bi posvetila več pozornosti Izgradnji industrije, posebno mehanične industrije, ki igra v obrambnih pripravah veliko vlogo. Kot se zdi, ameriške kritike niso padle na nerodovitna tla in tu- di reakcija na ito ameriško intervencijo ni bila tako ostra, kot se je prvotno zdelo. Marsikdo v Italiji misli prav tako kot Dayton, in marsikdo tudi ve, da bi pomenile večje investicije v industriji in javnih delih zmanjšanje brezposelnosti. Ta brezposelnost, ki je prizadela skoro 2 milijona delavcev, je v veliki meri odgovorna za komunistične uspehe pri volitvah in upanje, da bo komunizmu s povečanjem zaposlenosti prizadejan močan udarec, ni brez podlage. 'Dayton je poleg kritike gospodarske politike na splošno, opomnil italijansko vlado tudi na nekatere .druge stvari, med katerimi je n. pr. davčna politika. Ze od začetka Marshallovega načrta so se vrstile kritike italijanskega davčnega Ako nismo zažveplali sodov pred napolnitvijo iz moštom, ali, ako nismo moštu dodali niti bisulfita niti žveplenokislega amonijevega fosfata — kakor sem zadnjič priporočil — tedaj je možno, da nam vino, oz. že mošt, zapade vleči j i-vosti. — Tej bolezni 'zapadejo predvsem vina oz. mošt, ki so revni na sladkorju in na čreslovini (taninu). — Bolezen povzroča glivica, ki spreminja sladkor v sluz, pospešuje se pa, ako imamo v kleti premalo toplote ob vretju mošta. Da ugotovimo .bolezen, moramo vsakih nekaj dni preizkusiti mošt bodisi s pokušnjo kakor s prelivanjem iz kozarca v kozarec iz primerne višine. Ako vidiš, da pri tem prelivanju teče mošt »kakor po niti«, torej brez šumenja kakor olje, vedi, da je zapadel bolezni. — In s tako boleznijo ne boš prodal ne mošta, še manj pa pozneje vina! Treba mu je pomagati. .Zdravljenje se pa vrši na sledeči način. Ce je bolezen komaj začetna, zadostuje, da dodaš moštu v sod 6-8 gr meta-bisulfita na 100 litrov, nato v sodu dobro premešaš in poskrbiš, da bo v kleti najmanj 16 gradov toplote. sistema, ki je precej zastarel, neučinkovit in mnogokrat krivičen. Nekateri obveščeni ljudje menijo, da ini daleč čas, ko bo Italija pristopila k reorganizaciji svojega davčnega ustroja. Razume se, da marsikomu ameriške kritike niso po godu. Posebno komunistični tisk je zagnal velik krik o vmešavanju Američanov v .italijanske notranje zadeve. Govoriti o vmešavanju pa je zapletena zadeva, ker se danes vse velike sile, najbolj pa Sovjetska zveza vmešavajo v notranje zadeve manjših držav, ki so na ta ali oni način od velikih odvisne. Zelo dobro in koristno bi bilo le, da bi se vse velike države vmešavale v notranje zadeve manjših na ameriški način, namreč s tem, da bi jim pošiljale darila v dolarjih in materialu ter dajale nasvete, ki bi koristili v prvi vrsti malim državam samim in šele v drugi vrsti sveto- (Pri .težjih primerih moramo napraviti odločnejšo zdravljenje. — Najprej pripravimo zdrav sod in vanj pretočimo bolni mošt; moramo pa pri tem pretakanju mošt dobro prezračiti na ta način, da ga .najprej iztočimo v primerno posodo, ga v tej nekaj časa, recimo, z grabljami, mešamo od zuinaj na znotraj .in narobe, tako da se dobro speni. Ali pa ga pretakamo skozi nalašč napravljeno mrežasto pilko ali končno prelivamo v 2 - 3 brente iz višine dol. Tako prezračen mošt vlijemo v že pripravljen zdrav sod. — Zračenje je nujno potrebno, ker je omenjeni glivici zrak največji sovražnik. ■— Pretočenemu moštu dodamo 8-10 •gr metabisuifita in 8-10 gr čreslovine (tanina) ter poskrbimo, da bo v kleti najmanj 16 gradov toplote, da 'zavre in se sčisti. Pri pretakanju je potrebno posneti mošt iz že nastale sesedline — drož — ker ravno v drožih je zalega omenjene glivice. Zato pa drože, ki ostanejo, ne mešamo z drugimi droži, temveč jih pretočimo skozi vrečo in uporabimo za ocet. Vina, ki jih dobimo iz ozdravljenega mošta, se navadno ne sčistijo sama, zato jih bomo umetno čistili. O tem pa kdaj drugič. Na ponudbo 'Staršev, da imajo hčenko v zamož, se neka druga zbadljivka norčuje: »Hčerko mamo, jo čemo oženet, veliko doto ji čemo dat, staro janko, star k orat Okoret) gore na Osterk no snežat.a (Osterk — greben) Zato pa imajo toliko rajši domača dekleta domači fantje. »Ta lipa ma, koe bej na joe (Lepa moja, kje pa je,) ke my a mej ne vydyva? (da se midva nikoli ne vidiva?) Koj to bo drive žvoečera, (Ko bo drevi zvečer,) ta dobro vydoet jo tjava.« (se dobro hočeva videti) ali »Ta lipa ma, koe bej na joe, ke my e mej ne vydeva? Ko to bo zutro žvoečera, my tjeva dobro o naloest.it (obiskati) Koprnenje po dekletu prav lepo razodeva naslednja narodna: »Ta lipa ma, tu, ka na joe? (kje je?) Užoene bej tode, ka je ni! (Ze naj bo tam, kjer je ni!) To mara bot ninkaka rič, (neka reč) ka vydoet se moreva. (da se nikoli videti ne moreva) Cez tri dolyne, tri vorhe čez tri zaloene rnozole, (planine) no napred doz te travnike (in naprej čez travnike) jyštoes ta h njoej ja čon dojtit, (vendar k njej hočem priti,) baj za nikar to moelo bet.« (čeprav bi bilo zaman.) II. Snubitev V Učeji pravijo snubitvi, da gredo »v vas«. Včasi jih gre s snubcem tudi več, tudi do deset. Navadno pa gre ženin sam. V Stol-vici pravijo, da gredo »barat oča in mater«, če so zadovoljni (»kon-■tenti«). Ce so snubiči ali snubci srečni, da fant »Šenk« (»dar«), robec, denar. Odslej se fant in dekle imenujeta »novič« in »novica«. Novica si za doto pripravi razno »robo«, kot pravijo v Učeji, in sicer: posteljo, posteljnino (»strama-ce«), plahute (rjuhe), 15 do 20, kakor je pač bogata, 2 do 3 zglavni-ke, »kovantorje« (pregrinjala), vreteno, preslico, tavajuče (prtiče za na mizo), 2 do 3 brisalke (brisače), nekaj plat (krožnikov), šalic (skodelic), petelina in dve kuri, ali vsaj eno kokoš in petelina. V Učeji dobi pozneje tudi kolovrat. Doto peljejo na dom po poroki. Vabit gredo v Učeji bratrance (»kužine«), tudi botre (»nune«) in »none«. Nevesta si poskrbi za »kompanjo« (družico). V Stolvlc-i se družica nevestina imenuje »sestra«, novičev drog pa »bratr«. Zenitke so v cerkvi. Preden gre novič zdoma, ga oče in mati pokropita iz blagoslovljeno vodo, pokrižata in mu naredita pridigo, da bo pravi človek, da bo prav učil otroke. Novič gre 'zdoma skupaj z bratom in pričami. Ko pridejo k hiši .nevestini, je hiša odprta. Najprej sprejmeta ženina oče in mati, nato bratje in sestre. Nevesta prinese kruh, da bo v hiši vedno kru- ha. Nato gredo ma poročke. Gredo tiho. Včasi imajo tudi godce. Naprej gre navič in bratr, potem nevesta in sestra. V Učeji imajo k ženiitkam tudi godbo. Nevesta daje »konfete« (slaščice). V Učeji je nevesta oblečena kot stare ženske. Ima kotolo (krilo), jopo in facol (ruto) na glavi. Venca nima. Ruta je črna. V Stolvici je novica po starem imela »kja-marot«, črno jopo brez rokavov, segajočo preko kolen. Na jopi so .bile gube okoli in okoli in gumbi. Tudi pas je nosila. Janko je imela črno ali pepelnasto. Janka je bila za dva prsta obrobljena z žametom. Prav tako je na jopi za dva prsta bilo žameta. Spredaj so bili gumbi. (Eno krilo je imela oblečeno narobe, kot tudi srajco, češ, da hočejo drug drugemu dobro. Tudi. ženin je imel namreč gate narobe.). Vrat je imela nevesta zakrit. Tudi je .imela novica predpasnik (gremijul) v »bavdah« (gubah) krog im krog. »Gremijul« je bil zelo širok. »Hlače« (nogavice) ije .imela bele. Crevlje nizke, črne. Na glavi je imela svilen robec. Lase je nosila na prečko. Kilte je imela zadaj lepo skupaj zve-izane. Imela je tudi uhane »zamorčke«. Včasi je nevesta hila tudi bela. Imela je belo ogrinjalo in šopek. Družica »sestra« je bila oblečena enako kot novica. Ce je kdaj nevesta .bila bela, je bila tudi »sestra«. Novič je v Stolvici svoje dni imel »hlače« (nogavice), črevlje je bergeše, (kratke hlače), potem je imel hlače (nogavice"), črevlje je 'imel pa po starem iz celega. Srajco je imel belo ali modro. Klobuk je bil izelo širok in črne barve. Za 'klobukom je imel planinsko rožo (»stella alpina«). Skrici (suknja) so bili črni ali pepelasti, nogavice so i‘z ovčje preje, bele. Bergeše so bile črne ali rjave ali pepelaste. Pred poroko imajo v Stolvici tudi zaroko. Izvrši se doma, na nevestinem domu. Ženin da dar nevesti: denar, robec (»facolet«), nevesta pa dž ženinu nogavice, robčke, čevlje z »val.udom«. III. PoroHa V cerkvi gredo okrog oltarja, najprej ženin, potem nevesta, potem »bratr« in »sestra«, in sorodstvo. V Osejamah je nekoč okrog oltarja oče peljal ženina z ene strani, mati nevesto z druge strani, tako da so se za oltarjem srečali in križali. V starih časih so šli naprej moški, po dva in dva, nato ženin ob desnici svojega prijatelja. Zatem so šle v parih ženske in za njimi nevesta s prijateljico. Ko se vrnejo od poroke, je hiša odprta. Sprejmejo ju oče. in mati. Mati ali oče dasta nevesti dar. Navadno je kak prt (»tavajuč«) za na mizo kot spomin do smrti. Starši dajo nevesti tudi kruh, češ da ibo obilje kruha pri hiši in da ne bi nikoli primanjkal. Ko dč mati nevesti kruh, ji da tudi nauk: »Tete se dobro! (Imejte se dobro!) Bože vam dade, da bi živeli dolgo! Ko boste imeli otročiče, učite jih dobro, da vam bode dobro na zemlji in v nebesihlu (Se nadaljuje!) STOLVICE - najviše ležeča vas v Reziji, 8 km oddaljena od Ravnice 0 gospodarskem sporu med italijansko vlado in Američani valcem. -■■■■ ■ ■ VINOGRADNIŠTVO 0 vlečljivosti vina 5 Jionrad Zelenko: slovenski Hitler jevca sta se zaležala skoraj v sredo dneva. Malo pred poldnem je prizehal iz sobe dolgi, suhi črni Knut. Anica je Šimenkovim tedaj že kuhala kosilo. Pravkar je nesla v kuhinjo naročaj tresk in polen. Spet je imela na glavi rdečo ruto z belimi rev žicami, mično nazaj za tilnik zavezano. V obraz je bila malce bleda in utrujena, vendar to ni odvze* malo krasote njenemu zdravemu licu. V dolgem, be* lem predpasniku je bila prav prikupna. Neprijetno ji je bilo, da je trčila na esesovskega suhača. Ta je mamečemu dekletu takoj zaskočil pot. Dvignil je roke in punco hotel po licu pobožati. Anica pa se mu je umaknila in ga ošinila s srditimi pogledom. Knut je skočil -za njo in silil z rokami celo proti nje* nim prsim. Anica je pograbila oblikovec in ga z njim trdo krenila po prstih, dejoč ogorčeno: »Proč, nesramnež! Kaj mislite, da smo Slovenke cunje na cesti?« Iz dekletovih oči je sekal ponos in prezir. Knuta je za hip presenetilo in zmedlo. Pa se je brž potuhnil in lokavo, priliznjeno vzkliknil: »Au, au, dekle! Vendar nisi tako huda?« Anica ga je zrla srepo z vso togoto, češ »Poberi se!«. Knut pa se je znova hotel približati. Anica je bliskovito vsa drva treščila na tla in s stisnjeno pe* stjo črnega esmana trdo plisnila po čeljusti. Nato je brez drva naglo skočila v kuhinjo in zatresnila za sabo vrata. Knut je iznenaden skremžil obraz in škrtnil z zobmi: »Takšnega vraga pa še ne!« Rumenolasi Heinz, ki je videl ves prizor, se je skoz vrata glasno .škodoželjno zarežal: »Hahaha, tudi lepega, srečnega Knuta je sparilo enkrat, haha!« Knut je bil zelen od jeze in sramote. Sklenil je, da se bo nad dekletom osvetil. * * * Hitlerjevca sta prepiraje se in grdo gledaje se kmalu za tem zajahala svoj motor in oddrčala proti mestu. Vinko je ves razvnet prihitel iz skednja z Vid* kinim nahrbtnikom! k sestri v kuhinjo: »Zdaj sta se vraga nekam umaknila! Hitro, Ani« ca, s knjigami v repnjak in v zemljo!« Naglo je vlekel nahrbtnik v sobo, kjer sta za omaro bila že priprav« ljena dva velika črna lonca, repnjaka, v katerih so nekoč kuhali za svinje krmljenke repo in korenje, bob in zamet. Le lončeni posodi, ki bi jih zaveoili in zavezali s svinjskim mehurjem in lubjem vrbovim, bi po materini sodbi vzdržali v zemlji delj časa pred močo, mrčesom in gnitjem. V Anici je še kar vrelo in kipelo od razburjenja zaradi Knutove nesramnosti. Čutila je zadoščenje, da je predrznežu s pestjo dala plačilo, pa spet jo je begalo in plašilo, če se ni prenaglila in bo s svojim ravnanjem utegnila dati povod, da se bo esman zne* sel nad njo in vsemi Šimenkovimi. Kaj je takemu brezvestnežu, če kako slovensko družino več veli na* ložiti na oni črni tovorni avto, da jo z revnimi culi« cami odvlečejo na Bori in v Hrvati jo!... Kristus sve* ti, in tega bo kriva prav ona! Zaradi nje bodo Šimen* kovi ob dom, ob streho in kruh, zaradi nje!... Čemu se esmanu ni rajši drugače izvila? Zdaj, ko je so* vražnik v deželi, vendar ni modro, kazati ostrih zob in ga izzivati... Toda, če bi esmanu le za las popustila, bi bila lahko že v njegovih krempljih... Ne, Anica ne proda svoje duše, ne duše in ne časti slovenske! Nikdar in nikoli! »Hodi že vendar! Kaj se motaš tam pri kuhi?« je iz sobe nestrpno drezal Vinko. Anici pa ni bilo do ničesar, ne do kuhe, ne do knjig. Najrajši bi umrla. Čemu sta Čipor in Rahuk, prodanca izdajalska, privlekla k Šimienkovim) to ne* srečo? Prav tadva sta vsega kriva!... »Pusti že svoje lonce in pridi! Kaj pa, če se vr* neta?« je bil Vinko nemiren. Anica se je raztresena in zbegana odtrgala od štedilnika. Velika črna lonca v sobi sta se ji za« gnusila. Sem da bi stlačila čedne slovenske knjige? »Ah, kaj si privlekel z dil te grde stare črepe?« se je vznevoljevala. »Pa ti daj boljše, lepše, če jih imaš! Kdo bo pa v zemlji gledal na posode? Miši in krti? Hitiva, ko je še čas!« je priganjal Vinko. V obeh rokah je imel že pripravljene slovarje in slovnice za na dno. Anica je segla po drobnih knjižicah slovenskega slovstva. Prvi ji je prišel v roke izvod Prešernovih poezij. Kar milo je obšlo sedmošolko, da mora slo* vensko slovstvo, slovenska knjiga v zemljo, v grobne temine, da bi je ne uničil Nemec, ki trdi, da je tak kulturonosec. Vrag tako lažno kulturo z vso nemško in laško samohvalo! Zdaj bi raztogotena Anica za* grabila tudi črni repnjak in ga treščila v Knuta... .(Se nadaljuj«); lhU'i DEMOKRACIJA! Leto IV. - *tev 42 D e s t i z Goriškega Policijska zasliševanja v Gorici v znamenju bombnih atentatov Kakor, smo .že poročali, je gori-ška obmejna finančna pjlicija zasačila pri trgovcu Kodermacu iz Gorice znesek štirih milijonov lir, ki jih je imel v avtomobilu, ko se je pred nekaj tedni vračal iz Jugoslavije preko bloka »Pri Rdeči hiši«. Do sedaj je veljalo pravilo, da so take zadeve smatrali za navadno tihotapstvo valute. V tem smislu so tudi italijanski Slovencem sovražni lisiti prvotno objavili vest, in stvar tolmačili kot tihotapstvo valute. Zadeva bi se morala torej preiskovati, reševati in verjetno ,tudi zaključiti v okviru čiste in navadne tihotapske zadeve. In vendar ni tako, kajti v stvar ni posegla finančna policijska o-iblast, marveč politični oddelek na goriški kvesturi, ki .že več kot dobra dva tedna 'kliče razne Slovence, po večini frontovce, k sebi na zasliševanje. Toda glej! V glav-nem se zasliševanje ne vrši v zvezi s Kodermačevim denarjem, ampak se .nanaša na narodno slovensko izadržanje zasliševanih, in sicer od meseca maja 1945 do danes. .Na zasliševanje so poklicali tudi ljudi, ki niso frontaši, kot na primer g. Rudija Bratuža, zastopnika Slovenske demokratske zveze v občinskem svetu, in druge, ki .nimajo s Eronto in titovstvom ničesar opraviti. Nekaterim je policija stavila to-le zasmehovalno vprašanje: »Ali ni res, da ravna Italija z vami Slovenci dobro?« In še to: »Ali ni Tes, da je neka tovarišica izjavila, ob priliki ananega bombnega atentata na slovensko trgovino v Gorici, da .bi se hotel vsaj en tak atentat tedensko?« Čudno se nam izdi, .da policija lovi take nepomembne izjave, krivcev atentata pa ne more uloviti... Nobenemu pa policija ne pove, čemu vsa ta zasliševanja. In nihče od zaslišanih ni do sedaj stavil — kakor bi moral — jasnega vprašanja zasliševalcu: »Zakaj iin čemu ste me klicali in me zaslišujete?« Po zakonu mora pristojna poizvedovalna ali preiskovalna oblastva vsakomur pojasniti, izakaj ga zaslišuje in o njem poizveduje. K stvari smo prisiljeni spregovoriti našo besedo, ker smo, po vsem tem, .kar smo do sedaj slišali, ugotovili sledeče: Na kvesturo kli- čejo ne samo frontaše, torej ne samo titovske komuniste, ampak tudi nekomuniste in celo odločne nasprotnike komunizma; zasliševanja se v skoro stoodstotni meri ne tičejo in ne zadevajo omenjene denarne tihotapske zadeve, anvpak skoro izključno samo slovenske .značajnosti, pripadnosti in zavednosti. (Niti ne izgleda, da bi policijo izanimala sitvar komunizma. Nasprotno, ona udarja le na struno slovenstva kot itakega. Saj je očitala na primer uredniku foene-ško-slovenskega glasila »Matajur«, (naj bo to frontaško ali ne — v slovenskem jeziku izihaja!), da ne pozna slovenščine. Ko pa jim je omenjeni urednik rekel, naj pokličejo tolmača, da se (prepričajo, se je .policija umaknila z izgovorom, da ga ni moči dobiti!... Vprašanja se nanašajo na čas od meseca maja. 1945 do danes, tudi na čas torej, ko je tiu na Goriškem vladala do julija 1948 najintimnejša fratelančna doba slovenskh in italijanskih komunistov in so rdeči .italijanski bratci povzdigovali »heroja« Tita do neba! In vendar policija ne kliče na zasliševanje nobenega od teh italijanskih komunistov, z izjemo e-nega, ki slučajno nosi slovensko ime. Ko pa je slišala, da je Italijan, se mu je takoj oprostila in ga prijazno odslovila. Zdaj vemo, kam pes taco moli: stvar teče proti Slovencem kot .Slovencem in ne proti komunistom. Gre torej za .ustrahovanje Slovencev! Tega prepričanja smo in ostanemo, dokler policija ne objavi drugega pojasnila, ki bi nas drugače prepričalo. Da je itako, priča tudi dejstvo, da o zasliševanjih italijanski tisk molči. Molči, kakor- da bi dobil pomemben namig. S tem našim pre,pričanjem ne zagovarjamo komunizma, ampak poudarjamo to, kar smo zgoraj napisali. Hkrati pa je policija dobila prijazne zaveznike v osebi Togliatti-jevih komunistov, ki so v Italiji .prav .gotovo mnogo mnogo bolj nevarni od titovcev. Ti italijanski Togliattijevi komunisti so namreč postali naenkrat najbolj zaskrbljeni zaradi varnosti italijanskih meja, ki naj bi jih titovci in Slovenci sploh, kar čez noč, začeli ogrožati, in to šele zdaj v svetem letu 1950. Do 28. junija 1948, ko so vsi komunisti sikupaj brenkali na frate-lančno .struno, in so izlasti italijanski komunisti, sedanji kominfor-.movci, .pošiljali delavce raje v Ti-tovino, to je v komunistični raj, do takrat meje Italije niso bile o-grožene!... Se nihče se do sedaj ni poslužil tako ogabnega in ostudne-.ga psovanja svojih nekdanjih sopotnikov, kot to delajo kominfor-misti iproti titovcem, katere obtožujejo izdajstva v svojem časopisju. (Nas .sicer krilatice iz tega rdečega slovarja ne zanimajo, hočemo le povedati naši javnosti, kaj se vse lahko dogodi v rdečem raju, kadar se tam kak »svetnik« spunta, kot se je dogodilo v primeru Tita proti »nebeškemu očetu« Stalinu! Pri gori omenjenem zasliševanju se je izgodilo tudi, da je Slovenec povedal ime nekega Italijana, ki je imel važne funkcije v maju 1945. Takoj je policija obrnila pogovor v drugo smer, ko je slišala to ime. V zadnjih tednih maramo na žalost beležiti poostreno borbo Italijanov proti slovenskemu življu v Italiji: tajni sklep neofašistov od MSI, poziv italijanskih republikancev na vlado proti dozdevni jugoslovanski peti koloni v Italiji in pa policijska 'zasliševanja. Pa pravijo in (zahtevajo, naj bi .Slovenci .priznali, da se jim v Italiji dobro godi!... K vsemu temu pa dodajmo še .dejstvo, da so dne 19. oktobra ob 3. mri izjutraj neznani zločinci ponovno « (bombnim atentatom razbili iznano goriško Korenovo trgovino oz.iroma skladišče stekla v u-lici Bellinizona. Kakor (je vsem znano, so skušali verjetno prav isti zločinci pred nediavnim z enako prepričevalno demokratsko metodo dokazati, da se (Slovencem v Gorici zares dohro godi... Ali ne bi hilo (zato za svetovno demokratsko stvar to za stvar italijanske demokracije (bolj koristno in pametno, ko bi ig. prefekt ukazal .policiji naj neha z ustrahovalnimi zasliševanji goriških Slovencev .in izačne iskati zločinske atentatorje, ki nemoteno razsajajo z bombnimi podvigi?... Začetek pouka na srednjih šolah V ponedeljek 16. t. m. ob 10. uri so se zbrali v .stolnici k začetni šolski maši vsi dijaki slovenskih srednjih šo'1 s svojimi razredniki in drugimi profesorji. Sv. mašo je daroval preč. g. Pavlin. Pri nagovoru na dijake 'je (poudaril misel, da se ob »vstopu v novo šolsko leto, ob začetku novega dela najprej spomnimo Boga, ki naj vodi vse naše .misli in dejanja, ker le tako bo dijaku zagotovljen .usipeh dela ki učenja. .Zopet so se napolnile učilnice, 'zapet je Izačela naša mladina e delom in učenjem. V letošnjem šolskem letu 1950 -51 je .bilo vpisanih na višjo gimnazijo in licej ter ina učiteljišče skupno 99 učencev. Od teh v: \IV. raz. gimnazije 11, V. raz. gimn. 18; I. raz. liceja 9, II. raz. liceja 10, III. raz. liceja 7; I. raz. učiteljišča 11, II. raz. učitelj. 15, III. ratz. .učitelj. 12, IV. raz. učiteljišča 16. Na nižjo srednjo šolo je bilo vpisanih skupno '133 dijakov. Od teh v I. 'razred 74 (40 m., 34 ž.), v II. raz. .32 (18 m., 14 ž.) in v III. raz. 27 (14 m., 13 ž.). Tako bomo imeli letos na nižji srednji šoli v Gorici tri paralelke iza iprvi razred, dve paralelki za drugi razred in en tretji razred. Na strokovno šolo je 'bilo vpisanih v I. razred 91 učencev (tri paralelke), v II. razred 44 (dve paralelki) in v III. razred pa 35 u-čancev. Skupno torej 170 gojencev. Ob začetku šolskega leta naj se vsak dijak zaveda svoje dolžnosti in svojega vzora: »Izobraziti se hočem, (da postanem nekoč plemenit mož, narodu v zgled in v pomoč. Zato se ne bom strašil žrtev, ki jih zahteva od mene šola. S svojo voljo hočem vse premagati in postati pravi, vzoren dijak.« Zato pa veselijem na delo! Za svoje d Libiji zahtevajo Italijani to, česar nam Slovencem v Ita iji nočejo dati! Pri Združenih narodih se v tem času vršijo pogajanja za sestavo pravil, po katerih naj bi se vodila .bivša italijanska kolonija 'Libija, ki postane neodvisna. Sedanji komisar OZN Pelt je predložil tozadevni osnutek. V osnutku pa ni stavil komisar Pelt nobenih jamstev za italijansko manjšino v Libiji, ki šteje tam petinštirideset tisoč oseb. Ves italijanski tisk je zaradi tega zagnal visok protestni krik in italijanski zastopnik je pri Združenih narodih zahteval posebno zaščito italijanske manjšine, kateri naj bi bilo že v naprej v ustavi zajamčeno minimalno (zastopstvo v skupščini (bodoče neodvisne države Libije. Komisar Pelt pa je mnenja, da bi to manjšino zaščitili s posebnim naknadnim zakonom. Mi Slovenci v Italiji se čudimo, kako morejo biti Italijani tako predrzni, da zahtevajo zase, česar drugim nočejo dati. Saj nam Slovencem. v Italiji, ki nas je vendar okoli osemdeset tisoč, niti ne odgovarjajo, ko s ponovnimi spomenicami zahtevamo svoje zastopstvo v zbornici in v deželnem zboru. Niti zaščitnega zakona’ po členu 6 ustave, ki so ga sami izglasovali, nočejo izdati! Naše šole na Goriškem nimajo še svojega ustanovnega izakona, in Slovencem v Videmski pokrajini nočejo odpreti niti .osnovnih šol. Lepa doslednost! Poziv zavednim Slovencem! »Slovensko dobrodelno društvo lliko v Gorici je ustanova, ki ima na- 'brez men biti v pomoč Slovencem v .Italiji posebno tistim, ki bivajo v Goriški pokrajini. iSvojo pomoč nudi društvo s podpiranjem najbolj potrebnih družin in posameznikov z denarnimi in drugimi materialnimi Sredstvi, kakor tudi iz nasveti, intervencijami in drugimi dejanji splošnega dobrodelnega značaja v slu-čatju potrebe ali nesreče. Sredstva (za dosego namena tega društva so: članarina, redni m izredni prispevki ter vsakovrstne podpore članov in nečlanov, javne zbirke, javine prireditve, podpore cerkvenih in civilnih ustanov, tako (zasebnih kakor javnih. « Tako se glasijo pravila Slovenskega dobrodelnega drušitva v Gorici, ki ima svoj sedež v Gorici, na Placuti št. 18-i. Zato pozivamo rvse Slovence, ki imajo kaj čuta in usmiljenja do revnih in trpečih bratov, naj društvo podprejo e darovi, da bo ono l»hko delilo potrebnim primerno pomoč. Do danes je Slovensko dobrodelno društvo v Gorici storilo že ve- dobrega in koristnega vsem, izjeme. Ob priliki bomo o tem kaj več povedali. Lahko pa bi storilo še več, če bi našlo več podpore med našimi verniki in narodno čutečimi ljudmi. Zlasti letos bi radi uspešno podprli revne dijake in šolarje. Zato pozivamo vse Slovence, ki jim je pri srcu. blagor .naših otrok, naj ae ob raznih prilikah spominjajo dobrodelnega društva in mu pomagajo rešiti plemenito nalogo, ki si jo je nastavilo! Sporočilo učiteljem Računski oddelek pri šolskem skrbništvu v Gorici je prejel ukaz, naj izplača vse zastanke raznih vrst prejemkov učiteljem iz bivše cone A na Goriškem, ki so vršili službo pod ZVU do 15. septembra 1947. Prizadeti naj pošljejo svojemu zastopniku v Gorico ali pa šolskemu skrbništvu izjavo, da omenjenih zastankov še niso prejeli od nobenega oblastva. Bivajočim na Tržaškem, ki naj to navedejo v izjavi, bodo nakazali znesek naravnost v Trst. Otroški vrtci V slovenski otroški vrtec v Stan-drežu se je letos vpisalo 59 otrok, v Podgori pa 17. Glavna (zasluga, da je slovenski vrtec v Podgori izopet .oživel, gre našemu občinskemu svetovalcu Rudiju Bratužu, ki je za to vztrajno iin neustrašeno nastopil pri županu, in se boril tudi v občinskem svetu. Znano je, da je lansko leto italijanska učiteljica v Podgori spretno spravila vse slovenske o-troke v italijanski vrtec, da bi jih raznarodovala. Letos ji to ni uspelo in upamo, da bo prihodnje leto slovenski vrtec še bolj obljuden. Drugače pa je zadeva v Standre-žu. Ze lani je obč. svetnik SDZ Bratuž ostro nastopil proti temu, da so tam spravili slovenske otroke v tesnejši (prostor, da so mogli tako otvoriti tudi italijanski vrtec. Letos pa so poslali domov iz vrtca kar 19 slovenskih otrok, češ, da zanje ni prostora, ker so ga morali dati italijanskemu vrtcu. G. Bratuž je .zopet takoj interveniral in zahteval, naj se krvica nujno popravi. Na županstvu v Gorici sp. izgovarjajo, da bo za božič stavba za italijanski vrtec gotova in tedaj da bodo poklicali odslovljene Slovence nazaj. Zakaj pa bi ne pustili do takrat doma raje italijanske o-troke? Ali smo mi Slovenci brezpravno kolonijalno pleme? Matura na klasičnem liceju in na učiteljišču Pretekli teden so se zaključili maturitetni izpiti jesenskega roka ina klasičnem liceju in na učiteljišču v Gorici. Uspeh na liceju ni bil pač najboljši. Od štirih kandidatov sta dva izdelala, dve pa sta padli. Izdelala sta Koršič iMirivoj in Mermolja Nikolaj. Veliko boljši je bil uspeh .na u-ičiteljišču, saj je od osemnajstih kandidatinj izdelalo kar petnajst dve sta bili odstotni, ena sama je padla. Srečno so prestale maturo na u čiteljišču sledeče dijakinje: Bednarik Tatjana, Gravmer Mihajla, Gruden Zora, Komelj Ivanka, Le-giša Marija, Lutman Magda, Mer-fcuža Ema, Nemec Mirjam, Schiff Dora, Sfiligoj Marijanka, Skarabot Sabina, sStaoita Bazilija, Stih Ma rija, Tusulin Nada in Zorn Rozina. OPOZORILO NAROČNIKE V BELGUI, ANGLIJI ZDRUZENiIH DRŽAVAH, ŠVICI, KANADI, FRANCIJI IN V MAinOKU OBVEŠČAMO, DA LAHKO NAKAZUJEJO DENAR ZA NAROČNINO POTOM »MEDNARODNIH POSTNIH ČEKOV«, KI SE DOBUO PRI VSAKEM POSTNEM URADU SKUPNO Z NAVODILI O NAČINU NAKAZOVANJA. Smrtna nesreča V nedeljo večer se je na Oglejski cesti v bližini železniškega mostu smrtno ponesrečil star goriški obrtnik Rodaro Mihael, ki je do nedavnega imel svojo tr.govinco v (Raštelu. S svojim motornim kolesom je (treščil v tovorni avtomobil in si razbil lobanjo. Umrl je .v goriški bolnici. Gospodinjske pomočniee v Anglijo Goriški pokrajinski delavski u rad preučulje skupno z angleškimi zastopniki prošnje za zaposlitev gospodinjskih pomočnic na Angleškem. Kdor se za to mesto zanima, naj se osebno zglasi na Delavskem .uradu, kjer bo dobil vsa potrebna navodila in (pojasnila. Javni napisi Na sedežu Zveze trgovcev za go-.riško pokrajino so na .razpolago vsem prizadetim ohrazci za pristojbino za javne napise. Na istem sedežu dajejo tudi vsa pojasnila .glede teh napisov. Trgovci naj ne pozabijo urediti te izadeve, ker je predvidena kazen do 50.000 lir za vse tiste, ki ne bodo pravočasno izpolnili svoje obveznosti. Števerjan Obseg izmenjav med Gorico in Slovenijo iNa podlagi italijansko - jugoslovanskega trgovinskega sporazuma, ki je bil pred kratkim podaljšan do avgusta 1951, so razna goriška podjetja uvozila- iz Slovenije v preteklem septembru vseh vrst lesa, lesnih proizvodov in goriva za 35,294.000 lir; mlečnih izdelkov, predvsem masla pa za 1,026.720 lir. Med podjetja, ki aktivno trgiujejo Slovenijo, spadajo med drugim tudi Winkler, Vetrih, Mišou, ki u-važajo les in kurjavo. Najvažnejše izvozne tvrdke so pa Kraj.ner, Donati in Cuk. Družba »Isontina« ima nekako v zakupu maslo. Lep zaslužek so gotovo beležile v septembru tudi združene mehanične delavnice, ki so v tem mesecu popravile raizne jugoslovanske avtomoble za 15,035.581 lir. ilzvoz v Slovenijo je v septembru dosegel vsoto 3,416.725 lir. Kljub neugodnim vremenskim prilikam letošnjega poletja, ko je tako neusmiljeno pritiskala suša ali pa besnela nevihta, se ne smemo pritožiti nad pridelkom v naših vinogradih. Na splošno smo vsi zadovoljni, ker smo nabrali več kot lani in tudi kakovost grozdja je letos neprimerno boljša. Obeta se nam še kar dober zaslužek. Cena vinu je 70 - 80 lir za liter. Zavod proti pasji steklini V Gorici so odprli zavod proti pasji steklini. Zavod je v ulici Du-ca D'Aosta štv. 55. Valerišče Za izačetek novega šolskega leta smo naše šolsko poslopje, ki smo si ga bili lani s svojimi stroški postavili, lepo .uredili s .tem, da smo mu dali omet in ga lično pobarvali. Sedaj izgleda kot lepa vilica. Lani nam je g. šolski skrbnik De-vetta obljubil dve učni moči, česar smo bili res veseli. Sedaj pa smo videli, da je tudi ta obljuba ostala le »obljuba«, ker nam je poslal samo eno (učno moč. Da je naše šolsko poslopje v redu, je poskrbel za to postavljeni domači odbor, ki se je res žrtvoval, da imamo svojo šolo v vasi. Vsa čast možem, ki so v odboru! UNRRA blago Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska : tiskarn« 1ADRIA«, d. d. v Trstu PRVOVRSTNA ŠIVILJA za damske plašče in obleke Be priporoča. Trst, ulica Fonderia 6/H desno. deske smret hooe, mačet snooe in trt dih le so o, trame in par» kete nudi najugodneje Mizarji | kmetovalci V podjetniki • TEL. 90441 CALEA Vlala R S Sonnino, V mestnih trgovinah je zopet na prodaj po zelo ugodnih cenah odlično blago za površnike in obleke vseh vrst. Za nakup niso potrebni ne boni ne druga pooblastila. Vsakdo si lahko blago prosto nabavi v kakršni koli trgovini. Naše delo na polju 'Njive, ki jih ne mislimo posejati, globoko preorjimo. Po travnikih odstranjujmo kamenje, uničujmo mah in poravnajmo krtine. Gnojimo jih s kompostom .in gnojnico, kar dopolnjujemo s superfosfatom in kalijevo soljo. V vinogradu po trgatvi trto o-kopljimo, da uničujemo škodljivce. Konec oktobra moramo »suho« cepljene trte zagrniti preko cepljenega mesta. Stare vinograde začnemo gnojiti, ,z obrezovanjem počakamo, da listje odpade. Ponekod trte po trgatvi še enkrat poškrope. V ‘kleti pazimo, da me pustimo zraku dostopa h kipečemu viinu. Radio Trst II Dnevne oddaje: 7.15 - 8.30, 11.30 - 14.30, 17.30 - 24.00. Ob nedeljah: 8.00 - 24.00. NEDELJA, 22. oktobra: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. 18.30 Oddaja .za najimla.jše: »Psiček Pikec«. — 21.00 Z domače knjižne police. PONEDELJEK, 23. oktrobra: 13.00 Priljubljene slovanske melodije. 19.00 Filmski trak. — 21.00 Vokalni koncert ,baritonista Mari-ijana Kosa. — 21.45 Simfonični koncerti - Čajkovski, Rahmaninov, Borodin. TOREK, 24. oktobra: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete. — 21.00 Vzori mladini. — 22.00 Beethoven: Koncert za violino in orkester. SREDA, 25. oktobra: 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola. 21.00 Vokalni kvartet Veseli brat-.ci. — 22.45 Nočne plošče. ČETRTEK, 26. oktobra: 13.10 Vokalni duet izvaja slovenske narodne, na harmoniko spremlja Mario Sancin. — 19.00 Slovenščina ‘za Slovence. — 21.00 Radijski oder: Peter Petrovič: PLOHA, igra v treh dej., nato Pestra glasba. PETEK, £7. oktobra: 13.00 Glasba .po željah. — 18.45 Slovenske pesmi. 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Mojstri besede. — 23.00 ij-•spavanke. SOBOTA, 28. oktobra: 13.00 Slo- venske pesmi. — 13.20 Salonski kvintet pod vodstvom Ljubivoja Slamiča. —■ 19.00 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer. 22.00 Vesela glasba za zaključek itedna. Naš novi podlistek Naš novi podlistek »Pri slovenski časti« pisatelja Konrada Zelenka bo trodelna novela. Zgodba je zajeta iz zadnje vojne in nam bo prikazovala usodo slovenske zemlje in slovenskega ljudstva pod nemško in laško zasedbo. Dejanje posega s Štajerskega tudi na Kranjsko do same 'bele Ljubljane. OPREMLJENO SOBO, po možnosti s souporabo telefona in kopalnice iščeta dve gospodični, modnici. - Ponudbe na upravo ■lista pod Značko »SOiBA«. KRZNARSTVO Velika izbira najmodernejših modelov vseh vrst iz domačih in inozemskih krzen po ugodnih cene h RRZNSSSKfl DEL99NIG9 PINTO TRST, ul. Fabio Severo 20-1. - telefon 25-522 Ogled zaloge brezobvezen! Strokovna izdelava zajamčena! U RARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE NECCHI novi model B U za vezenje, krpanje, obiivanje lukenj, priiitje gumbov, čipke, cikcakaste Sive. Vsa dela se izvriujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno. BIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje In krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših 1 n a m k pri T U L L I O NA OBROKE TRST - ul. C. BATTISTI it. 11 Tel. 65-88 — T R Z I C , na Komi PCRIOI (FODERAMI) Vsakovrstne ženske in Ul. Ginnastica 22 Tel. 95998 moške podloge