Največji slovenski dnevnik S ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 B Za pol leta.....$3.00 n Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA r Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian D«2y in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 19. — ŠTEV. 19. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Pest Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BARCLAY 6189 NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 23, 1929. — SREDA, 23. JANUARJA 1929. VOLUME XXXVII. LETNIK XXXVTL Diktatura v Jugoslaviji je bila potrebna KRALJU NI NIC DRUGEGA PREOSTAJALO, DA REŠI DRŽAVO PRED RAZSULOM w ARABSKI ČETASl UBILI AMERIŠKEGA MISIJONARJA Dopisnik newyorskega Timesa je govoril z uglednim: Srbi in Hrvati. — Njihova mnenja si popolnoma nasprotujejo. — Kralj se je že dolgo časa pripravljal na odločilni korak. — Hrvatski je pretila nevarnost, da pripade Italiji ali Madžarski. Divji Arabci so ubili ameriškega misijonarja ter o-grozili C. R. Crane-a. — Sto četašev Vahabi plemena je skočila iz zasede na skupino Amerikan- "W ASJI ING TON",. D. C.. 22. >.n. Hoover je v kabinet je bil dovršen tem bo najbrž objavljen en dan cev, ki so se vozili z avtomobili iz Basre v Ko- & <1™ pred inavguracijo. soirias- HOOVER JE SESTAVIL KABINET Mellon bo ostal še leto dni. — Morrow sedanji poslanik v Mehiki, bo najbrž sledil Kelloggu. NEITALIJANSKI PAPEŽ BO MOGOČE SLEDIL PIJU Glasi se, da bo sledil neitalijanski papež sedanjemu papežu Piju. — In Rimljani vidijo možnost, poznejšega ameriškega papeža, ki pa bc brez dvoma irskega pokolenja. veit. BEOGRAD, Jugoslavija, 22. januarja. — (Poroča G. E. R. Gedye.) V Jugoslaviji vlada že štirinajst dni absolutizem. Tekom tega časa sem govoril z raznimi hrvatskimi in srbskimi voditelji v Zagrebu in Beogradu, in reči moram, da nista dva istega mnenja. Le v eni točki se vsi strinjajo. Kralj Aleksander je zato proglasil diktaturo, da bi enkrat za vselej končal srbsko-hrvatski spor ter uničil hrvatske sanje o avtonomiji. Rešitev države je bila kralju prva in najvišja bri-- nejše. Bati se je bilo, da ne bi Madžarska ali Ita- vernem delu Iledža ter vprizar- lija dobila Hrvatske na svojo stran, kar bi ogrozilo ^roparske napade a Transjor-1 v ; danijo na zapad in v Irak. na -se- enotnost države. | vero iztok. Iz povsem zanesljivega vira sem izvedel, da je završil kralj državni preobrat z vednostjo in dovoljenjem francoske in angleške vlade. Tako Angleži kot Francozi imajo v Jugoslaviji precej kapitala, katerega je bilo treba zaščititi. Koliko časa bo trajala diktatura, se ne ve. Ce bo povedel Aleksander svoj narod srečno iz težavne situacije, mu bo moral biti ves narod hva-, Tukaj prevladuje mnenje, da BASRA, Irak, 22. jan. — Krvoločni arabski če-taši so včeraj planili na dva avtomobila, v katerih je potovala skupina Amerikancev, med njimi tudi Charles B. Crane, prejšnji ameriški poslanik na Kitajskem ter umorili Rev. Henry Bilkerta, misijo- Čeprav ni kdo ne narja reformirane cerkve. Mrs. Crane in Mrs. 'Bilkert sta .so vozili v drugem avtomobilu. -Motiv napada puščavskih band i-tov. ki so šteli nekako sto ljudi, ni znan. Ameriški konzul v Bag-da iu je bi naproxen za podrobnosti v brzojavki, katero je odposlal državni department. Xapad pie je završil nekako sredi ix)ta med Basro in Koveitom, v notranjosti meja Iraka. Četaši so napadli skupino Amerikancev iz zasede, ko so naenkrat planili izza grmičevja, za katerim so se skrivali. Starejši Mr. Crane, ki je bil na izletniškem potovanju, je osebni znanec Ibn Sauda, vladarja Iled-ža. pod kojega poveljestvom rst« nahajajo baje divje čete. Hoover bo rabil dva tajnika. "WASHINGTON". I). C.. 22. jan. Predsednik Coolidge je naprosil včeraj senat, naj dovoli posebnih $10,000 za Belo hišo, da bo mogel Hoover imeti dva tajnika, mesto enega. Voditelj vstašev se je udal. GUATEMALA CITY, 22. jan. Prejšnji vojaški governer province Quezaltenango, ki je bil eden voditeljev vstaj.-1, se je udal včeraj, kot je sporočila vlada. Štirje Znano je. da so nili napadajo- Jnadaljni \rabci Vahabis, sekta mohame-itikov, ki so v zadnjih v ra- ležen. Zavožena politika je privedla državo že na rob propada. Finance so opešale, in nobene druge rešitve ni bilo kot diktatura. Streli rsa zadeli Bilkerta mo in hrbtenico. Vse to se je zgodilo tako nepričakovano, da je rekel starejši dr. Orane, da ni ničesar videl, a njegov sin, ki je bil v odprti kari za ono, v kateri se j'1 vozil starejši ('rane, je jasno razločil nekako <1 ncat Vahabijev. * • i-i- - i senat iz 'New voditelji vstaje so bili ze i. - -.ti t - - • izključno Hoover jeva usmrčeni. \ ladne čete nnajo po- J ložaj v svojih rokah. Prejšnji urednik obsojen na 20 let ječe, bo imel napad politične posledice. BORBA ZA AFGANSKI PRESTOL nerečni kralj tekom 3 dni, je na poti. da se pridruži svojemu bratu. _ Poročili!, ki so dosegla Moskvo, pravijo, ida so veliki oddelki čet iz Kandahar in Gazni, koncentri-jrani krog Gazni in da bo povedel Amanulah te sile na poskus, da Nazadovanje rojstev v v Italiji. CHICAGO. ILL. 22. januarja. — "Arthur Lorenz, prejšnji urednik nekega tukajšnjega t nje jezičnega časopisa, je bil radi soudeležbe pri neki akcijski slepariji obsojen na dvajset let ječe v Leavenworth, j nji imenovan Kansas. Lorenz je bil aretiran v Imenovanje. no z zanesljivimi poročili. Hoover j eve konference t?kom njegovega bivanja v Miami, m> bodo tikale izključno !e njegovega inavguracijskega nagovora :n važnejših problemov. s katerimi bo'imel opravka tekom prvdi dni v Beli hiši. ve. kd:> bo de-j-etoriea srečnih. Ljudi v njegovem abinetu, je politični Washington vendar prepričan. ,da pozna vsaj ečino Hooverjeve oficijelne družine. Kabinet, kot se domneva od te skupine, bo sestavljen na naslednji način : Zakiadniški tajnik: — ZMellon bo nadaljeval vsaj za eno leto, nakar mu bo sledil Ogden Mills iz New Vorka. Državni tajnik: — Trije glavni možje, katere r>e omenja v zvezi s tem, so naslednji. — Poslanik Morrow, poslanik Houghton in poslanik Fletcher. Ime Morrowa se čuje bolj pogosto kot v zad-I r.jeni času. Morrow preživlja ta 'mesec v Bahamas ter bo najbrž obiskal Ilooverja v Miami, llough ton ova kandidatura za Torka je bila baje ideja in vsled tega bo mogoče nagrajen s abinetnim mestom. Ce namerava postaviti Hoover svojega lastnega državnega tajnika, bo pripadlo to mesto Fletcher ju ali pa Koland Boyd en u iz Massachussetsa. Generalni pravdnik: — William Donovan iz New Vorka je očivid-no preživel napade na njega od različnih strani. Hoover je intimen prijatelj Donovana in če bo sled-bo to zgolj osebno RIM^, Italija, 22. jan. — Tako fašistovsko kot pa-peško časopisje je ostalo molčeče glede pogajanj, ki se vrše baje med Mussolinijem in papežem glede uravnave rimskega vprašanja, a da se popravi ta značilni molk, ne govore ljudje o nobeni drugi stvari rajše in bolj vneto kot baš o tem. Montrealu, kamor razk rit ju slepa ri j e. je zbežal po Gilbert se posvetuje v Washington. Amanulah in njegov brat si *abul ple' i ux r i • »i, njenja m pomanjkanja živil. stol. — Vodni nosac j v vlada še vedno. — Mo-' ™oložaj dosti izpre-meiiLI v zadnjih par dneh. t> precejšnjo BKRLIX. Nemčija, 22. jan. — ■Njegova lastna strogost je stala Amanulara njegov afganistanski prestol, — soglasno z Mrs. Hetzel, ženo nemškega man age rja neke tvornice za vžigalice v Kabuiu. Amanulah je pogflKto s silo izvedel svoje reforme glede oblek na ženska h samih. Mrs. Hetzel je izjavila, da je RIM, Italija, 22. januarja. — Centralni statistični urad je objavil včeraj, da je število smrtnih slučajev izdatno prekašalo število rojstev v Italiji in da se narod kt/f tak ne zmeni za povelja Mussoli-nija. WASHINGTON, D. C.. 22. jan. Dawesov generalni agent. Parker Gilbert, se je danes zopet posvetoval z vladnimi uradniki.-V petek bo odpotoval nazaj v Evropo. Poljedelski tajnik: Tajnik Jardine bo vztrajal naprej. Delal je* s llcoverjem glede farmskih problemov in farmersko ogorčenje proti njemu izumira sedaj baje. Tudi tukaj bo Hoover najbrž svoj lastni poljedelski tajnik. Mornariški tajnik: — Poslanik Gibson. On je oseben prijatelj Ilooverja ter je bil ameriški zastopnik pri zadnjih razoroževal-nih konferencah. Turčija naročila pisalne stroje. West potrjen od senata. BERLIN. Nemčija, 22. jan. — jTsled izprememb turškega alfabeta v latinske črke, je turška vlada naročila 4200 pisalnih strojev z modernimi črkami. Objavljeno je bilo, da bodo nemške tvrdke dobavile 75 odstotkov teh strojev. Sin Jenny Lind umrl. krali s silo zgrabil turban katere-Habibulah, ki je bij imenovan j ga nosijo delavci še vtidno ter ga "vodni no-ač", predno se je s silo' poteptal pod nogama. Za veliko ]*>iastil naslova kralja, je še ved- žalitev se smatra, če se vzame turna v kontroli Kabula, dočim je ban proč kakemu Afganistaucu. lah ojačii > v o jo pozicijo v i Take akcije so vzbudile splošno j je pela Jennv še dolgo po svojem pokrajini.^ Ina jat ul&h, ogorčenje proti vladarju. j izstopu iz oper«. LONDON, Anglija, 22. jan. — Walter Otto Goldsmith, najstarejši sin slavne pevke Jenny Lind, "švedskega slavčka", je umrl tukaj v srtarosti 7n let. Bii je dovršen pianist. Svajo mnzikalično nadarjenost je podedoval tako po ma teri kot po očetu, tki je bil kapel- WASIDKGTON, D. C.. 22. jan. Rov O. We>t. iz Chicaga je bil danes potrjen od senata kot tajnik za notranje zadeve. Glasovanje je bilo 54 glasov proti sedem in dvajsetim. ČEVLJAR JAMES LUCEY mm Trije otroci usmrčeni od plina. Trije otroci so biii usmrčeni od plina v nekem stanovanju na Pacific St. v Brooklvnu.'Ti trije so bili Rose Alperin, stara sedemnajst let. ter njena brata Ralph, sta petnajst let in Harry, star devet let. Stariši otrok so ostali živi. Kralj dosti boljši. hchkv miller, wash- o. c. LONDON. Anglija, 22. jan Kralj Jurij je tako daleč napredoval v svajem okrevanju, da razmišljajo zdravniki o načrtih, kako premestiti ga v boljše podnebje. — Mi čutimo, da se je približal čas, ko bo premestitev kralja v morski zrak prednostna zanj, — se je glasilo v oficijelnem buleti-nu, v katerem je stalo med drugim : — Kralj je imel mirno noč. Njegova temperatura je ostala sedaj Možnost separatne papeške države otvarja številne vidike Ne najmanj zanimivi med temi je možnost, da bo kmalu sedel ino zemski papež na prestolu sv. Petra. Špekulacije Rimljanov vidijo možnost, da bo postal prihodnji papež španski kanil na I Merry del Val, ki je bil državni tajnik pod Pijem X. ter je sedaj član rim-si'-* kurije ther glavni duhovnik bazilike sv. Petra. Z,i njim pa bo baje dozorel čas za. ameriškega papeža. Ideja neit ali jamskega papeža pa ne ugaja številnim Rimljanom, ki zahtevajo, da se stavi klavzulo v katerikoli dogovor med A^u-soli-nijem in papežem, vsled katere bi ostalo papeštvo zavarovano za italijanske interese. Kralj Viktor Emanuel lil. je baje nasprotoval ideji uravnave dolgega spora me 1 Italijo in Vatikanom. a je bil sedaj baje pri dobljen za tako uravnavo. Najnovejše informacije g!ede pogajanj se tičejo baje kočljivega vprašanja Sredstev papeža, da stopi v stik z zunanjim svetom. Na prosil je za brezžično brzojavne postajo, a italijanski vojaški na čel n iki so temu odločno nasprotovali. ker bi mogoče to pomenja-lo možno špijonsko gnezdo v slučaju vojne. V tem oziru je bil dosežen kompromis, ker se je baje dovolilo papežu imeti dosti slabej-šo postajo kot je ona vojaštva v Frascaiti, ki lahko kontrolira pa-peško. Vprašanje carine je tudi zapleteno. Papež hoče imeti svoje lastne uradnike in štab. Mussolini pa zahteva italijansko kontrolo. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. HOOVER V FLORIDI Tajna služba, oboroženi železniški čuvaji in policija na vlaku, s katerim, »e je Hoover vozil. FAYETTEVILLE, N. C.. 22. januarja. — Herbert Hoover je odpotoval na osamljeno posestvo J. C. Penney a, na Belle Island, Miami Beach. Fla. Potem ko je zapustil glavno mesto na n edem oust rat i ven način predvčerajšnjim zjutraj, je vozil posebni vlak Ilooverja južno od Mason-Dixon črte v deviško ozemlje v Virgin i ji in North (/arolini, kjer se j.' na vsaki t>osta ji zbrala majhna skupina ljudi. Ofi-ei jelna družba je v ključ -vala le Mr. Ilooverja in njegovo ž.'-no. načelnika republikanskega narodnega komiteja Huberta Work a in Miss Jeane&te Large, nečakinjo Mrs. Hoover. Neoficijelna družba pa obsega trideset časnikarjev in fotografov, nekako en ducat članov Hoover je vega štaba, mož tajne službe in železniških uradnikov. Na svoji vožnji skozi prejšnji solidni Jug je prišel republikanski predsednik skozi tri države, ki >o glasovale zanj in skozi dve, ki •ita se trdno držali svoje demokracije. Lakota na Litavskem. BERLIN, Nemčija, 21. jan. — Iz Kovna poročajo o lakoti v severni Litavski. Kot rzrok pomanjkanja se navaja slabo letino, vsled česar trpi nekako 50,000 oseb. nik Bachovega zbora, v katerem j je pred kratkim obiskal svojega normialiia že več dni. Stanje pulza prijatelja Coolidge-a v Beli hiši.je zadorroljivo. S povratkom teka ter je bil gostoljubno sprejet, je množina hrane zadovoljiva. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din, 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ..............$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 v Italijo Lir 100 ......................$ 5.75 200 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80. " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da »mo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka~ rilih priporočamo, da se popTej z nam sporaznmete glede načina nukftgila. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednik "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 3AKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. 1 Telephone: Barclay 0380 ■ ... . *■ * ■■ ir;. ~ . .-I* •..:. . GLAS NARODA, 23. JAN. 1929 — i ... f GLAS NARODA (BLOVBNK DAILY) Iz Jugoslavije. UMOR V KRAUEVCf K90R IMA, MD BO NAVR-ŽENO Owned and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8&kaer, President V s»elii Kraljeveu pri Sestviii je bil izvršen na Štefanovo strašen Place of business of the £2 Cortland t St., Borough Loui« Benedik, Treasurer beljaka Stjepan in Tomo Pavlo- corporation"and addresses of above officer.:! y,V' sta ^ljarja Frana Pi- of Manhattan, New York Pity, N. Y. «ffrja' v " OLA 8 NARODA (Voice of the People) Na Spancem imajo v>ako leto ... , , božič žrebanje državne loterije umor. ki je razburil vso okolico, i. s . , , . , * - j m glavni dobitek znaša vedno vec milijonov peset. To dejstvo še bolj povzri|rne prazničnost rojstva Gospodovega. Loterija je zelo popularna. Srečke in njih deli se prodajajo ne le med »jrande v de- Jugoslavia irredenta. Vodov cul i. Pismu treh rt ski h hniiLiv. Velike načrte so napravili za vodovode po obm^inih pokrajinah, vodovode .po obmejnih pokrajina*!.Išolo. svojim bivšim tovarišem V Trebčah pri Trstu je f»Lsal lu-t-n-'r Kure] Franc, ko je zapustil po- Ijevcu svojo hišico. Na Štefanovo I j** bila v gostilni zabava, na kate- Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado __________________-....$5.00 ta pol leta ................-.............$3-00 Za četrt leta ...............—....$1.50 Za New York ta celo leto Za pol leta........................... Za inozemstvo ta celo leto Za pol leta ........ i ro so prišli števil m o bili sko-: . . Su6scr»ptk>n Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. ,$7.00 ... .. . . . , . . parni stiski m vsako leto upa, da . „ raj vsi ze pi-jani. Na zabavi sta bi-. ... . ..$3.50 . ^ ,. pade drobtina z bogate mize tudi ^ la tudi smrtna sovražnika čevljarja ! ..$7.00 o* rp v njegov zep. $3 50 I1 hserJa brata Stepan m Toino Pavlovic. Med njimi je kmalu na- (stalo prerekanje. Tirata Pavlovic sta I večkrat vstala oil mize in izzivala "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemh nedelj m praznikov. Penisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se ( blagovoli pošiljati po Money Order. Pri Bpremembi kraja naro&U-braniti z nožem. Pretep je kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Lansko žrebanje je držalo vso deželo v nepopisni napetosti. Prometne zveze so slabe, a ker je lo- . w . , ... terija državna ustanova, raznese čevljarja ter rako povzročila pre-i_ . „ . v ■ • brzojav steznike dobitkov na vse ten. Tudi Fiser se je razburil in . „. . strani, eim je žrebanje zaključeno. je na sveti dan nestrpno čakalo, katera številka bo bil , , Prebivalstvo vedno nujsi. Stjepan riser se Fašistični listi napovedujejo rajšnji pri«Vt«"k vodovodnih ki bo< lo stala ogromne .»-vote, d i Istra dobi votlo vol velik. dol. Tu- >lovi!n jatelji ni pa co. >•* • laško pismo: Zl'^jrom. pri-Bodite dobri in zadovoljiva lite. da nositi črno sraj-pravi bit: Italijan. Dva je razburil in se začel braniti z-f. ---- nožem. Stjepan in Tomi sta dobila^ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. kolce in napadla čevljarja. Stje-Telephone: Barclay 6189. (imela vso srečo. Tn glej, u-oda je \ ... . . i poprej, pan ga je udaril najprvo po glavi ■ ' . . , , , . ,,.„ . , dela prvi dobit«1« in mu razbil lobanjo. Fiser je ne SUHAŠKI FANATIKI žal in se zgrudil pred svojo hišo. kjer ga je dohitel Tomo in ga še ___ ' nekolikokrat udaril s koloni po V Washington*! so bije izreden boj med zveznim dr-Wi. ("evljarja so premoli V hišo,! , ' „ ,, . o • - i lvnz kjer ie kmalu podlegel težkim po- /avnnn zak1adni<-ar,}em Melloiiom m profewjonahumi kodbami Sovražtvo med r.evljilr. snha<'i. sjem in seljakoma je nastalo pred Senator Harris, demokrat iz Georgije, je predlagal,'petimi meseci, ko je Fišer v trafi na i dovoli vlada nadaljnih petindvajset milijonov dolar- ki kupoval cigarete, v trafiki je . ' . . „ ....... | bila tudi Pavlovieeva žena. kateri jev iz izvedbo prohihicijske postave. ^ |je o preračunjeri naj«h*nga haliia .Miroslav ("uk i;i Mar-157.802.297 lir. Tri četrtine bo pripevala država, eno četrtino dežela, 2oletnih mesecih so hodili lju ije po vodo lo 1.1 km dale«". IVldrn-go stoletje je študirala av>trij>k;. oblast vodovodne načrte pa ni prišla do nikake solucije. Faši <.t :<-:; režim je pa kar pregledal v.- > ar in sedaj je gotovo, da bo Mi»kr; pokrajina v kolikor mogoče kratkem času pr'sbrbljena /. vod . Pri Sv Ivanu t'k Bu/.cta sf> love>no>t i s o u i ie Tajnik Mellon jo ]>isal senatorju Warrenu in episko-palnemu škofu Jamesu Cannonu, da je zahteva za nadaljnih $25,000,000 neupravičena. Poudaril jo, da je proti kršilcem prohibieijskih postav vloženih toliko tožb, da jih sodišča ne morejo sproti reševati. Ker noro Mellon dovoliti te svote, so začeli suliaoi domnevati, da mu ni prav posebno pri srou strožje izvajanje prohibieijskih postav. Prete oelo, da bodo izvedli pritisk na novoizvoljenega predsednika Hooverja, da ne ,bi obdržal več Mellona v uradu državne zakladnice. , 8 tem je stopil boj za zahtevanih $25,000,000 v novo x«lžat beja. fazo. Hoover je že park rat precej določno namignil, da bo obdržal Mellona. Huhači bodo najbrž šli do skrajnosti. Že sedaj skušajo prepričati Hooverja, da je pri zad- špartfikih pe-,e.t. ji1 aristokrat. grand, ki je kupil celo ni izvirki, pa tudi v dolini Kaše srečko pri banki Credit Lvonnais. a pomagati .-i hočejo še z v I i ki it Mož pa ni samo boerat. ampak* tu- umetnini jezerom. " Picco h ' j. di star. Devet križev že nosi. j>a pisal k temu načrtu da je v Ur: : je kljub temu zadel ša novih l-"j mnogo nevernih Tomažev, ki jnilijbnov na svoje rame. Piše se. jejo z glavo, kadar se jim govori San Rasael. Drugi dobitek. ki o vodovodu in preskrbi dežele / znaša 10 milijonov peset. ]>a je za- vodo. Nočejo verjeti da > res delo Katoliško društvo v bližini izvrši vtulovolni načrt. Morda Barcelone. V tem mestu je drža- pokaže ž<* bližnja bodočnost ali va prodala za več nego 30 milijo-1 imajo j>rav ali ii". Kako bi h- irr.- gla siromašna Istra prispevati k vodovodu s četrtino ki znaša 39,-49.5.070 lir?! Tudi Tolminu napovedujejo vodovod, ki bo stal ok"-li 460.000 lir. Vojaška uprava bo prispevala s 110.000 lirami. Tolminski občini je za zgradbo vod -voda dovoljeno posojJo 3f»0.000 Ce /a srajc naj mIo ob Pi-ma ,-it kli «>' iz trž Za raznt i in učitelji okom črne kih Trebč sedaj pomagala, da bi se črna srajca priljubila slovenskim učencem v o>uovni sol:'. TRAGIČNA SMRT MINISTRA IŠČEM debrega meža >:a goniti ii ojje in voz'.:: I k-P'a.'-a .»•» dogovoru. Pišif n- : John Karavitz, Box 31, Jc-hn^Diibiirg. N. Y. nov srečk, zato je čisto razumljivo, da je prišla druga največja loterijska riba v ta usta. 20.000 izgubljenih življenj Poljski državni statisbični urad objavlja ve.>t. iz katere izhaja, daje na Poljskem prfko 20.000 "bro-ilir. dolomnikov življenja." prosjakov. prastitutk. zločincev, in sicer 8.108 moških ter 12.227 žensk. 20.000 nesrečnikov je lepo število, vendar je opaziti neko stremljenje k izbolšanju. Se j>red dvema letoma so našteli samo prostitutk 12.000 in preko 20.000 oseb. ki jim ! je bil dom na uliei in v ječi. Zdi j --| se pa, da je uradna statistika m1- Tragična smrt je te dni zadela j koliko preoptimlstična, saj je v sa-tnrškega prasvetnega ministra' mi Varšavi okrog 5000 pouličnih Umrl je v Angori I prosjakov in sicer večinoma zrlra-na novega leta dan. Začutil je vili ljudi, ki jim le prirojena leno-pritisk na desnem spodnjem delu;ha ali slabe, gospodarske razmer-trebušne votline in j.1 moral ne-Ire ne dovolijo človeka dostojno mudoma pod ki rusk i nož da so mu ; življenje. . zdravniki izrezali slepiča. Opera-) ------ cije pa ni prestal. Umrl je v bol- Kaj je za storiti V slučaju KDO KAJ VE o moj, ai možu K1LVXK ( 1 UEKMAX. ki j.- b.l ;.r< l.b m - t-: na naslovu 1!' 1"» A l-p'vrt. Chicago. 111. skrbeh -tm njim, ker n■ * dobim no-he.ne^a O'lgOYOra na moja j novna p;-i!ia. Prešini, da mi k lo kaj t» .r«.č: > oj< m. Marija Cudcrman. Zg. Bela. p. Preddvor pri Kranju, Jugoslavija. <2x 2.",&21 ADVERTISE tn GLAS NAHODA IZ ŠPORTNEGA SVETA turških šolah po njegovi naredbi j Ljudje ki trpe na vneTju letivic in me. poučevati latinica, katero je dekre-1 ^urja, najdejo veliko r^mof v Nupa- . „ . . . Tone. To č-udovitn zdravilo odpravi vsta- tiral Z lastnorO<*nun podpisom. PO|ianje ponoči in slab pocutete ter bolettne r,-^™™-; .,,^.1,,ini J Iv križu, kakor tudi izboljša nervozno sta- njego^i zasiugi deluje danes samo nje fe,'je tako Skodljivo z(iravju. v Carigradu 1200 tečajev za%anal-! Mr G M Hunter. Galveston. Tex. _ v , 1 je imel nerednoFti ledvic in pravi: "Od- fabete. V \'sakem tecajll se uči ' ka- uživam Xuga-Tone nimam več ne-iA „ i i -„i • l-iii rednofeti ledvic. Spim dobro in ni mi latinice 40 oseb. Nedzat je bil do treba ponm,, vatajati... XuRaTone ie čudovito sredstvo zoper nerednosti ledvic in mehurja." Xuga-Tone se prodaja pri vseh trgovcih z zdravili in ako Ka vaš trgovec nima v zalopi. naj vn.m ga naroČi od zalagatelja z zdravili. (Adv.) nedavno učitelj v Smirni. Kot zaupnik K?mala paše je prišel v turški revoluciji na površje. ee ŽENSKE y CERKVI V R7; St,iwart Rerna.y' ^tor v,^boj in da se med odmorom obri- t meh levu, je prejel nritožhe l.o.. u; ___4______ - ne j. prejel pritožbe, da!jem, kar bi bilo gotovo mani nehi-vciiejo mlada dekleta v certcviUjenično od česanja. Ce pa o-/elo nedttg^no. Med službo božjo pr«vlja d^kle v cerkvi svoje toa-e namr e pudrajo nosove. Nato ieto, je to že na skrajni meji ne- njili volitvah slavila prohibieija svojo odločilno zrnato nieiv \isto nro' ko ^ > za<"ela vi slabih ledvic in mehurja. <1 . , i v • • 1 y t f n^L'ili o/viol« rw m —! — JtJ ; tor da so v prvi vrsti suliaoi pripomogli Hoover ju k izvolitvi. Vsak treznornisleč človek ve, da se pri zadnjih predsedniški h volitvah ni odločevalo vprašanje #lede prohibiei je in da ni bilo to vprašanje rešeno, eetudi je bil "mokri" kandidat poražen. Ta poraz so pa povzročili vsi drugi vzroki kot jih navajajo prohibieijski fanatiki. Da ni dalo vprašanje glede proliibieije novemberskim ' olitvam nikakega poudarka, je priznal tudi Hoover, ker .P obljubil da bo imenoval posebno komisijo, ki bo skušala preiskati zapleteno zadevo proliibieije. .Mellon ima popolnoma prav. ee nope dovoliti nadaljnih vsot za izvedbo suhaške postave. Petindvajset milijonov dolarjev bi bilo kakor kapljica na vroee železo. Prohibiei jski komisar Doran je rekel, da bi bilo za uspešno izvedenje proliibieije potrebnih najmanj tristo milijonov dolarjev na leto. Zakaj so pa suhaei tako odloeno proti tej zahtevi, č jim je izvedba proliibieije res tako pri srcu. ZASTAVE ■viicne ameriške. slovenske Sigurno 25% ceneje kot drugod. IN HRVAŠKE _ VICTOR NAVINfcEK, 331 oreeve st. conevaugh. i»a., reqaui.-e. prekoramnice. soj nice, znake. uniforme ito je napisal častiti f? os p od v svojem župuem ^liuilu člamk, v katerem med ilrafim sledeče: "Jaz živel, da se je neka mlada ki je *(|dela v gledališču eg mene med odmorom če&ala lase in čistila glavnik ob mojo stik-se odločil, da vza-prihodrjeatu ob- spodobnosti. Č"e gledamo na stvar s praktične strani, vidimo, da bi bi- lo po službi božji še vedno dovolj ča&a za napudranje svetiikajoeili se nosov.'' I ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "OLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI, DNEVNIK VELIKA REPATICA " ali K0NE€ SVETA Burka v 3. dejanjih s . BALET, KOMIČNI KUPLETI 99 priredi Dram. Dr. "Ivan Cankar" NEDELJO. DNE 27. JANUARJA 1929 =2= rlU- v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6417 B7 GLAER AVENUE CLEVELAND, O. i* UNOtBWOCO> UNOtHWOOC. h. v. • Gene Sarazen, etlen najboljšiii ;nneriškiii igralcev ^oli'a. VELIKONOČNI IZLET s parnikom "PARIS" 14. MARCA 1929 SAMO 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO Prtljaga čekirana do Ljubljane oziroma Trsta. Kot za vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti. Pričakovati je velikega navada potnikov. Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore. Zato priporočamo vsem: Preskrbite si takoj prostor. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: — SAKSER STATE BANK 82 Gortla^dt Street New York, N, Y. Zakaj me mask&nide ne zanimajo? Sta! .sem torej kot priliman po-le:k. Nekatere .so bile .kot ]>o-mliulne cvc-tke. pf»letne rožt*. llil sem nekaka roža med roži-mi. oziroma prava maškara me^il maškarajni. — kakor je i>0xne-jf izkazalo. s iirhtf m na-lan.jal na >*eber. z ••'-mi sem pa lovil svoj plen. Podoben «em bil krvoločni zveri. i.i rt—.' Skoro :m«*jrl :1() >e mi je v glavi, ko sem ugledal v nasprotnem kotu dvorane čnlovit božji t>t \ «>r. Takrat >i»m imel se »lobre oči in sem koj pre^feinnajst. k večjem dvajset let. Njena lepota me je l:i-ko očarala, da tu i kar kole- na /ašibila in ia mi je kar po lirb-t u zajromastelo. Tt-daj nisem vedel in danes no vem kcl-» je bila. kaj iti kako. Pozneje .vm slišal, da jo je ne-kdo ]) »klical: Rozi! Bila je res v pravem )>o- menn b»'o ženske > svojim; o'-mi. lepim na.vrneliotn iti l)('!:tiii zobkl kralje in e«-sarje pretentale i nT i »t ;i ko je tudi ltozi tn"-ne prevzela, dasi nisem niti kralj niti cH.xiir. niti trrol' niti baron. Scndus. kako strašna je iisoJa, kako jjr'zim r*fm «ra )>o!omil listi ve«"*er. _K'it rečeno, a me ni brigala tK bena >tvar nylee /. vso silo .ja no-«fo stopil, pa ji iti-ein nič zameril. Ja. sa j pravim, to je ljubezen. In zdelo se mi je, da me je oba-k-a: pejrbnlala Izpod trepalnic in s t* poredno nasmehnila. T.lili jaz sem se smehljal, in sem bd sreč»*n ter se mi je zdelo, da sem v devetih nebesih. In zdelo -e mi je. da se-z menoj vred vse smehlja, vse smeji in vse reži. Kamorkoli sem pogledal, mi je bušknil smeh nasproti. Oh, kako krasna je prva. res-ni'na ljubetten. Pogledal sem klarinetista, ki s,» 'je napenjal na ^»iiru. Najine -o se ujele. Zasmejal >e jer odloži! klarinet in se kot v opravičilo obrisal pad nosom. K op-ar st-ni pojrle^lal. >e je smejal. Ss* cehi nedolžna in nadebudna muidina. ki je na maškaradah tako brez potrebe, se tni je nasmihala izza izpod miz in stolov. Kar prijetno mi je bilo pri sr-cu, k<-r je vse s tako podzavestno radostjo jM>zo lajcens, velja ? Toda moja ljubavna ponudba je utonila v hrmmi in šumu plesne dvorane. Bil sem trd same ljubezni do polnoči -in še pet minut po polnoči. Opolnoči je 'bil namreč odmor. Kot v nekaki me«li sem videl, da so se zbrali pri mizi .polesr vnrt odborniki in nekaj sejali in reše-tali. Tudi moja Roizr je bila v odboru. Koncem mize je sedefla in nekaj pisaila. Morda je meni pisala? O ti nesrečna ljubezen! (Juri bo pa konec te ipredpust-ne komedije). GLAS NARODA, 23. JAN. 1929 ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI romion lanquaqr information mrvici — jugoslav •ureav NADVSE MODEREN KIP POLICIJA AMERIŠKIH MEST. THOMAS »JAY: STARI MORNAR A-k-. v pripeljete z vlakom v j*- kilo prosil. da bi kaj povedal, i, Bigger na iiH»r.ivi te na levo, Iyer ima Mrs. ne vedo, kaj j^ mornarica. To so i lVnnyquick svojo domačijo, nato salonski mornarji, ki bi radi, da prekoračiti«• Cesto bas na oneni me- bi kklo morje pred njimi izgladil. i , - u kj>-r je navadno Daddy Asthma jwediro sr upajo nadenj. Mene po- pro lajal «';i-»opi>.e. še predno se j«- gl-ejte, Dftset let sem bil star. kc iij-'gov »in proročil / dekletom. '.sem se prvikrat vozil po morju. kater«* ore je rad zahajal k ''Zlati!Mala jadrnica je bila. ki je trgo- ribi", boidete na levi strani opazili j vala a* Vzhodni Indiji z ribami. k i ./::>< i, na kat«-r»*m »o bile napi- j Druga vožnja j>a je bila s parni- > me b •> de "k morju", dokler a k<>m. ki je vozil premog v Xew- ! ti- ; 111"' (• r-: i i omnibus jkkLtI. ^-a-fle. < Xe\reastile je največji pre- O.i t: i dalje po - ] >ot i da inogovni revir v Angliji). Toda pr.d«'te do konea. nakar morate največ sem skusil tam okoli leta i:. ■ t > i ister ovinek na levo. mi-. osemnajst sto in .še nekaj čez. Ta- ir. >planade. dokler n«- pridete dc krat smn bil namreč kot mornar hotela "l'r sirinu", a nikar ne ho- na parniku, ki je trgoval h koža- • iite r<>tri. ker nimam časa. in *e'mi. Da to ni>o bile nikake vijo- mi mu li. da vam jiovf-m na.sled- i lic lahko mislite. i ••(» zgodbo Na brejni bodete o pa- j Dišalo je da, pa kako dišalo. žili kipom podobni' oblike, ki pa .Verjemite mi, ali pa ne verjemite, vi . :> . pa - }»;i eolnarji. ki z bo- kurjač je pogasil ogenj, strojnik pričakujejo, Iki le res tre-hi, ako se bo kdo hotel vo- M 11 Vrsemi čolnarji vam l>o naj-preje padel v noči T<*1 liamaele, ki 'oo sedel na | »o ver nI j enem čolnu, lui katerega lx> z leseno nogo bobna I Iv .pesmi, ki jo bo renčal preti-»<•. K<» sti je oni dan pričelo poletje. mu je pri tnisii, da bo zopet treba delati, slabo prršlf«, tako da je moral par dni preležati v poste-' 1 j, dokler ni napada prebolel Toda. kadar pridejo izletniki, strnil ni treba bati. da bi jih moral voziti, kajti ti se le radi zbirajo o-koli n.Vira tposlušajo nje»gova pripov* 1'ovanja o morskih doživljajih. "Moje doživljaje hočete slišati". je dejal Ted Barnacle, ako ga nov Izbruh influence se 1 :lli ko prifitiliuje. ker vremensko stanje je zelo prllajmileno za to epidemijo. Kuj i-«1»'ii fziuiil Štirih aitoka-H|>li."iiih j«»»lei-ev se lahko ]tojavi kjer koli. ampak oni. ki vži\ajo TKINEKJEVO (iRENKO VINO je -»troje ustavil in vozili smo samo s pomočjo teh dišav, pa .še jih je preatajalo. Tretjo noč. tam o-koli polnoči, ob (»oltr^h zjutraj, na« je zajel vihar, kaj vihar, orkan. najhujši orkan, katerega si morete prodtavljati. Valovi so se dvigali devetdeset. do sto čevljev visoko". "Ka'ko ^e ~ekli. -sto čevljev, to je pa precej visoko", se je oglasil neki dvomljivec. "Kar je res. je res", je krepko poudaril Ted Barnacle. "Resnica nad vse. Devetdeset do sto čevljev visoki valovi. Enajst dni ni šlo drugega *kozi naša usta kot razna žLvila. Tudi kajenja nismo imeli razun ladijske vrvi. stare konce linolenma in pa it oba k. Nad nami nič drugega kot nebo. a pod nami neskončno morje". "Kaj pa. se je jKrtem zgodilo?" je vprašal eden izmed radovednežev. "Nekaj prav posebnega se je zgodilo", je odvrnil Ted Barnacle. "Z neznansko silo je nekaj zaletelo v našo ladjo, pokalo je, da smo misliLi. da je naših dni konec. Naenkrat pa snio opazili, da se dvigamo kvišku, da. proti nebu jsmo >e dvigali in ko smo šli stva- vernikov. "Krmaril je lazijo kakor jk) navadi in som je nehote moral pla-jvati z nami proti kraju. I^icer pa to it^žko dopovedati in bi tako stvar mora'li le doživeti". "Na kateri način pa ste izgubili nogo?" je vprašal eden izmed izletnikov. "To je pa dolga povest", je odvrnil Ted Barnacle. "Zgodilo pa se .je. ko sem bil na "Smarnici". "Kaj pravite, na "Smarnici", se je smeje _ vtaknil v j>ogovor eden. kateri je do ssedaj le fKislušal. "Smarnica" je vendar brodarila že leta 1620". Toda Ted Barnacle se ni dal u-gnai, čisto mirno je odgovoril: "Kaj ne, kako hitro čas beži. Zdi se mi, kot da bilo včeraj. Ko sem namreč nekega večera že spal in kot navaklno ""žagal" v viseli mo-! ličili varijantih, sem v spanju j zaslišal "mož čez krov". Kaj se to 1 pravi na krovu, vsi veste. Vrgel i sem raz .sebe kar sem še imel — | dosti itak ni bilo — in kapitan me je pahnil v vodo. Pograbil sem potapljajočega ter z njim plaval proti ladji. Že sem ga imel na lestvi. ko izačutim, da me nekaj vleče za nojro Ozr! sem se in kaj mislite. da sem videl? Velikega morskega volka, ki je z velikim tekom požiral mojo nogo. Od tu dalje se r.e spominjam niči-sar več. Le to še vem, da je ladijski zsdrav-1 nik stal poleg mene ko sem se zavedel ter držal v roki nož. "Hej. kaj pa bo danes dobre-| ga", sem ga vprašal, 'ko sem ugle-[dal morilno orožje. "Vaša noga", j je odvrnil zdravnik suhoparno, nakar sem se zopet onesvestil. Vendar pa se mi stari mornarji ne menimo dosti za take malenkosti kot je ena, čli dve nogi. Vsaka itvar ima tudi svojo Sotečno stran in celo lesena noga. ko nogavico lahko z žebljički pritrdiš nanjo". "Potem pa se metd drugim prav 'r.«iuo. ]H>1 ure pred jedjo. se nimajo >"» dn«. smo videli, da nas je «v*a i«aii. Tri ne rje v o grenko vino vam j velikanski som :iaiožil na svoj hr- iia nesljiv IKM-Utek. kateri nrežene t . . • • j • i i ^ „ . ... . 1 , ' .. i net ite»r nas nosi m dviga, kakor se 11 (Io-4'^ljive zapreke ^roti i»rijeni-' l j i x—r s. on,, freva. i.oiuatrn pre-j M11 »P«'č {»oljubi. Toda naš krmilar l»avi in oživi kri. Njega vsebine tanke iz va-" živatft in va^ narifli. uško a- koinzo, pač ]>a je z vso spretnostjo krmaril soma proti pristanišču". "Kako pa je bilo to mogoče?" se je zopet oglasil eden izmed ne- KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 4!% 8 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na — * "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% na 414,%. K vlogam se bo pripisalo sedaj y2% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti. Za primer navajamo obratovanje vloge od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4V1>% obresti: vloženo vloga z obrestmi v: 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4 Jo $100.— $121.84, 148.40, 180.80, 203.54, 4 %% $100.— $124.78, 155.71, 194.32, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4y2e zakoni izvršujejo. V evropski zgodovini je policija dostikrat dosegla visoko stopnjo v Ohioagu. Soho okraj v Pitts- izdatnosti, ali -.kozi dolge dobe so burghu, Wall Strett v Bostonu in neštevilne +lnige naselbine so vko-likor toliko prklržale slikovitost, jezik in običaje .stare domovine. Polje, i j. nadziranje lakih mestnih predelov je vedno nudilo precejšen -problem mestnim upravam, dokler se niso odločile vzeti v io-Licijsko službo člane teli rajnih narodnoti, iz katerih obstoja prebivalstvo. Bil je čas, ko je policija vzl minili ui mnogih srednje-zapadnih mest večinoma obstojala od Nemcev in Ircev. Hoteli so imeti za policaje visoke in močne ljudi. Tedaj ni bilo sistema "civil service" in telesna kvalifikacija je štela bržkone za !>5 odsto. Irci in Nemci so baje najbolj odgovarjali tem zahtevam. uporabljali policijo v s\t4io zatiranja kor del Hptošnega sistema špijonaže. To se je zgooli-cijo za r-av-a vladavine francoskega kralja Ljudevira XIV. in s policijskimi sistemi nekaterih evropskih monarhij. V Združenih državah je bil prevzet angleški sistem ^volicije. ki smatra }>olicijo edino kot sredstva preprečevanja /Jočrnstva in zapiranja zločincev. Reguliranje in naklziranje policije v ameriških mestih je navadno v rokah izvo-I jenih občinskih zastopnikov in stroški za policijo se jn»ravnajo iz mestnih davkov. ' V ameriških velemestih so dolžnosti policije postale tako*kompli-cirane, da so bile ustanovljene po-> .bne "policijske akademije" za mš&vtZkjfs* IHQKftwOCQ A UNO€*weoe. H. .1 V teh "dobrih starih časih" bi ■ treniranje kandidatov za policij-usrj>ešen "saluner" pi^al svojemu jske službe. K a ml id a t je navadno nečaku v starem kraju c "Pridi (morajo položiti "civil service" iz-sem, Patrik. uniforma na te «'-a- pit. podvrženi »o telesnemu in um-ka". Pravilo se je tedaj, da mora nemu izjjitu in v0 ]>otem imeuova-človek biti Irec ali pa Nemec, da ni iz liste uspelih kandidatov. dobro ■spominjam aspirin otokov. v čikaški j>oliciji se je rodilo v more. nositi plavo uniformo z mednimi gumbi in vihteti "night stik". Seveda še dandanes je mnogo oseb .irskega in nemškega izvora v policijski službi ameriških m^st. ali te dve narodnosti ne inonopo-lbsirajo več policije. P61icija je danes koem'opolStanska. kakor je prebivalstvo velemest. Nemec ali Irec je v zadregi, ako vrši shižbo v predalu mesta, kjer ne zna jezika ljudstva, ki tam živi. Irec ali Nemec, k; paTrulirata "Malo Italijo", bi bil v i-stem položaju, ako bi se nahajal na Kitajskem. Triindvajset odstotkov moštva To so ipaLme. ki tam rastejo, ne. kaj takega gotovo še niste videli. Tako visake zrastejo, dg ne morete v?deti vrha in pa tako bitro. da jih prav lanko vidite, kako lezejo kvišku. To -je bilo tudi vizrok, da smo n-ekega dne izgu'bili tovariša mornarja. Timber Waffles je liamre"- splezal vrhe take palme ter .si hotel pokrajino nekoliko bolje ogledati. Ko se je pričel spuščati proti tlom. je s strahom opazil, da čimibolj pleza doli, tem višje se pomika, tako hitro je palma rasHa. -Na nje-govo vpitje Snno prišLi na oni kraj in ker mu na drug način nismo mogli pomagati, smo hoteli palmo ]>osekati. A tudi to ni šlo, kajti palma je tako hitro lezla kvišku, da jo nikdar nismo 'mogli .zadeti s sekiro na enem in istem mestu. Ubogi Waffles naiin je izginil izpred oči, nič več ga nismo mogli videti, njegovo klicanje na pomoč je vedno bolj ponehavalo, dokler se glas ni popolnoma izgubil v brezkončnem vse mir ju. T~ibogi Waffles vam rečem. nikoli več ga nismo videli. Poslušalci so se hoteli raziti. ko je Ted Barnacle porabil priliko ter hitro omenil, da je vroče ter da ima žejo kot neugaSelK) apno. Nefedo mu je ponudil pol šilinga- * "Kaj,\jpol starega, razjed enega in plesnjivega šilinga? O palmah in ubogem Wafflesu nikdar ne pripovedujem izpod dveh šilingov". "Hm", se je oglasil oni, ki je ponujal denar, "saj vam nič ne verujemo. ,Ne verujemo, da ste bili na "Šmarnici", niti onih sto čevljev visokih valov, še manj pa, da so sploh kje Ajspirineki otoki in 0-ne čudovite palme na njih". "Tako?" se je tzačudil Ted Barnacle "Potem so me pa "potegnili. Bel sem desdt šilingov nekecmi uredniku da mi je vse to napisal, fear sem Tam pravil"* inozemstvu. Večina so Irci, ali 28 drugih narodnosti je zastopanih po 94 Nemcih. 25 "Avstrijcih", 23 Švedih, 15 Poljakih in manjše število je Italijanov. Grkov. Dancev, Madžarov, Cehov, Latvincev, Hrvatov, Perzijancev itd. V New Yorku je skoraj 50 črnce v policijski službi. Ti so večinoma dodeljeni zamorskemu o-kraju Harlem, takozvani Mali Afriki. Nimamo podatkov o števi- Vzdržavanje javnega miru, uveljavljanje vseh zakonov iti odkrivanje zločinov in zločincev ostaue-je glavne naloge policije, ali k tem so dodane še mnoge druge Matere Božje sa postavili v "Kavelaer, Nemčija. Spomenik je delo arhitektov Who!a in Roedela. Redar kot mirovni uradnik. — Redar nima le pravice rabil: svo-'| jo bat ino ali revolver v izvrševa- | nju svoje dolžnosti, da brani in druge pred smrtjo ali re KRVAV BOZIC V neki vasici pri Porečah ob .'" jVrbskem jezeru na Koroškem so škod bo ali da izvrši aretacija, ak" druga srestva niso zadostna proti osebi, ki je priznan zlo«";nee iizvršil zločinstvo ]>red očmi re-darja. ampak <>d redarja s<> tudi pričakuje, da postane nekak mirovni razsodnik v vseh mogočih okol.Ščinah. kakor tir«3i pomočnik za prvo silo. kakor v slučaju nezgode. takojšnje obolelosti itd. < Mi mora poznati pravila prve nujne pomoči, na p.-, kako ustavljati kr- otnellele ose-be. kaj storit, v slu "a ju so luč a rice, zadušitve in opek viti po'om umetnega dihanja. L. 1 f>27 je več od 42.000 ljudi, nenad- dolžnosti. Redar mora razumevati voprelitje. obvezati rane. oživiti pomen in klasifikacije zločinov ir mora biti sposoben, kadar nastane potreba, izvesti predhodno kriminalno , preiskavo. K»*r večkrat nastopa kot priča na sodišču, mora poznati pravniško terminologi-jo in mora znati, kako naj predloži dokaze in obtoži obdolženca. Odkar je reguliranje prometa po mestnih cestah postalo eno izmed važnih dožnosti policije, mora prometni redar natančno poznati vse prometne regulacije. V izvrševan ju vseh teh dolžnosti je newvorska policija v 1. lf)27 izvršila 300.000 aretacij, od teh čez 200.000 radi prekršit ve prometnih pravil. Cikaška policija je v isti dobi aretirala 204.000 oseb in bostonska tikoraj 89.000. Gd svetovne vojne sem je nastal Splošno porast v kriminaliteti. L. 1927 je bilo izvršenih 300 umorov (hokte-U'ps) in ličnih nasilnih tat-(houd-ups) in sličnih nasilnih tat- »loži veli ljudje grozen sveti večer. Pri kmetu »Janezu Jagru je služil za hlapca 191etni Miha Kreut-zer. .lager je hlapca obdaroval kakor se .spodobi hišnemu poslu; dal mu nekaj v denarju, nekaj pa v naturi. Hlapec pa je menil, da je dobil premal'i in se je strašno lSzhudil nad gospodarjem. Začela sta se prerekati. Slednjič je Jager povoda! Kreutzerju, da lahko gre, č»' mu ni všeč pri njem. Illapca je odpoved tako razjarila, da je skočil v hlev in popadel lin. kako rabiti pulmotor ali oži- ! Pnoine viIe- & Je zasaditi go.spodarju v prsa. -lagpr pa se je bodeža ubranil z roko. Gospo-ki je videl, da je oče no obolelih ali ponesrečenih, pre- j(li,rjev '>m-jelo prvo pomoč od policijskih or- J v •snirtni jasnosti, je priskočil ganov. Izmed redarjev, ki ^o bili roilitelju na pomoč. Zdaj .sta se dekorirani z meilljami ali druga- branila dva proti enemu. Domače. je mnogo slučajev pravcatega ^ ženske, ki so videle, da je stvar junaštva v reševanju življenja. reMia. so zaeele moške miriti Kren-Obseg policije v velemestih. — tzer. ki se je bil medtem preril New York s ]»rebivalsrvom od čez do kuhinjske mize je pograbil ve-6,000.000 duš ima 16.S00 Članov policije in od Teh le 15.127 moštva, 831 narednikov sergeants). 5klican v hišo, da poravna kak družinski spor, ali da poda svoje mnenje o kakem zakonskem vprašanju, on je dostikrat v stanju razgovarjati se s strankami v njihovem materinskem jeziku. Inojezični policaji dopolnjujejo aretiranih radi hudodelstev. New-voraika policija, dasi poroč-a o splošnem padanju kriminalitete, je izabele-žila- 27,000 zločinov, izvršenih leta 1927. v!števši 278 umorov in 6505 nasilstev in ropov Mnogi redarji so izgubili življenje v spopadih z zločinci. Leta 1927 je bik) na tak način umorjenih 1-1 redarjev v Chicagu in 7 v New Yorku. lik nož in ga je vrgel v gospodinjo. Nož je obtičal v njenem hrbtu in jo je težko ranil. Vaščani, ki so doznali za grozni prepir med gospodarjem in poslom, so naglo obvestili najbližjo orožniško postajo, ki je poslala nad Kreutzerja žandarje. Z velikim naporom se jim je ]»osrečilo vjeti in ukrotiti pobesnelega hlapca, ki nje mestne policije New Yorkajje sedaj izročen celovškemu sodi-stane nekaj več kot 4f) milijonov šču in se bo moral zagovarjati ra-dolarjev. . di trojnega pr>kušenega umora. Policijski department Chicaga ! ------ obstoja od 607^ ljudi in ^tfiiie o- KONCERTI ANTONA ŠUBELJA. koli 16 milijonov dolarjev na leto. Policija Pbiladelphije šteje 5009 ljudi in Bostona 2457 dolarjev. HOJ AKT. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A "j NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. 27. jan. Denver, Cok>. 3. febr. Collinwood, O. 5. febr. Cleveland, Western Reserve University. 17. febr. Detroit, Mich. 23. febr. Johnstown, Pa. 24. febr. Aliquippa, Pa. 28. febr. Hartford. Conn. 3. marca. Milwaukee, Wis. VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dels predsednike Pes Deset eksperimentov, Id so pretresli svet Sovražniki športa v starem veku Izgubljena Holnmbina Thomas Alva Edison Poganka Nov triumf čioveškega genija Sotivni vrt tekv>m poletja L rk Možje, ki kopljojc premog Trideset let Mozambiqua Vročinski rekordi prejšnjih stoikiJ Granate i« TSUJuirja Ford in njeeovi dela vel Mrtvi v vinograda Zakonsko pravo t Združenih dliavata Saj se ne izplača GITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 T ^ CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA Z Iz zgodovine polarnih eksperti rij Z letalom preko Severnega te- Nubiiova blamaža • Novel in papirnati denar « Združenih drŽavah O dednem pravy in rapožila-skera davVu Iran Zorman Kirurgija primitivrah ljodster Zavarovanje proti neatd Inozemei in lovsko prsro Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja ▼ Evropo Cvetke s livade u mlade in stare MI 1 Najvišja poslopja Šaljivke In xbadl^Tka Koliko {krek '4-'" v i&tt GLAS NARODA, 23. -TAN 1929 11 - m T Samotar iz West Enda. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Nurod*" priredil O. R. 71 (Nadaljevanje.) — Jaz mislim, da je biol naravnost sijajno od vas, Audrey, — je rekla Sara jrorko. jx>te-m ko so vsi zavžili čaj v Greenacres, kamor jih je odvedla kara Audrey s potitaje. — Moja dra^a, kaj neki naj storim drugega s svojim denarjem* Vidiš, jaz Imam toliko denarja! Razventega — pri tem je vr-j.ia jK^led na svojega moža. — pa mislim, da me je Miles poročil !»\ da bom /a kakšno rabo v svoji bolnici. ora-Lo na sveiit. je uplivalo nanj kot tonika in povsem nemogoče je bilo razlagati rpora/um, ki je vladal med obema. Vesela ko Garth Trentu, ki je prišlo ve.lno zop»-t na jrovrsje, kljub vsemu lwju proti tema očitku, tokom dolpih m^eeev njene ol^Otnosti iz Moaikshavena. To jo je zdrobilo tako z* 'o, ne pa trdo fizično delo, kaitero je spravljala. VhIho vitka ter /rasla kr*t jelka je bilo vendar nekaj iteričfiej,ra krog nje. Njene temne or i so izgledale stnlaj dvakrat tako velike v nj«ulem drobnem obrazku, kojega konture so bil tako mučno razločne. Kljub temu pa je bila živahna in okretna kot vedno. Jiazširjala je neke vrste duševno briljanstnos*. — 1'lovek misli nehote na plamen, — j<- rekla Audrey svojemu možu, ko >ta bila zoj>et enkrat isama. —- Nekaj tako polnega življenja je na njej, kljub tej čudno slabotni zunanjosti, katero ima. Mile«! je prikimal. — < hia gori sama od sebe, — je rnkel nakratko. Audrey se je ozrla vanj presenečeno. — Kaj misliš s tem. Miles.' — Sveta nebesa! Jaz mislim, da je to samoposcbi razvidno. Ona j.* prav tako zaljubljena v Trenila kot je bila pred letom dni in on;j se bori proti temu »lehrno uro svojega življenja. Napor jo drobi. — Ali ji ne moreva storiti nekaj, da ji pomagava ? — Audrey je .davila svoje vprašanje / brezmočno zavestjo izbežnosti. Gčil Herrieka so se zaihkrile. — Ničt-sar. — j«- odgovori! z mirno odločnostjo. — Vsakdo mora izdelati svojo lastno rešitev. — če naj je ta rešitev vredna tega imena. Ilerrick se je poglobil prav do korenrke stvari, ko je izjavil. e, o<- je vrnil spomin na oni dan na Devils Hood otoku, ko je pre vdamo rlskiral svoje življenje, da reiši njen sloves, s podvo-j< no silo — ter se roga] pravor-ku vojnega sodišča in zavrnil obsodbo, s katero ga je vrgla iz svojega življenja. Tako se je nihalo zibalo stminfja, ter trgalo njeno srce vsaki pot. Minula pa je slepa agonija trenuka. ko je prvikrat izvedela povest tragičnega dogodka na indijski meji. Sedaj, ko so bile razširjsne njene simpatije, vsled. doživljajev preteklega bta. so vstale v njej nove misli in nove možnosti. Žareča peV- življenja, kjer gori plamen najbolj intenzivno, — je izvršila svoje delo. Dva in trideseto poglavje. NA CRAliTREE MOČVIRJU. Trm je ranjen ter je bil priporočen zz. vojaški križec. Saro je pustilo to dvojno obvestilo precej hladno. Te dve stvali sta šle tako ]>ogosto skupaj, da so postali ljudje že patetično fa-niiiijami ž njimi. —- Kako sijajno! — je vzkliknila Molly navdušeno. — Upam le, da ni bilo močno ranjen. — - Elizabeta ne navaja nikakih podrobnosti v pismu. Jaz je ne morem razumeti, — je nadaljevala Sara z nagubanim čelom. a— Ona izgleda tako mirna glede tega! Vedno je sovražila idejo. da Di bil Tim vojak, a sedaj, čeprav je izgubila moža ter je sin ranjen, vzame celo stvar zelo fino. Seiwyn je dvignil svoje oči od pipe, katero je tlačil. — Ona se odziva klicu. — kot vsakdo drugi, — je pripomnil mirno, g — Ne. — Sara je zmajala .s svojo glavo. — Jaz ne čutim, da bi bila stvar taka. To je nekaj bclj individualnega. Mogoče je topo ros neke vrste. Imam vtis, da je tako ponosna na fino smrt Geof-1 reva, da je bila odškodovana na kak način. — Vojna je polna preseneča n j, — je. pripomnila Molly earaiš-lj« no. — Se nikdar nisem bila tako presenečena v svojem življenju kot takrat, ko sem našla, da smatra njegova žena Lester Kenta Ka ti zor vseh čednosti! Jaz sem ti pisala ter ti povedala, — kaj ne, Sallv, — da je bil j>oslan v Oldhampton v (bolnice? Bil je poškodovan, ko je vozil motorno ambulaneo. — Da, ti si mi pisala ter mi sporočila, da je umrl y bolnici. Francis Careo: Obupana zaljubljenca. — No. torej ! T«»da >-le po tem. J kakšna sila s<> oglaša v m -n ko ne bova več imela denarja, šejka čudna, neznana, daljna -sila."razm,slJai ° v*em- kiir Je ustreliva, — je dejala Irena Lu-jAli čutiš to.' Ali ni v tel,i sami ma,° l,re-' tvorila, in na tihem dost je vzbujala v njima naravno j brezbrižnost do vsega, kar se ju ni tikalo. Kljub temu m* ju je pa polastil J nemir, ko .sta legla. Lucian je 'razmišljal o vsem. kar je Irena cianova. Mladenič se je zadovoljno nas- brez premisleka tej .sili. kateri mehnil in poljubil roko. s katero najdem pravega imena .' parmkov Snipping M««-* neizmerno hrepenenje pr-dati se spraševal, kdaj neki pogledata . brez strahu skupaj smrti v oči. i Ta misel ga ni vznemirjala. Or- ga je Irena ]Kjbožala po glavi. — Ustreliva se. — je ponovi! flegmatično. glašala se je v njem tudi nekaka radovednost, toda ni se mogel ub- — Srček moj! — je vzdihnila Irena. . . ... , . raniti, da bi pri misli na smrt ne . Drhtela je. Sklonjen nad n;o ie - , - .... . I Bil je majski večer, skozi ok- mlad,n-; mol,p po!-nbljal J- J ^ vznemirjajoča. *be-j no se j« videlo na velik balkon ele-1 raz-aljena ramena, kajti gantnega hotela, in zaljubljenca . tako sijno hropeni,n jtl /,a {r;t je , sta zrla na grebene romantičnega • tel pretopiti v trpnjenje' To-pogorja Belled on, pokrite snez- ]a tQ ^ TJJ)J nJ p 1>r„,iIf! Jrena Mm no vračala poljube, v. _ Smrt. — je spregovoril Lu- jt. z];ifila )](i,h> in } njena čutil je fio- vznem i r ja j ocega. nem ]>a privlačnega, kakor pozorno uprt, globok pogled. Mlada žena je presenečeno vprašala: — Se bojiš? Molčal je. Nadaljevala je vsa v skrbeh : — Bojiš Lucian. Čutim to. Vem to, pa ne morem razumeti. Ah, ne pusti me brez odgovora. Vzel jo je v naročje. — Saj ni nič hudega. — jo je tolažil in >e obrnil stran. — To preide. Sicr imava pa še dovolj asa. da se pripraviva in obljubim ti. da se bom dobro držal. ■— Lucian. — je dejala Irena, — ali veš. koliko denarja nama manjka ? Zadrhtel je. — No. povej liitro. — je dejal malone osorao. T — Devetdeset frankov, — je' priznala mlada žena. Bila je povsem mirna, govorila CUT MATERINSTVA eerna zarja astovke so .se cian. — ta niLs-l me ne vznetmr^vra?Hje v fiVoja zavPti^a Greno. ja.... tu.... i,je je mesto zaljubiiencev. Mlada — S teboj, - je zašepetala žrIia iQ v0(]i.]h ;n izbra]a ^ ona- '}<' med mnogimi mesti, ki jih je Privil jo je krepko k sebi in n je-1 poznala, ker je hotela zadnje tre-gove žareče oči s . Iskal- globino nutke svoj 'r-živeti v I renin ih zenic. — Ljubim v,^. — tem romantičnem kraju. Tudi 1 je pripomnil Lucian. • Lucian je hrepenel po tišini, miru Njegov mehki glas. zgovorni po- ;n poezij:. Sicer pa itak ni mogel | gled. lepo zaokrožena usta in la- ugovarjati Ireni. Edina njegova^ sje. ki jih je nč i in usta z ku-jje in Lucian je občudoval njeno strelom v tej sobi — na dan. ko ji- pa j po nie.sftt. ljudje nehote mi-j hladnokrvnosti" Ni se\ipal pogle-ma sobarica ]>r!ne.se račun, ki ga .-lili. da sta ustvarjena .lruga za dati jo. Bila sta tako blizn sku-ne bosta mogla poravnati. ! ilrugega. Vedela .sta to d(»bro. bolj J paj, (]a so je njune'ustnice skoro Lucian je nadaljeval: N' vem. nego kd »rkoli, iti ta skupna ra- dotikale. Z Iružila ,sta se molče. Po tem j*1 začel mladenič znova! razmišljati. Irena mn je pripove-| dovala o zgodbi, na las podobni i njuni, ki ni poznala jutrišnjega r ilne. i I Drugi dan je bil nekaj posebne-; ga. kajti Lucian je kupil revolver. s katerim sta .se nameravala ustreliti. Solnee je pripekalo. Ozračje, je bilo polno zlatih solnčnih žar-j j kov. ljudje so se ulicah smejali in šalili. Vse je pričalo o veli-1 j ki življenjski sili in radosti. Iz-: j voščki so se ]>očasi pomikali' mimo.: j in cev revolverja, ki ga je Lucian! izbral, se je lesketala v trgovini na njegovi dlani. Irena je čakala zunaj na hodniku. Smehljala se je. Tudi on s1 je nasmehnil, pri-ti.siiil je njeno roko na srce in za-Floridski lovci so ustrelili si aro kuno, ki je zapustila devet mladi- miši j eno je korakal kraj nje. Ti-čev. Mladiče je vzel John Pim^bo, učitelj telovadbe na Uni- sti hip se ni ničesar bal. L'ube-versity of Florida ter jih dal v oskrbo svoji mački. Mačka zen ga je navdajala s prijetno. 25. Januarja: Paris, Havre 26. januarja: Corite £)lancarrrano, Genoa, Napoll Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 30. januarja: America, Chert>ourg. Bremen 1. februarja: Aquitania, Cherbourg 2 februarja: He de France, Havre Cleveland. Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur .Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 6. februarja: Leviathan, Cherbourg 7. februarja: Presidents Wilson, Trst Dresden, Bremen, Buuiogne Sur Mo S. februarja: Majestic, Cherbourg Westphalia Hamburg Conte Grandi, Napoli. Genova 13. februarja: President Harding, Cherbourg 14. februarja: Muenchen. Bremen 16, februarja: 1'arjs, Havre George Washington. Cherbourg I>eutschland. Hamburg, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoli. Geauva 21. februarja: Berlin, Bremen 22. februarja: Vuicania. Trst 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg ilamburfj. Cherttourg ltyndam, Bjuiogne Sur Mer. Rotterdam Republic. Clierbourg, Bremen 26. februaria: Thurlngia, flamburc 27. februarja: Leviathan. Cherbourg 28. februaria: Stuttgart. Bremen riic .so bile polne .svetlobe. Šla' sta skupaj in najslajša jima j*1 bila Ziivest, da nihče ne sluti, kakšna tajna >e skriva v njunih dušah. j — Ali me še ljubiš? — Do groba te bom ljubila, — . je odgovorila in že po glasu se ji j je poznalo, da govori, resnico. — Srečna sem. — je pripomnila j žarečih oči, — srečna, srečna! Stisnila je njegovo roko. Ljubim te, — je nadaljevala otožno, — ljubim te l>olj, nego svoje življenje. (Koncc prihodujic.) 1. marca: Aquitania, Cherbourg ' MtNSY MM1I.E«, WASH. O. C. m\ jih je takoj pričela dojiti. sladko opojnostjo. Česa bi se bal? CAPSUI.ES> "M: Za Nadležno ali Bolestno izuraznanie MEHURJA dobita Santal Midy Uspešno - Neškodljivo Naprodaj v vseh lekarnah. iPilp grOuxl&ji&X STENSKI ZEMLJEVID 3 j ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO SI. (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če Be morate posluževati a t Lasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere reLa družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno u^otove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Nas STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole je 38, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vase zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEj SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO; Veliki ia krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, t;skan v petili barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičneg«, bceana, otočja in ameriške lastnine. OpLs dežel, mest, otokov, rek itd. v 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. če že Imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnostL Ko ca boste en teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 2. marca: lie tie Fran.-*'. Havre America, Cherbourjf Ailw-rt B.ilim. Hamburg. Cht-rb urg Pennla-nd, Chert, urtf. Antwerpen Conte iituntuir.;ir.", Najioli. Genova 7. marca: Lresdcn, i:rtm>-r.. Boulogne S ,r Her marca: li' T'-ngaria Ch'-rb. ur£ 9. marca: Cleveland, Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sjr .Mer, Rotterdam« Huma. Xap./Ii, Cenova 13. marca: I'resident Harming, Cherbourg 14. marca: -Muenchen. Bremen 1'u.ris, Havre i Velikonočni iz'e") 15. marca: Olympic. Chert .urg 10. marca Arabic. Cherbourg, Antwerpen Veen dam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Conte Grande, Nap..li. Cenova 19. marca: Westphalia Hamburg 20. marca: Leviathaji, Ch.-rbo-.irg 21. ma. ".a: I'residente Wilson. Trst Berlin, Bremen 22. marca: Aquitania, Cherbourg 2i marca: Deutschland. Hamburg Augustus, .Nap. :.. (ju. 26. marca: Columbus, Rr-rn fn Republi". Cherbourg. R 28. marca: Stuttgart. Iirem« n. Boul Volendam, Bouli ^tle Si terdam 29. marca: lie d»- Franee. Havre l^-r-'tigar ia. t "bei bourg 30. marca: Vuicania, Tr.-t Hamburg. H.mburg, < Penn land .rberlx> Ryndatn, Boub>gn. terdam AI * irg An t we r .Mer 6 DNI PRE".0 OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oarntklh; Paris 25. jan.; 15. februarja, lie de France 1. febr.; 1. mar. (Ob polnoči.) Najkrajfta pot po £elesnlcl. Vsakdo j« v posebni kabini ■ vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. 1» red no nizke VyraJa.Jt* kateremkoli »0"kia.o*«D**a t»»nra »JI FRENCH LINE If State Street, Hew York, H. 7. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v »tali kraj, Je potrebno, da Je ponfen o potnih Listih, prtljagi ln drugih Btvareh. Vsled naSe dolgoletne la-kuSnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in prii>orcčamo, vedno le prvovrstne brzoparLlke. TudJ nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti d morajo dovoljenje ali permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali C mesecev ln se mora delati pruSnJo ▼saj en mesec pred od potov an Jem in to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naseinl£kega komisarja. Glasom odredbe, ki Je »topila v veljavo 31. Julija 1926 se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniški n-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo T prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potuje na evojo lastnt odgovorno«!. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žen« in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 19*^8. leta poročene, Izven kvotet Jugoslovanska kvota znaša Se vodno 671 priseljencev letno. I>o polovice te kvote so upravičeni sta-rlši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1028. leta poročili ln po-Ijedelcl, oziroma žeoe ln neponv 5eni otroci Izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bOi postavno pripuSčeni v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča« klnj itd., ki spadajo v kvoto bre« vsake prednosti v Isti, pa »e n« •prejema nikakih prošenj na tin*- rlkanske rlseje. STATE BANK ti Cartlandt Stre* N1W YORK