165. ftninn. I MUHU i tffeoto, Zl. Iiliji 1917. L. leto. .Slovenski Narod" vttfa po pošti: za Avitro-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej . K 30 — pol leta „ «... 15 — četrt leta m .... 750 na mesee m «... 2-50 za Ne racijo: ćelo ieto naprej . . . . K 34'- za Amtriko in vse druge delele: ~elo leto naprej . . . . K 40.— Vprašanjem glede tnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali inamka. tpramUtro (spodaj, dvorišče levo). Knanova nUca st 5, ttlalon *t SS. Te " Ishml« vs*k ta« tvodvr Urttaii aeltlfo ta prat alko. Inserati se računajo po porabljerum prostoru in sicer: 1 rnn visok, ter 63 mm ^irok prostor: enkrat po 8 vin., d/akrat po 7 vln., trikrat po 5 v. Poslano (enak prostor) 16 vi i., oarte in zahvate (ftiiak prostor) 10 vin. Pri većjih insercijah po dogovoru. Na pismena aaroćtla brez istod >t>rie ^poslatv* aar-jčntrie se ne ozira. „Ttfarođaa tls^mram1* tolafoa At. SS. Upravništvu naj se > >$ilja j nrj:itie, reku aicije, tas^rati Lt i, to je administrativne stvari .Slovenski Narod" velja ▼ LJubllanl dostavljen na dom ali če se tiodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 28*— r>o' leta .....• 14*— I četrt leta „ • . • • . 7*— na mesec „ . . . . , 2*30 PasaniBzna številka velja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: &aatto?t ulica 4L 9 (v pritličju levo), telefon it 34« Kriza Steidlenevega kabineta? Delo za kullsamL g D u n a jf 20. juiija Kakor je znano, je sklenila po-slanska zbornica precej radikalen zakon o podporah rodbinam vpokli-cancev, t j. po 2 kroni na Dunaju, brez razlike, po tem 1 K 80 vin. in 1 K 60 vin. dru god po vsej Avstriji. Te podpore bi dosegle ogromno vsoto 1600 milijonov, a vlada je izjavila, d a j v e Č nego 640 milijonov po-viška ne more dovoliti. Ta spor je prišel včeraj in danes pred vojnogospodarsko komisijo go-sposke zbornice. Po dolgotrajnem in razburljivem razpravljanju je komisija kančno odobrila povišek v smislu sprejetega zakona v poslanski zbornici Ali tuđi zdaj se vlada Še ni vda-la in je danes napela vse sile, da bi zmagala, t j. da bi včerajšnja manj-šina v komisiji gosposke zbornice narasla v većino. Razmerje med vitezom Steidler-Jem in gosxx>sko zbornico pa je bilo od vsega začetka precej hladno, kajti većina »gospodov« ne more pozabiti, da je Steidler — naslednik ljubljenoga Clam - Martinica. Zato se ni ču-dlti, da *o se vodilni krogi gosposke zbornice poslužili dobrodošle prilike in s spretno potezo nastavili Steid-lerju opasno politično zanko. Vojnogospodarska komisija gosposke zbornice je namreč stavila \1adi sledečo alternativo: Ako vlada hoće, da ostane le pri povišku 640 milijonov, redaj naj do IO. ure jutri izjavi jasno in kategorično, da prevzame tuđi vso odgovornost za ta čin pred vso javnostjo, pred milijoni oškodovanih ubogih vdov, sirpt, žena in otrok, starčev in stark. Ako ima toliko poguma, naj to odgovornost tuđi prevzame, dosled-no nasproti poslanski zbornici, ki je kljub enakim prigovorom vlade ostala pri svojem namenu in ga uza-konila. Vlada ni hotela tako] danes izjaviti, da prevzame tako ogromno odgovornost, marveć si je izgovorila rok do jutri — in jutri pade torej o d-l o č i t e v: ali ostanejo podpore v znesku 1600 milijonov in p o j d e vlada, — ali pa ostane vlada, ki sprejme boj za znižanje podpore po svojem nacrtu. V tem slučaju bi bile takoj prekinjene parlamentarne počitnice in poslanska zbornica bi se Čim prej zopet sestala. Za obnovitev ustave v Bosni in Hercegovini. g D u n a j, 20. juiija. Budimpeštanski, dunajski in za njimi razni drugi listi so pripovedo-vali, da sta bila podpredsednika bo-sanskega sabora dr. Sunarić in dr. p i m o v i ć v Budimpešti, kjer sta imela konierence z ministrskim predsednikom grofom Esterhazyjem in Še s kom drugim. Vedeli so ćelo povedati, kaj po priliki so govorili. No, medtem pa sta oba gospoda lepo še vedno na Dunaju, kjer sta iskala sredstva in pota, kako bi mogla nadvladati nasprotje ogrske vlade, kajti tam ni najti dobre volje, da bi ustregli vročim željam našega ju-goslovanskega naroda v imenovanih deželah. To se more soditi po njiju nepretržni delavnosti, ki jo razvijata, kajti za potrebno smatrata, da se za-vzamejo za označeno stvar vsi činitelji, ki bi mogli kakorkoli pripomoći, da se zlomi — o d p o r ogrske vlade. V tukajšnjih parlamentarnih kro-gih se je snoči raznesla vest, da je sprejel cesar včeraj popoldne v posebni avdijencl oba gospoda: dr. Dimović je bil eno ćelo uro, dr. Sunarić pa pol ure pri Njeg. Veličanstvu. Časnikarji so se danes obr- nili do njiju, da bi podala kake izjave o namenu in uspehu te posebne av-dijence, ali izjavila sta, da ništa po-oblaščena, podati nikakih pojasnil. Vendar se srne povedati toliko, da sta bila sprejeta zelo milostljivo in ua sta oba gospoda razkrila svoje srce in dušo vsega našega naroda v Bosni in Hercegovini, njegove jade in — nade, ki jih stavlja v svojega vladarja. Odnesla sta vtisk, da sta govorila veliki in plemeniti duši, ki ljubi resnico in pravico in isto želi in privošči tuđi našemu ju-goslovanskemu narodu v obeh imenovanih deželah. Nadalje morem poročati še na-slednje nacrte za najbližjo bodoč-nost: »Potem ko sta se dr. Sunarić in dr. D i m o v i ć povsem spo-razumela z Jugoslovanskim klubom v državnem zboru na Dunaju in ž njim dogovorila nadaljne korake, sta stopila tuđi v dotiko s srbsko - hrvatsko koalici-j o v Zagrebu, da tuđi ona pripomo-re, vkloniti odpor ogrske vlade v vprašanjih bosensko - her-cegovskega sabora in amnestije poli-tiških obsojencev. Poleg tega stopijo bosanski politiki v osebno dotiko s člani ogrske vlade. Glavno je sedai. da se premca odpor ogrske vlade koiikor glede sabora toliko glede amnestije za Bosno in Hercegovino, — v kar naj bi pripomogel tuđi vpliv srbsko-hrvatske koalicije. Uspeh dogovorov na Dunaju smo videli včeraj tuđi v ustavnem odse-ku, kjer je dr. Krek odločno zahte-val tuđi obnovitev ustavnega življenja v Bosni in Hercegovini. Ako bo odpravljen ali vsaj določen omejen delokrog zdaj dovoljno znanega voj-ncnadzorovalnega urada, potem bo lažje mogoče govoriti o popoini ob-novitvi ustavnih razmer v imenovanih deželah. Jutri odpatujeta oba gospoda v Zagreb. _________ Važna posvetovanja v Pragi. g D u n a j, 20. juiija. Kakor smo že sporočali, bodo 24., 25. in 26. juiija razgovori merodajnih čeških političnih korporacij o stališču češkega naroda nasproti ustavnim reformam, o katerih se bo razpravljalo v ustavnem odseku poslanske zbornice. Na sestanek Češkega Svaza dne 26. juiija pojdeta tja za J u g o s 1 o - vanski klub: dr. Korošecin Ur. Krek, — tuđi Rusini pošljejo svoje zastopnike. Skušalo se bo doseći sporazum-Ijenje tuđi giede taktičnega po-s t o p a n j a v tem vprašanju, kajti v n a č e 1 i h so si Čerii, Jugoslovani in Rusini popolnoma edinL Dr. Korošec pri grofu Czerninu. g D u n a j, 20. juiija. Včeraj proti večeru je bil predsednik Jugoslo-vanskega kluba dr. Korosec pri zunanjem ministru grofu Czerninu. Dr. Korošec je odšel nato v Maribor. Tukaj kombinirajo smoter te avdijen-ce z akcijo bosanskih politiko v za obnovitev ustavnega življenja v Bosni in Hercegovini. To bi bUo zelo verjetno, ali dr. Korošec ni mo-gel nikomur ničesar povedati o tej svoji avdijenci. Šesta neh zaupnihov Narodne stranke v Središču. Objavili smo že resolucijo, spre-jeto na sestanku zaupnikov Narodne stranke v Središču preteklo nedeljo, dne 15. juiija ter se v kratkih potezah dotaknemo obširnega poroćila, katero je podal poročevalec dr. V. Kukovec o poteku in stanju svetovne vojne, o boju za demokracijo v evropskih državah, o raznih mirovnih strujah, o zadnjem zasedanju avstrij-skega držav. zbora, o našem stališču k nameravani spremembi ustave in o potrebi pditičnega delovanja stranke. Vojne ne bodo končale razprave o miru, ampak je videti, da imajo še v vseh merodajnih državah odločil-no besedo generalni štabi. \^lade bi morebiti marsikaj drugače ukrenile, nego vojaški krogi hočeio, pa voja-ški vpliv je še povsod dalec na vrhuncu. Kakor pa zgodovina vseh preteklih vojn kaže, so generalni štabi do konca o zmagi prepričani, tako kakor državnozborski kandidati o svoji vendarle mogoči izvolitvi, saj ti upajo na zmago še ćelo, ko že vo-lilne komisije seštevajo glasove in je boj davno dejansko že odločen. Tako se tuđi poročevalcu zdi, da je od-ločitev v svetovni vojski že padla in da čakamo sele nekako na izid skru-tinija. Naj bi bil ta izid ugoden. Za dosego miru se z vidnim uspehom potegujejo tri mogočne mednarodne struje in sicer demo-< kracija pcxi vodstvom Skandinavcev; v Stockholmu, mednarodna organi-! zacija prostozidarjev in katoliška struja. Do splošnega mirovnega se-* stanka zastopnikov delavskih orga* nizacij v Stockholmu sicer še ni pri-< šio, ker se odtegujejo še Francozi zi Italijani, Angleži in zlasti AmeričanL Vendar pa skušajo te spraviti na se* stanek ruski delavski zastopniki ten računajo s tem sestankom Že tekom prihodnjega meseca. Doslej so bili Vi Stockholmu večinoma le še nemškl socijalni demokratje većinske in manjšinske struje in avstrijski soci-< jalisti, zlasti tuđi Češki Potezo bližjei k miru, ki smo jo zadnji teden v Ber-i linu doživeli, je v veliki meri pripisoh vati nemškim stockholmskim potor^ valcom in torej Stockholm vendar n| bil brez vsega pomena. V Stockholmu podane izjave čeških socijalistov! nišo neugodne tuđi za jugoslovanskoi vprašanje, akoravno je naše stališče drugo. Znaten vpliv za boljše mirov-. no razpoloženje je po nmenju poron čevalca pripisovati tajnemu delova^ nju prostozidarjev. Ti krogi s svoH-mi mogoćnimi sredstvi ne deluje^o za mir naravnost, ampak s tem, dSa delujejo na zmago demokracije, s čen mur obenem dehijejo zoper autokrat cijo in mllitarizem. Vojnim strojara so torej prostozidarji meiKfa ćelo ne-vamejši nego socijalisti, mogoče Jg pa, da ti dve sili postopata složno. Tretja sila, katoliška, je začela min rovno delo y Svici ter si pridobila tla v južni Nemčiji in mogočno vzpodbudo menda na Dunaju. Javno je nastopila ta sila za dosego mini vi obliki boja stranke nemškega centra v berlinskem parlamentu in sicer očividno z znatnim uspehom. Ce tri tako mogočne sile zasledujejo Isti cilj, tedaj res ni izkljućeno, da se iste* mu približamo, četudi bode pred do-šego miru hotelo gotovo; se odloč^i vati orožje na bojisčih, V nadaljnjem poročfln Je đp. Ktt-* kovec izvajal, da je letošnje leto Sfv^-tovna vojna pravzaprav togubUa svoj prvotni značaj, zlasti vsleđ popolnoma novih razmer na Ruskeni in v Ameriki. Poudarja se m se ac£ čim dalje bolj, đa je res, đa boj n^e gre već za dežele in za đenar ali njega vrednost, ampak za demokrat tično obliko vladanja povsođ na sve-< tu. Zdaj naenkrat govore Rusi, Anie> ričani, tuđi Nemci, Češ, da nič nočejo dobiti, nki dežel, niti ođškođnine. Ker LISTEK. Prerani grob. (Prijatelju poročniku Pavlu M i - klavčiču v spomin napisal Fran AlbrechtJ »In tukaj ta grob« . . . pravi 2u-pančič. In človek se razmisli nad tem grabom do tište najtišje tragične misli, za katero ni nobenih človeških besed več. In gre dalje in spet nov grob, prerano zasut, in spet nov in spet; saj jih je preveč, da bi te človek razmislil nad vsakim posamič ... Tako v neskončnost so se razrastle dimenzije vsega tragičnega naših dnl — oglušeli smo od presilnega hrupa, oslepeli od palečega žara, žara krvi In če vzlic temu postojimo spet 6b novem grobu, gnani od volje svojega srca, je, kot da hoćemo nad tem edinim grobom s svojo najtišjo jmislijo počastiti spomin vseh tistih neštetih znanih in neinanih domaćih ta tujih Uudstev, ld jim je bUa usotla slična usodi tega najdražjega. Danes, ko stojimo, borci §redi borb, poraženi in zmagujoci, rdvajajoči in upa-Joći, živeći svoje potencirano življenje, z raznetenlmi energijami in tol-mačimo skrivnostna znamenja £*■ sov, ki pridejo. — še ne moremo konstatirati m kontrolirati sleherne svojih izgub. Ko pa bo dovršena ta naj-strašnejša tragigroteska in borno mi biležili bilanco svojega naroda in tehtali, kar smo pridobili in kaj smo izgubili, se bo sele poglobila in osvet-lila zavest naših izgub. Kaj je pomenilo ime tega pokoj-nega osemindvajsetletnega poročni-ka za narod, za človeštvo? Nič, do zdaj še nič! Usoda neštetim usodam enaka. Vsakdanja drama slovenske-ga studenta ... A će vseeno pišem spričo njegovega svežega groba, ni to samo radi tega, ker mi je bil mladi pokojnik med najdražjimi in najbliž-jimi, vćasi ćelo bližjimi, nego brat z bratom, in v mojih očeh med najbolj-šimi in najumnejšimi v malovredni rnnožid ljudi, marveč tuđi, ker Je v njem moja majskromnejša sodba slutila žar takšne harmonično - riite* orieotirane osebnosti, ki nara jih Je za zdrav napredek naroda najbolj kriće-ća potreba in dih novodobneCT ćlo-veka. Ze tedaj, ko sva, glmnazijca, šetaia včasi v senčnem zatišju sav-skega drevoreda v Kranju, debatirala, polemizirala in se prepirala ter z vere! opajala mladost svoje krvi, — že tedaj sem se začudil, koliko jasne sile in moči je zgoščene v tem mlađem zaletn fanru m kako pora-žnjoč m osvajajoć Je sugestivni slej postati po-Htičen narod. Ne množica enako go~ vorečih ljudi, ampak vsakternik kot tnisleč in soodločujoč član organizirane družbe! Ne, da se damo slepo vladati od puhležev, ampak da se sami vladamo! In naj ne priđe kak rev-ček, ceš, za narodnost se ne borno palili, ker treba živiL Seveda se bo-mo tud! gospodarskega dela po-Kumno lotili. Toda moti se, kdor misli, da bode ljudstvo po teh nečuvenih časih zadovoljno le s kosom vsak-danjega kruha. Vse sadove Člove-štva m svobode zashižimo kot narod fe jih bomo tuđi želi, treba nam pa Setev pripravljan z zbiranjem duha, % zopetno probudo vsega ljudstva. Govornik se je potern bavil z vladanjem v Avstrtji brez ljudskega ;zastopstva v zadnjih treh letih in s Ciam - Martlmćevo vlado. Ta poio jnec slavne češka rodbine se je baje y strelskem jarku navzel iiksne ideje, da je nauk skupno za domovino prestanega trpljenja ta, da se avstrij-'jMci mali narodi moraio, da bo skupna domovina mogočnejša, v rrihodnjem odreci vzorom, da bi se kot narodi mogli do popolnosti razviti, to bi smel le nemlki kot državni narod. Če se je mogel ta grof tako nesrečno oritentirati kot vojak, je tem večja sreća, da avstrrjskih narodov ni oku-W s to idejo. Kdo pozna na svetu narod, kl bo komur si bodi na ljubo hotel ostati nepopoln, pohabljenec?! Na ministrske stolce na Dunaju spa-dajp Ijudje, kl so hodili v boljšo solo in kl bodo znali zgraditi mogočnejso državo le iz srečnejših in zadovoli-nejših narodov, ne pa iz invalidov brez rok in glave, kakršni bi bili tuđi pri Slovenci, če bi bilo šio po volji Martiničeve vlade. Toda, ta vlada je moraJa itt Jugodovanskim poslan-cem smo za sprevod iste v zasluženi pokoj hvaležnL Ka| pa naša osamosvojitev v sa-mostojfii Jugoslovanski državi? Naš narod in tuđi naša stranka Je slišala tejavo Jugoslovanskega kluba na Ptmajn ten je sprejela kot svojo in Je to im#e zastopstvo na Dunaju na manje vzeio. Korak nazaj je nemo-goč> To naj povedo naši poslanci v ttstavnfem ocfeefcu, kamor jih vabi nova vlade. Ce ni sedaj mogoče, po-*eni ragi Se mak^ počafcajmo. Ne za-htevamb nič preflraoega ln radi efer inb^ eesa&fp, kajr J^ c^arjevega* ne darno pa ^emecato nfiS^Icar 1* iuć|eg* lk aleer fBvno4akQ ne, kafiw rW-veojiffradec; Gornji grad, Arott in Maribor levi dravski breg. T« so zgodovinska tla, ki so obljodena od produktivnih slojev slovenske« a kmetijstva ln delavstva. Todl v prometnih središčih tega slovenskega ozemlja, kjer imajo sedeže uradi in od uradniitva odvisno posredova!no obrtno meičansko preblvaistvo, mora imeti odločilno besedo večina vrse-ga spodnještajerskega ljudstva, tja mora priti naše slovensko uradni-štva Kdor hoče pa kot Nemec med nami mirno živeti, imej v šolstvti in kulturnih zadevah vso enakoprav-nost, odpovej se pa v prihodnje vsa-ki ponemčevalni sanji. Na tej pošteni podlagi se bomo zedinili, Nemci pa naj isto priznajo slovenskim manjŠi-nam v Gradcu in drugod. Zaupniki Narodne stranke so od-ločno odobrili to stališče. Navzoči so bili tuđi gostje iz Medjimurja. le oradno pomalo. Dunaj, 20. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razgl^ša. V2HODNO BOJ1ŠCE. Izzvani od sovrazne ofenzive, izsillene od zapadnih sii In Amerike proti volji ruskega naroda, so včeraj zjatrai zavezn-ki prešli v Vzhodni Galiciji v procinapad. Ob 5. in 30 minut zjutraj so nastopUe v prostoru med Zločovont in Seretom nemške In avstro - ourske baterije v mogoč-nem učinkovanhi. V dopoldansklb urah je siedil naskok od c. In kr. od-delkov spremljane nemške Infantert-je. Zmagoviti napadale! so sunili sko-zi tri moćno izgrajene crte. Rusi so se umakniii v popolnem begu ter pustili na bojišču Itevilne mrtve in težko ranjene. Do včeraj zvečer se Je porocalo o neka) tisoc vjetih. V ostalih odsekih sallške fronte }e prišlo do ćele vrste majfhnih, za zavezniško orožje uspeinih bojev. Pri Novicf fužno od Kaluša so se udušili ruski napadi v artiljerijskem ognju braniteliev. V Karpatfh se je dvignil sovražni topovski ogeni me-stoma nad navadno mero. ITALIJANSKO BOJlSČE. Ob Soči na obeh straneh poreu čano artiljerijsko delovanie. JUGOVZHODNO BOJlSCE. Nićesar novela. Šef generalnega štaba. Iliško uradilo pinoli. Berolin, 20. julija. (Kor. urad,) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. j^rmadna skupina preito* ionasledniki Ruprehta. Na Flandrsk&m je dosegla po deževnetn dopoldnevu, katerf Je ml-mogrede sledilo bojno defovanje, ar-tilierifska bitka od opol dne v a naprej zopet najskrajno silo. Sovražni šunki pri Lombartzydu in vzbodno od Messfnesa so se ponesrečill. Na fronti v Artoisu živahno streljanje med kanalom La Bassee in Lensom, zlasti iugovzhodno od Loosa. Pri Gavrelhi smo pognafi nazaj angieške bataDo-nef ki so izvršili po noći sunek. Tndi pri Monchyju so Angieži Po močnem ognjenem valu iznova napadlf, nišo pa dosegli nadalnjlh uspehov. Jugozapadno od St. Ouentina so imeli Francozi pri trikratnem brezuspeš-nem napadu na od nas zavzete Ilirke krvave izgube. Armadni skupina nemške-ga p r es t ol onasl ednika. Severovzbodno od Craonna so zavzele gardue Ćete in čete iz Marke po kratkem, silnem strelskem u^in-kovanju franeosko pozicijo na Froid-montu. Sovražnlk se ie Huto npiral b ie imel težke izgube. Nad 375 mot smo vjeii ter vplenOi itevilno orožje za jarke. Sele zvećer so so pričeii protinapedi Francozor. Imeli to sa posledico težke ponočne boie, v ka-terih smo nekatere od nm lavicto Jarke zopet opustili. Pri ostalih armadaa, tmđk mđk armadne skupine vojvode Albrakla VVurttemberškega. rasa« aafcaj sa nas ugodno potekajočtii botov ▼ predpoiju aoNnlli PO^tafc *► godkov. VZHODNO BOJlSCE, jfcMnadn* fronta raaaral« liTdmariala princa t##- polda Btvartkaga. Dm 1. WiJa |a Hfai rvafai Tlatfa t Vfcbodni Oallo« ptfrim dal raafc* ¥Ofske ▼ oteulio, U te lt po atenat-nib fč&tam mpahft rtkd 0kdk b> gub kmalu nstarila. Ruftctfa Toteka. Čigar žai}a po miru se Jt taratate na I a^^ ra^ ttAakjMte tom* TJ& V odeovor na aapad Rmsov ao naie čete pričale včeraj s protiaapa-do«L Pai oMfcaiBi njdatvoai prtaca ~-~ ^ivaTsaca p)a)^aQaflui to pManrai nemški armadni Aorf pa> oćavkoTkl ^trelsaj pripravi muMm 1» avstro* ogrske artiljerije proti ruski« pozici-Jam mad Seretom lu Boto Lipo tar prebili 9 voćne obraaabne pasove. Sovratalk Je imd ttike krvavt izgube ia ta je umalcal v neredu. Včeraj popoldne so poroČaH o aafcaj ti« soč vjedk. Pri JakoMtatu« Dvinttu ta Smorgoau ter ob Stohodu in od Zlo-te Lipe do Južno od Dnjebtra se Je streljanje deloma močno ojačilo. Ne-kaj sunkov in asilniii iz vidnih poho-dov je dovedlef na več točkah do le* pib delnih uspehov. Prf Novici smo z Izgubaml zavrnili nove ruske napade. Armadna fronta general" obersta nadvoj. Jožefa. V severnlh Karpaiih močnejši ogenj, kakor zadnji čas. Tuđi v gorah vzhodno od kotline Kezdi Vasarhely se je bojno dciovanie stopnjevalo. Pri armadni skupini generalfeld-maršala v. Mackenscni in ob makedonski fronti ničesar novega. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. • . • NEMSKO VECERNO POROClLO. Berolin, 20. julija. (Kor. urad-) Wo!ffov urad poriča: Na zapadu samo na Flandrskem močan artiljerijski boj. Na vzhodu naše čete med Seretom in Stripo močno pritiskajo za umi-kajočim se sovražnikom Hala ia leika ofeiulia i Ealidii. Beroiin, 20. julija. (Koresp. ur.) Wolfov urad poroča: Na izzivajoči ruski napad med Dnjestrom in Karpati so odgovorile naie čete dne 19. julija s protisun-kom južno od gorenjega Sereta. Pod-vzetje se je popolnoma posrečilo. Po ognjeni pripravi, izborno podprti od avstro - ofrrske artiljerije, ki se je pričela ob ranem jutru in silno raz-dirala ruske pozicije, so prebile naše napadalne čete ob 10. dopoldne ruski trikratni policijski sistem med gorenjim Seretdm ln Stripo. 2e ob 9. uri 30 minut je bila nad 400 m visoka Zlota Hora severno od Zborova v naših rokah. Jasno solnčno vreme je podpiralo napad. Razbite ruske zve-ze so se v panfki umaknile. Njih izgube so vsled ognja na razbite pozicije in pri zasledovanju izredno krvave. NekaJ ur po napadu smo mogli naSteti že 3000 vjetih in 10 vplenjenih topov. Ruske protinapade na obeh straneh Male Stripe in pri Zaloćfh, ki naj bi bili ustavili prebitje ruske fronte, smo s težkimi ruskim? izgubami ustavili. Naše levo krilo je potiskalo za Rusi ob gorenjem toku Sereta, kjer je pokrajina mocvirnata in polna jezer, naše desno krilo pa je prodi-ralo na obeh straneh železnice Zbo-rov - Tarnopol. Crta Zaloče - Ulejov je prekoračena ter ruska fronta v globini do 15 km prebita. Več naših moćnih čet je imelo pri Biskfh in Ko-njuhfh, pri Brzežanih in jusro - zapadno od Brodov velike uspene. Vdr-le so v sovražne pozicije ter prine-ljale na vseh točkah več vjetih nazaj. RUSKO URADNO POROClLO. 17. julija. Zapadna fron-t a. Severo - vzhodno od Kaluša so Nemci dne 1<\ julija dopoldne trdo-vratno napadali. Mi smo jih zavrača-1L Iz taktičnih ozirov so se umaknile naše čete, ki so imele zaseden levi breg Lomnice, nazaj na desni breg ter zapustile Novico - Ldziane - Krasno. Naše čete so nadalje napadale, da bi vrgle sovražnika čez Lomnico nazaj. Sovražnik se je ljuto upiral. Zvečer so pričele njegove goste formacije protiofenzivo iz vaši Berlo-hov ln Kamjena, najprej potisnile naše čete nazaj in zasedle vas Novi-ca Došle nove rezerve so vrgle sovražnika iz vaši zopet veiu Udeležili so se tega drkaški polki, kl so raz~ jahall. Sovražnik je imel velike Izgube. Na ostali fronti ogenj pust — Romanska fronta. Izvidni o4-delek 50 mož se je polastil vaši Du-nalevac ob Jurjevem izlivu Donave* pve tam stojočl sovražni stotoiji smo večildel vj©Ut ostali so zbdŠalL vplo-odi smo eo top, Z strojni puSU m voh a! materfjai Ko so JUn J« po &**> i od vas! Novice ln Južno od Kaluša so sovražni oddelki po silni artiljerij- < skl pripravi napadli ter zavzeli eno izmed višin. Naši oddelki so se poča-sl mnaknlll na crto reke Berkunlce. Eno uro posneje )e sovražnik Izpred Novice sem zopet napadel naie čete, toda sijajen protinapad naše pehote in konjenice je vrgei sovražnika nazaj ter smo zasedli omenjeno visino. —Z romunske in kavkaske fronte ni poročati ničesar važnega, Nemin v Rusiju Zeneva, 20. julija. »Petit Journal« poroča: V Petrogradu so nabiti lepaki, ki protestiralo proti uvedbi vojnih sodišč. Dumo, ki naj bi bila imela v sre-do sejo, so vojaki razgnalL 50CK) oboroženih vojakov je za-sedlo arzenal v Kijevu. Petrograd, 19. julija. (Kor. urad.) Štab petrogradskega vojaškega okraja je nedvomno konštatiral, da veljajo nemiri v Petrogradu za končani. Vse vojaške enote so podale štabu izjave, v katerih izražajo svojo pripravljenost, podpirati vlado v njenih naporih, da napravi v glavnem mestu zopet red. Haag, 20. julija. Iz Petrograda poročajo: Položaj je skrajno kriti-čen. Nasprotstvo med maksimolisti in vladnimi četami se poostruje od ure do ure. Vznemirljiva je zlasti mirovna propaganda, ki narašča vsled po-ročil o moćnih izgubah pri zadnji ofenzivi in vsled pomanjkanja živil. I Vlada ugiba, ali naj se preseli v Mo- I skvo, zlasti ker narašča ljutost mas vsled Angliji sovražne propagande. Zatrjuje se, da namerava vlada izdati oklic, v katerem obljublja, da se bodo za sedaj ustavile vojaške ope-raciie Curih, 20. julija. Provizorična vlada v Petrogradu je zasedla kolo- I dvore s četami vdanega artiljerijske-ga polka ter se pripravlja, da odpo-§lje vladne čete iz Petrograda. Petrograd, 19. julija. (Kor. urad.) Reuter. Včeraj ves dan so spravljali velike skupine aretiranih pomoršča-kovt vojakov in delavcev v glavni stan generalnega štaba v distriktu Petrogrrad. Mnogo strojnih pušk, pušk in patron je bilo izročenih. S fronte so spravili čete v Petrograd, da ščitijo vlado in delavski in vojaški sovjet. Lagano, 19. julija. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, je bil predsednfle petrogradskega delavskega in voia-škega sovjeta Ceidze pri oboroženih demonstracijah, ko je skušal skupaj s socijalističnimi ministri potolažiti zbornico, z revorverskim strelom neznatno poSkodovan. Haag, 20. julija. »Da1y Chronic-lec poroča iz Petrograda: Moskva in druga mesta so poslala Leninu brzojavke, v katerih pontrjajo odposlanje moštva Rdeče garde y ojačenje pe-trogradskih čet Zatrjuje se, da Je mogoča diktatura pod Leninovim predsedstvom. Stockholm, 20. Julija. Kakor poroča »Russkoje Slovo«, Je izjavil Ke-renjskij, da bo vzrasel Iz kaosa, v katerem se nahaja sedaj Rusija, v kratkem diktator, ki bo napravil red. Ta diktator pa ne bo on. Stockhotm, 20. julija. (Kor. urad.) V Haparando iz Petrograda dospeli potniki pripovedujejo, da se je v po-nedeljek zvečer odpeljal zadnji vlak iz Petrograda. Zelezniški promet je ustavljen. V Helsinsforsu so moma-riški vojaki streljali na častnike ter jih več ubili. London, 19. julija. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Petrograda: Zvečer so srečali upomiki in delavci Rdeče garde četo neoboroženih ko-zakov in jo obstreijevali. Več oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Na Nevskem prospektu je neki polk z rdečimi za-stavami in godbo obstreljeval kozake, 5 oseb je bilo ubitih, 25 ranjenih, Zatrjuje se, da je neposredno priča-kovati odločitve sovražnih strank. Skobelev se Je na nujno zahtevo mi-nistrskega sveta vrnil s fronte, da vpliva na delavce. Po drugem poro-čilu so vdrli dne 18. julija ob 1. zjutraj oddelki dveh gardnih polkov s častniki v Tavriško palačo. Ceidze ln Skobelev sta nagovorila vojake ter le Skobelev opozarjal na razloček med demokracijo in anarhijo. Rotterdain, 19. Julija. (Kor. ur.) O dogodkih v torek poročajo iz Petrograda: Ko se je splošno izvedelo za odstop minlstrov stranke kadetov, je priSlo do pravega vlharja. Smatralo se Je to za dokaz slabosti vlade. Na Nevskem prospektu je videti, ka-kor v dneh revolucije, avtomobile z vojaki ln strojnim! puškaml ter oklopne avtomobile z vojaki in stro}* nimi pu$knni ter oklopne avtotnobi-le. Razne tovame so ustavile delo. Prvi polk s strojnim! puikami ta drugi vojaki so stali na Nevskem prospektu* Ko so približno sredi ceste počili streli, je nastalo splošno streljanje. V paniki je bilo pohojenih 1 več £eosk. ali Stavilo ranjenih te bUo * razmeroma malo. Končno Je prišlo do pravega ognja iz strojnih pu5k av-tov ln do ognja iz pušk na mostu pred angleškim poslaništvom. Mno-žica, U je hotela bežatl v notranje mesto. Je bila zadržana po kozakih. TutU ob tej prilikt se je streljala Odstop rvskega luftičnega ministra. Petrograd, 19. Julija. (Kor. urad.) Justični minister Perevjercev Je de-misijoniraL Iz ruskega kabineta. — Prri ženski minister. »Temps« poroča iz Petrograda: Demisija ministrov iz stranke kadetov se je izvršila, ker stranka ni hotela opustiti svojih imperijalističnih ciljev. »Petit Parisien« poroča: Ražen Šingareva, Manuilova in Šahov-skega je tuđi prokurator svetega sinoda Lvov odstoji. Za Sahovskega je bila sprejeta kot prvi ženski minister v kabinet princesa Panin, in sicer je prevzela resort za socijalno skrb. V stranki kadetov je prišlo do spora. Manjšina podpira provizorično vlado. Rusini na defa. g Dunaj, 19. julija, Rusinsko parlamentarno združenje bo imelo dne 23. in 24. julija na Dunaju plenarne seje, na katerih bo razpravljalo o reformi ustave in določi navodila svojim zastopnikom v odseku; tem zastotynikom bo imenovan poraož-n i o d b o r, ki bo imel nalogo, podpirati jih s statističnimi in sploh vse-mi potrebnimi podatki. Dalje bo raz-prava tuđi o dogodkih v ruski Ukrajini in njih vplivu na av-s t r i j s k e R u s i n e. Pri tej priliki določijo svoje stališče nasproti od-nošajem na Ruskem. Posl. dr. Markov je — izpu* ščen na svobodo. AVTONOMIJA FINSKI Helslngfors, 20. julja, (Kor. ur.) Agentura. Deželni zbor je sprejei nujnost zakonskega nacrta glede av-tonomije Finske s 175 glasovi proti 27 glasovom in nacrt sam v meritu s 136 glasovi proti 55 glasovonL Vojna z Italijo. Pred enajsto ftalljansko ofenzivo. Preko Lugana poročajo, da vo-jaško prizadevanje Rusov in Franco-zov in tuđi nekatera izvajanja iz dch litične krize v Nemčiii so končno, kakor se zdi, pripravila rudi italljan-« sko armadno voiistvo do tega* da prične novo ofenzivo, —- S fronto prihajajo tuđi poročila, da se Italija«! očividno pripravljalo na skorajSnJt nov velikanski napad ln hočejo ena}^ stič že poskusiti svojo srečo na gori-i ških tleh. Po sloveči bitki pri Oor!!-cah se |e moderno vojevanje izpre-menilo. Tam se je pokazalo, da so uspehi dosegljlvi samo 8 prebitjem na vec kilometrov široki fronti, kate-remu mora slediti neposredno brez-i obzirno zasledovanje. Cadorna Ie študiral vzgled izpred Oorlic in rad bil pokazal, da tud! on s svojo arma-do zmore kaj takega, toda posrečilo se mu ni nikoli. NajhujSa izmed cfr> sedanjih ofenjiv je bila deseta, ta je dosegla višek glede vporabe moStva in vojnega materijala, tako da hujša skoro ni mogoča. Štajerski slovenski fanakl ob SočL Iz nekega pisma: Nevenljiv lo* vorjev venec si Je priborfla 4/27 stotnija 87. pešpolka v deseti ofenzivi v najljutejših italijansklh napa-dih na važno Koto pri Vodlcah, V družbi z drugimi junaškimi četami Je odbila ta vrla stotnija, deloma popoU noma nekrita, Stiri sovražne napade, potem Je nadmočne italijanske vrste s protinapadom pognala v beg, za-plenila oddelek strojnih pušk in ga vrgla iz jarkov. Junaki so vpdržal! kljub grozovitemu bobnajočemu ognju. Ko so Italijani 21. vdrli v nekoi stransko pozicijo, in je bil položaj kritičen, so pridrle iz kavern rezerve in pognale Italijane v strašen beg. Padali so, nekaj je bilo vjetih. Ko je skozi italijanski zaporni ogenj tekel na pomoč neki bataljon, je bila zma-ga že dobojevana. ITALUANSKO URADNO POROClLO. 20. julija. V dolini Pra, potok Maso, je zavrnila jedna naših lzpo-stavijenih postojank na sijajen način močno sovražno patruljo, ki jo je hotela napasti in jo je prisilila, da se je umaknila, pri čemur jej je prizadjala izgube in vjela neka] moštva. Naša artiljerija je provzročila v neki sovražni galeriji na Colbriconu požar. Naši mi* nometi so poškodovah obrarnbne naprave neke izpostavljene sovražne po-stojanke na bribu Piano in naše baterije so razkropile sovražne deUvce, Id so poskusili, popraviti malo včeraj razbito reduto na Potočab (Krn). Ob-streljevali so sovralne čete, ki so se premikale v rnatnera številu okoli svete Lucije. Sovrtžnikova artiljerija je na sploh manj delovalt. Streljala je nekoliko na naSe pozicije v boviki niiini, na hribu Vodice, na Fajtjtm hribu in zapadno Vrfiiča. Ifc5. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 21. jtilija 1917. Stran 3. Razne vojne vesti. Za revizijo firancoske ostave. Ženeva, 19. julija. »Petit Pari-slenc poroda, da bo poslanec Re-naudel prihodnji mesec predlagal v zbornici, da naj vlada skliče narodni kongres za revizijo ustave. Ribot pa bo, opirajoč na poročilo za to zade-vo postavljene specijalne komisije, nastopil proti predlogu. Proti grški dinastiji Lugano, 19. julija. »Secolo« na-migava, da je grška dinastija ogrože-na, če bi obstojala tajna pogodba med krajema Konštantinom in Aleksandrom. »Štampa« pravi, da bo v kratkem dospel grški princ Andrej v Italijo. NIZOZEMSKA ZAHTEVA OD ANGLIJE ZADOŠCENJE. Berolin, 19. julija. (Kor. urad.) Nizozemski minister za zunanje za-deve je izrekel cesarsko nemškemu poslaniku v Haagu svoje globoko ob-žalovarne zaradi angleškega napada na nemške ladje ob nizozemski obali ter je dal obenem izraza trdnemu sklepu svoje vlade, da bo zahtevala od Anglije zadoščneje, kakor hitro bo dognano, v kolikem obsegu se je izvršilo kršenje nizozemskih medna-rodnih pravic. Nemško ozemlje na Kitajskem. »Tagliche Rundschau« poroča iz Haaga: »Djen« piše, da je japonski zastopnik pri ententnih državah vprašal, ali bi se te upirale zasede-nju prej nemških pokrajin na Kitaj-skem. Ententne države so izjavile, da nimajo ničesar proti temu. Memskl državni zbor odoodeo. Beroiiii, 20. julija. (Kor. urad.) Nemški državni zbor je včeraj brez debate v tretjem čitanju spreiel kredit 15 milijard z vsemi proti glaso-vom neodvisnih socijalnih demokra-tov. Zbornica je odgođena do 26. septembra. Berolin, 20. julija. (Kor. ur.) »Lo-kalanzeiger« poroča, da se parlamen-tarizacija vlade začne nemudoma. Ne gre samo za novo nameščenje raznih državnih tajništev, marveč za pritegnitev parlamentarcev v pruska ministrstva. Poziv dr. Šusteršiču, naj od-stopi kot našelnik S. L. S. Pod naslovom »Kje je vodstvo V. L. S.?« objavlja celovški »Mir« sledeči uvodnik: Bolj kakor leta 1848. je sedanji čas mejnik v zgodo-vini slovenskega naroda. Se več! Sedanji politični dogodki odločujejo, ali je usojeno našemu narodu življenje ali mu je določen — grob. »Jugo-slovanski klub« je na Dunaju zelo srečno tolmačil krepko voljo Jugo-slovanov, da hoćemo živeti življenje, ki je vredno zdravega in nadarjenega naroda. In za našimi voditelji na Dunaju stoji ves narod, ki pa žal nima priložnosti, nasproti dvomom, izraženim v nemškem časopisju, povsod to tuđi javno pokazali. V tem času bi morale stati na vidiku vodstvo Vsesloven-ske ljudske stranke, v kate-rem so zaupniki slovenskega naroda iz vseh slovenskih dežel. Toda vodstvo spi. Zadnja odborova seja Vse-slovenske ljudske stranke je bila — beri in reci — 1. sušca leta 1914 in se ta je bila — izsjljena. Sklical jo je podpredsednik, ker je na dol-go, dolgo čakanje in drezanje ni hotel sklicati načelnik g. dr. Susteršič. Ze davno pred vojsko je rastlo neza-upanje do načelnika V. L. S., ki je v imenovani odborovi seji dobilo izraza v nezaupnici načelniku g. dr. Šusteršiču od koroške organizacije. Po-sledica te nezaupnice je bila, da je g. dr. Šusteršič nato odstopil kot načelnik »Hrvatsko - slovenskega kluba-*. Ne gre torej za nobeno »osebno gonjo«, kakor se je nedelikatno izra-zil »Slovenec«, ampak za star pojav, ki ga je sedaj v javnost prisilila nuj-nost in važnost sedanjega časa. To je potrebno povedati enkrat tuđi v javnosti, ker so se v Slovenski ljudski stranki na Kranjskem pojavili dogodki, ki rušijo temelje Vseslovenske ljudske stranke in ki jih ne obsojajo samo vsi Slovenci v obmejnih deže-lah in brarje Hrvati, ampak tuđi velik del pristašev S. L, S. na Kranjskem. V. L. S. ni bila zato ustanovljena, da je proti njej njen načelnik že več letv pasivni resistenci In to ćelo v najresnejših časih. Za njega ne eksistira več Vseslovenska ljudska stranka, kakor tuđi on za to stranko ne eksistira več. Ker torej g. dr. Šusteršič ne uživa v Vseslo-venski Ijud. stranki po njeni ogromni večini zaupanja, ga pozivamo, da odstopi kot njen načelnik, da bo mogla zopet oživeti in v sedanjih. za narodovo bodočnost usodnih časih Politične vttrti. = Proti eenzurl. Od poslanstvo ustavne stranke gosposke zbornice je energično zahtevalo od ministrskega predsednika, da konečno že vendar enkrat ukroti cenzuro. Vitez Seidler je odgovoril, da bo storil kar je v njegovih močeh. Skrajni čas je tej hidri posekajo glave. Komaj je šla poslanska zbornica na kratek dopust, že posta-jaio cenzurne razmere zopet nesnosne. = Časopisi Iz sovražnih dežel so bili dosedaj pri nas prepovedani, na Nemškem pa si tih lahko kupil v vsaki traiiki. Sedaj obliublja vlada, da bo tozadevno prepoved omilila. V ći-talnici poslanske zbornice so poslan-cem že na razpolago , Times", „Ma-tin* in „Corriere della sera" in min. predsednik je obljubil deputaciji ustavne gosposke zbornice, da bo vzela vlada zadevo sovražnih listov resno v pretres. = Izmišljotine. Kakor znano, je dal dr. Susteršič v sobotnem »Slovencu« izjaviti, da so naše informacije o njegovem postopanju na curi-škem katoliškem kongresu in o njegovi konferenci z grofom Czeminom abotne izmišljotine. V svojem kratkem odgovoru smo ponovili svoje tr-ditve s pristavkom, da jamčimo za njih resničnost, ker smo jih napisali na podlagi avtentičnih Informacij. Za nami se je oglasil sedaj tuđi celovški »Mir«, ki na Susteršičevo trditev, da je vest, da je on predlagal v Curihu vdanostno brzojavko nemškemu ce-sarju, »od začetka do konca izmišljena«, izjavlja sledeče: »O tej akciji g. dr. Susteršiča je poročal tuđi naš list (»Mir«) in sicer ne sele iz »Slov. Naroda«. Vzdržujemo svojo trditev. Naša informacija iz vira od verodo-stojnega udeleženca na curiškem kongresu. »Slovenčev« odgovor iz-haja le iz zadrege gosp. dr. Šuster-šica, ki meni, da bo zadevo spravil s sveta s tem, da bi jo rad — vtajil.« In kakšno osebno mnenje je o tej »novici« izrekel »Slovenec«? »Abot-nost in tendenca te »novice« je pre-očitna, da bi se bili mi (»Slovenec«), kot resen politicen list, ž njo bavili. Načelnik S. L. S. je predober avstrij-ski patrijot, da bi izražal »vdanost« kakemu tujemu vladarju, naj si pa bo kdor hoče. Preabotno je, mu kaj po-dobnega očitati.« = Još Jedan demanti. Pod tem naslovom je pricapljala sedaj tuđi zagrebška »Hrvatska«, ki piše: Jučer smo prenesli iz »Slovenca« demanti o viestima, što su ih slavosrb-ske novine doniele o veleza-služnom i umnom predsjedniku slovenske pučke stranke dr. I. Šusteršiču. Mi smo i prije znali, da su sve te viesti izmišljotine- i klevete, to najobljubljenije oružje svih naših protivnika. Zato se na njih i nismo osvrtali, držeći da im ozbiljni ljudi i onako ne vjeruju, a slavosrbi. makar im ne vjeruju, služe se njima da obsjenc svoju prostotu. Pošto su medjutim te iste »jugoslavenske« ili srbofilske novine u savezu s klevetama protiv dr. Šusteršića napisale, da je i predsjednik naše stranke dr. A.Horvat imao nekakovu tajnu, bezuspješnu konferenciju s grofom Czeminom, ovlašteni smo izjaviti, da je i to puka izmišljotina, jer dr. Horvatu o takovoj konferenciji nije ništa poznato. — (Tega dementija si ne moremo drugače razlagati, kakor tako, da je dr. Horvat očividno p o-z a b i I kod je hodil po Dunaju tište dni, ko se je reševalo vprašanje hr-vatskega bana. Op. ured.) — »Matica Slovenska«. Trža-ška »Edinost« piše v svoji 193. šte-vilki: ». . . Treba jasno govoriti. V luči interpelacije Spinčićeve o raz-merah v Bosni in Hercegovini se sele prav kaže, kaka krivica se je dogodila »Slovenski Matici«, temu na$e-mu kulturnemu zavoda, zato, ker Je pred vojno priobčila knjigo, ki je v obliki povesti pripovedovala komaj le senco tega, kar pripoveduje sedaj rečena interpelacija. Pa Še ne pripovedovala direktno, ampak le da jala slutiti. O blagi in prizanesljivi obliki priča že dejstvo, da je knjiga brez vsakih neprilik pasirala cen-i 811 — zločin! Da so se omejili na naknadno konfiskacijo knjige — dasi tuđi ta ne bi bila opravlčena — naj bi že bilo, češ, z vojno so aastopile druge razmere — knjiga je zdaj ne-vama za ta ali ta interes! — Ali ustavili so tuđi delovanje Matice — tega, ponavljamo, prvega našega kultumega društva, — in stavili nje imetje pod prisilno upravo, dasi ni ničesar zagrešila s tem, da je izdala knjigo, ki ji cenzura ni opore k a 1 a? Ali kar je prišlo, to kriči najbolj: začelo se je tuđi subjektivno postopanje proti predsedniku društva profesorju dr. 11 c s i č uv ki je po-menjalo pravo mučeništvo. In da so bile vse te persekucije neopravičene, potrja sedaj vlada sama: povrnila je Matici svobodo deiovanja in s tem je odpadla seveda tuđi prisilna uprava. Ali s tem ni odpravljena in poravnana materijalna škoda, ki jo je trpela Matica — saj se govori ćelo, da so na Dunaju razbili pločo nekega zemljevida, ki ga je hotela izdati »Slovenska Matica*. Najmanje pa more kdo sanirati fizično in moralič-no muko, ki jo je osebno pretrpel I predsednik Matice. Zivela »kontrola« I v Bosni in Hercegovini in še — kje JdrugjeN ^^ m^ — Zadoščenje za Dalmacijo. Zadrški »Narodni List« opisuje glo-bok vtisk. ki ga je napravila amnestija na vso Dalmacijo in izvaja, da sedaj pričakuje vsa javnost, da tuđi državna uprava energično nastopl pot, katero je] je pokazal mladi vladar. Skoro nijedna druga dežela ni trpela v vojni toliko, kolikor Dalmacija. List omenja slučaj splitskega trgovca Relića, katerega so celih 8 mesecev vlačili po zaporih, predno se je konstatiralo, da je bil pravza-prav klican samo za pričo in da so ga bili pomotoma vtaknili v zapor. Vsa javnost pozna krivce in se čudi, da ti Ijudje še vedno zavzemajo odlična upravna mesta. Dalmacija bi zadobila zadoščenje, ako se odstra-nijo oni ljudje, ki so se izkazali za-npanja nevredne. Ta poprava pritiče ljudstvu, čigar sinovi so se borili kot levi v Karpatih, ob Soči in v tirolskih Alpah, in ta poprava je potrebna zbog globoko kršene pravičnosti. = Nemčija in ruska Poljska. V konservativni »Post« se bavi baron Zedlitz z vprašanjem, ali more biti Nemčiji še kaj do ustanovitve polj-skega kraljestva, ki naj bi stopilo v stik z Nemčijo. Baron Zedlitz pravi* da je revolucija v Rusiji dokazala manjšo nevarnost Rusije za bodočnost, ter nadaljuje: O odkritem in postenem pridru-ženju kongresne Poljske centralnim državam niti izdaleka ni ničesar opaziti. Posamezne izjeme potrjujejo pravilo. Na Poljskem so internacijo-nalni. Na mesto obljub, katerih pred proglasitvijo neodvisnosti ni manjkalo, so stopile vedno naraščajoče zahteve in pritožbe. Katere cilje jjna velik del Poljakov tostran in onstran mej kongresne Poljske, kaže krakov-ski sklep avstrijskega Poljskega kluba: Je to obnovitev starega kraljestva Jagjellonov vštevši Odansko. Će se taki fantastični nacrti ustalijo v poljskem prebivalstvu, bi ne bilo izključeno, da bi se mogla kongresna Poljska izpremeniti v ognjisče nepre-stanega političnega vznemirjenja. v drugo Srbijo. Baron Zedlitz opozarja nato na čudno politiko Poljakov, ki hocejo ngnati centralne države z grožnjo zopetnega pridruženja Rusiji. Z zu-nanjo navidezno prislonitvijo Poljske na centralne države nam ni pomagano. Končno priđe do tegale zaključka: »Neprimerno boljše, kakor taka ureditev, pri kateri ne odgovarja zu-nanjost resnici, bi bilo, da se navadi-mo na misel, da nam ne kaže ustav-Ijati se svoječasni zopetni priklopitvi kongresne Poljske Rusiji, v kolikor bi jo ne rabili za ustvaritev primerne državne meje. S tem bi se najbrže sklep miru z Rusijo znatno olajšal. In mir z Rusijo je za nas več vreden, kakor samo zunanje pridruženje v notranjosti nasprotujoče Poljske centralnim državam.« = Iz državnozborsklh razprav. Memški socijalno - demokratični poslanec Winter je interpeliral v seji dne 15. julija domobranskega ministra radi sledečega dogodka: Na podlagi zelo verodostojnih prič, ki jih je zaslišal interpelant, se je zgodilo pri bateriji 3 F. - A. - R. 30 sledeče: V Nimlovo pri Olomucu pri nado-mestnem kadru je bila prestavljena baterija 3 poljskega artiljerijskega poljka 30. Poveljnik te baterije je bil nadporočnik pl. HSfem. Polk je pri-šel dne 4. maja 1917 na Dunaj, kjer le ostal do 24. maja. Že pri prvem raportu na Dunaju je zapovedal nadporočnik vsem podčastnikom, naj pre-tepejo moštvo in ga pripeljejo nato k raportu. On sam je dajal dober vzgled s tem, da je takoj nekatere oklofutal. Podčastnikom je dejal, da jih bo že na bojišču obril. Ko je prišla kompanija v Debrecin, kjer je meštvo dobilo menalo, je manjkalo 20 porcij. Nato je moralo na nadpo-mfiirikovo poveljo nastoptti vse mo [ štvo ta se tako dolgo postavljati na prste, dokler ni priznalo nekaj mož, kdo da je vzel dvojne porcije. Vsled te vaje se je zgrudilo nekaj mož. Nadporočnik jih ie obrcal z nogo in poročnik Czychinski jim je dai še nekaj zaušnic. Takoj so privezali 20 mož v železniškem vozu, kjer so vi-seli dve uri. Medtem ko so bili privezani, je stala straža pred vozom, da ne vidi prebivalstvo dogodkov v vozu. Pri tej stotniji je bil tuđi črnovoj-niški kanonir Josip Tabak, sedaj v Nimlovi pri Olomucu, težki poljski artiljerijski polk št. 30, baterija 3. Pred tremi meseci se je zglasil Tabak prostovoljno kot sunitetni pod-častnik k službi na bojišču. Spremljal je bolnega vojaka v Korosmezo k sa-nitetni koloni 34. Tam je izvedel, da ima sanitetna kolona pralnico. Ker ni moglo moštvo baterije premenjavati perila in tuđi ne prati in je bilo torej popolnoma ušivo, je iavril Tabak dne 14. maja 1917 nadporočniku, da obra-tuje parno pralnico v Tisza Borkutu sanitetna kolona. Nadporojnik zapo-ve: »Vzemite jutri perilo moštva in peljite moštvo tja.« Dne 15. maja je bilo pri bateriji pokradeno. Tirdi nadporočniku je izginilo nekaj stvari. Nadporočnik zapove, naj nastopi vsa baterija, imel je velik nagovor in pri-peljal predmojstru Sarvinci pred mo-štvom tri zaušnice. Ko je nastopilo moštvo, da gre po večerjo, je prišel Tabak iz marodnega prlstrešja. Pred vsem moŠtvom je zakričal poročnik Czvchinski nanj: »Na Vas je tuđi treba čakati, Vi umazani, svinjski Zid!« Po večerji je šel Tabak k nadporočniku in ga vprašal, če naj izroči sedaj moštvu perilo. Nato je zakričal nadporočnik: »Kako salutirate!?« Ker ima Tabak na desni roki skriv-Ijen prst, ga pokaie nadporočniku, ki energično zaupije: »Vi, umazani, svinjski Zid, ven, marš!« Tabak se postavi po predpisih pred nadporoC-nika in pokorno javlja, da je 18 let vojak, a ne svinjski Zid. Nato kriči nadporočnik: »Okreni se, marš!« in sune Tabaka z nogo. Tabak se postavi še enkrat in pokorno javlja, da smo v Avstriji, a ne v Sibiriji. Nato zapove nadporočnik: »Moža takoj privezati« Poročnik Czvchinski pe-Ije Tabaka k topu, korporal od dne-va. predmojster Groiss, je prišel od zadaj z vrvjo. Tabak je kričal: »Brez zdravnika se ne dam privezati, naj-prej naj me preišče zdravnik!« Nato pravi poročnik Czvchinski: «Ustre-lim Vas!« Tabak odgovori nato: »Gospod poročnik, Vi me lahko ustrelite, a privezati me ne smete!« Nato je poklical poročnik štiri vojake, ki so odpeljali Tabaka z nasaje-nimi bajoneti v zapor. Ko je prišel Tabak v zapor, je visel tam privezan predmojster Hirsch. Tabaka so takoj privezali in ostal je v zaporu od 15. maja od 7. zvečer do 16. maja do 11. dopoldne. Nato ga je poklical nadporočnik in mu prečital ovadbo. Tabak izjavi, da ne soglašajo vse točke z resnico. Ovadbo proti Tabaku so od-poslali k 34. brigadi in od tam je prišlo dne 9. junija 1917 povelje, ne da bi bil Tabak zaslišan, da je sanitetni podčastnik Tabak degradiran in da mora takoj odpotovati h kadru v Nimlovo pri Olomucu. Odkar je odpravljena glasom cesarskega povelja kazen privezovanja, je pri tej bateriji, ki je sedaj na bojišču (vojna pošta 642) vpeljana nova kazen, neka vrsta »španske device«: Hišico za stražo so od znotraj tako prepletli z bodečo žico, da zamore stati v tej hisici vojak le »habt acht«, ako se noče raniti. Nova kazen je sedaj v tem, da obsodijo moža, ki je kaj za-krivil, da stoji dve uri v tej hisici. Vila curina lola v Ljijani. Kakor je čitateljem našega lista že znano, se otvori jeseni y Ljubljani višja stavbna šola ter višja obrtna šola mehanično - tehnične smeri. Višja obrtna šola ima namen, dati učencem ono strokovno - teh-nično znanje in one spretnosti, ki so potrebne za industrialne in obrtne obrate, poleg tega pa tuđi višjo stop-njo splošne izobrazbe, tako da so oni, ki končajo višjo obrtno solo, sposobni ne le izvrševati kako tehnično obrt, marveČ svoje delo tuđi razširiti in izpopolniti, ali pa lahko vstopijo kot tehnični uradniki v industrijalne obrate, kjer so jim odprta odgovor-nejša in tuđi vodilna mesta. Višja obrtna šola, ki se bo ustanovila v Ljubljani, bo imela dva od-delka, in sicer: 1. višjo stavbno solo in 2. višjo obrtno solo mehanično-tehnične smeri. Višja stavbna šola. Višja stavbna šola ali stavbna strokovna šola obsega štiri letnike in ŠestmeseČno prakso med obema se-mestroma III. letnika. Učenci te sole naj s! prilaste one spretnosti in ono znanje, ki ga potre-bujejo stavbni mojstri« stavb-nd podjetniki in tehnične po-možne moči pri stavbnih obrtih m k siavbnih nracttb. j Abscrfventje imajo pravico do enoletne prostovolj-ske službe v armadi, osobito pri železniških in brzojavnih polkih, ali do dveletne prostovoljske službe v mornarici. Pri prošnjah za koncesijo stavbnega, zidarskega, kamno-seškega, tesarskega in vodnjakar-skega obrta zadošča žanje praktična izobrazba, ki je za eno leto krajša* kakor pri drugih prosilcih. Začetne službe dobe navadno pri stavbnih mojstrih in pri stavbnih uradih. Pri oddaji volonterskih mest na državnih železnicah imajo iste udobnosti in pravice, kakor absolventje srednjih ali trgovskih sol; tuđi pri oddaji praktikantskih mest na carinskih uradih se enako upoštevajo kakor absolventje višje gimnazije ali višje realke. Višja obrtna šola mehanično - tetu nične smerL Tuđi ta oddelek višje obrtne sole obsega štiri letnike. Učencem se nudi teoretično znanje, združeno z onimi praktičnimi spretnostmi, ki so potrebne za samo-stoj-. izvrševanje obrtnih obra-tov inza tehnične uradni-ke strojne industrije in drugih mehanično - tehničnih obrtov in podjetij. Absolventje imajo pravico do enoletne prostovoljske službe v armadi, osobito pri že-Iezniških in telegrafskih polkih, in do dveletne prostovoljske službe pri mornarici. Najprej iščejo služb kot tehnične pomožne moči v strojnih in elektrotehničnih tvornicah in v že-lezniških delavnicah, bodisi v risal-nih birojih ali pa pri obratih. Odhod-no izpričevalo velja kot dokaz vspo-sobljenosti za samostojno izdelova-s nje in popravo parnih kotlov in za izvrševanje plinovodnih, vodovodnih in razsvetljevalnih naprav. Glede oddaje volonterskih mest pri državnih železnicah in praktikantskih mest pri carinskih uradih uzivajo iste udobnosti, kakor učenci višje stavbne sole. Sprejemni pogog. Učenci, ki vstopajo v višjo obrtno solo, morajo biti zadostno veščl slovenskega učnega jezika in telesno usposobljeni za uspešno udeležbo pri pouku. Vsak nanovo vstopajoči učenec mora prinesti s seboj: Krstni ali rojstni list, v dvomljivih slučajih tuđi domovnico. Izpričevala zadnjih dveh šolskih let. Zadnje šolsko izpričevalo srednje sole ali višje obrtne sole mo^ ra imeti odhodno klavzulo. Prosilci, ki nišo bili do konca prejšnsega šol-* skega leta na kakem javnem učnem zavodu, morajo prinesti s seboj tudl nravstveno izpričeyalo in izkaz, ka-r ko so bili zaposleni, odkar so izsto* pili iz sole. Za vstop v I. razred se poleg te* ga zahteva: 1. Dokaz, da je prosi-lec star 14 let ali da doseže to starost še v sprejemnem koledarskem letu. 2. Dokaz, da je prosilec z uspehom dovršil a 1 i četrti razrde javne srednje sole; nezadostni redi v tujih jezikih se ne upoštevajo, ako. ima prosilec v ostalih obveznih pred-metih povprečni red »dobro«, ali pa da je dovršil z uspehom posebni enoletni tečaj kake meščanske sole;1 a 1 i tretji razred meščanske šolet zasnovane na petem šolskem letu ljudske sole, ali zadnji razred osemn razredne ljudske sole, oboje s po-* vsem povoljnim uspehom. 3. Sprejemni izpit, na-< pravljen z ugodnim uspehom. (Optoh ščenje od sprejemnega izpita je izključeno.) Izpit se polaga iz učnega jezika, aritmetike, geometrije, pri-i rodopisja in pk> potrebi tuđi iz ri-sanja. Za vstop v II. razred se bo za-r htevala pozneje ugodna dovršitev I. razreda ali pa V. razreda višje realke; prosilci take vrste pa morajo đe-lati sprejemni izpit. V III. razred se sprejemajo izjemoma tuđi učenci VI. in VII. realke, to pa le na podlagi posebnega strogega sprejemnega iz-, pita. Sprejemajo pa se v oba oddelka! višje obrtne sole tuđi deklice in sicer pod prav enakimi pogoji, kakoc dečki. Šojnina znaša za vsak semesten 5 kron. Od placevanja šolnine oprcn šča c. kr. deželna vlada. Vsak nanovo vstopajoči učened plača 2 K vpisnine. Stipendije. Pripotnniti je, da se bo za ta; dva oddelka višje obrtne sole ustanovilo večje število Š t i p e n d i j ten je mestna občina ljubljanska v ta namen določila 6 ustanov po 500 kron, tuđi dežeini odbor bo, kakor je upati, razpisal večje število ustanov za te sole, obljubljene so ustanove tuđi od trgrovske in obrtniške zbornice in se bodo podeljevale končno tuđi državne stipendije, ki znašajo redno po 40 kron na mesec. Niz« oddettJ. Na c. kr. državni obrtni soli v, Uutrfjani se tu4i pahoe. ki pa dobivajo po doloobah tega zakona istotako pravico do državne preskrbe, ali bi jo bili dobili, seima-jo naknadno nakazati stro-skj za čas, v katerem nišo Uživali nikake preskrbe, {v odmeri za oni čas dolo-cenega državnega podpor-neg'a prispevka za evakuira n c ef oziroma b egunce. .— Koga je smatrati zanepremož-n e gja, nam pojasnjuje razlaga v porocilu begunskega odseka, ki pra-yfc Za nepremožne begun-ce je smatrati one, ki na dokazan način iz svojega dohodka ne morejo pokri-tvati potrebne preskrbe zase in svoje e. — Zakon mora sprejeti se gosposka zbornica, nakar kiobi sankcijo i n stopi v v e 1 j a-vo z dne v om razglasitve. Upamo, da se to zgodi v kolikor mo-goče kratkem času, nakar bo marsi-katera begunska družina, zlasti kjer je več otrok, mnogo bolje preskrb-Ijena, kakor doslej. Dostavljamo še, da so občine obvezane so-delo vat i pri izvrsevarrju tega zakona, Izpremetnba v vodstvu sežan-skega okrajnega glavarstva. Dose-danji voditelj sežanskega okrajnega glavarstva, namestništven! tajnik dr. Fran V 1 če k, je premeščen k na-mestništvu v Trst, vodstvo sežan-skega okr. glavarstva pa je pover-jeno okr. komisarju v AJdovščini Jo- okr. slavarstva v Sežani ja goriiki rojak, doma iz Renč v Vipavski dolini. Kobariški notar Prcmrov, kate-rega so bili zajeli Italijani v Kobari-du, se nahaja v Rimu, Via Urbana 4, inst. 7, kakor sledi iz pisma goriškegm duhovnika Izaije Božica, ki je tuđi v Italiji Od Sv. Lučile ob Soči prihajajo pogostoma poročila, da je ubila gTa-nata to ali ono osebo. To je časih kar vsak dan. Ali ni mogoče, spraviti te ljudi na varno? Za povmltev trža^kega vi§]eca deželnega in deželnega sodišča v Trst je posredoval državni poslanec dr. Otokar Rvbaf pri voditelju justič-nega ministrstva, kjer se mu je zago-tovilo, da je upati, da stvar uredi v kratkera v ugodnem zmislu. j^ašim naročnikom. Tekom prvega letosnjega polletja so se dvignile cene papirja in tiskarskih potrebšćin tako ogromno, da z dosedanjo naročnino ni mogoče pokriti izredno naraslih stroskov našega lista. Zato sms primarani m 1-julijem zvfiati nar«ćnino ,Slo-venskega Naroda* za toliko, da pokrijemo vsaj del ogromnih večjih stroškov, ki so združeni z izdajanjern lista. SI. julijem bo stal „Slovenski Narod* po pošti i za ćelo leto. . . • « # K 30" — . pol leta.......15" — „ četrt leta....... 7*50 w en mesec....., 2'50 lr Ljubljani na domi za ćelo leto.....K Ž8' — , pol leta....... 14' — , četrt leta . . . . . , 7" — , en mesec.....„ 2*30 za Ifemčifo celoletno . • „ 34«— , ostalo in«xemitvo celoletno ......n 40'— Posamezca šterilka velja 12 vin. OpraTBiitifl Jlo?. Mamila44. Dnevne vesti. — Podelitev plemstva. Polkov-nik pešpolka št. 17. Ljudevit K n e i -f e 1 je dobil plemstvo s predikatom »Podberež«. — Odlikovanje. S srebrno hrab-rostno svetinjo 2. razreda je bil odlikovan učitelj Adolf R o s i n a v Or-možu, bivši računski podčastnik neke gorske brigade na južnozapadnem bojišču. — Korporal Peter Z a j c pri c. in kr. sanitetnem oddelku Št. 9 v Celju je bil odlikovan za posebne zasluge pred sovražnikom z Železnim križeem na traku hrabrostnem svetinje. — G. Šaša Žeieznikar, sin ranj-kega urednika »Slov. Naroda«, je pi-sal uredniku »Mira« iz Berezovke v Sibiriji: Ležim že štiri mesece v bol-nišnici. Odrezali so mi pol zmrzlega palca na nogi in potem sem obolel §e na skorbutu. Sedaj bo pa že skoro oboje dobro. Tu ostanem skoro gotovo do konca vojne, ker kot prosto-voljec in vrhtega še bolnik ne grem na roboto. Če imam posebno srečo, pa pridem morebiti na Švedsko, ali skoraj ne verjamem. — O pogrebu poročnika Pavla Mfhlavčiča nam poročajo iz Kranja: 12. julija popoldne so ga. spremili vo-jaki in prijatelji cxi mrtvačnice do sojdnega poslopja, kjer so mu pevci iz Kranja in iz Skofje Loke zapeli pretresljivo žaslotinko »Vigred se povme«. Nato pa ga je voz odpeljal v Poljansko dolino, na kateri je Pav-le vise! z vsemi žilicami svojega srca. Na sv. Marjete dan dopoldne pa smo pri Sv. Antonu na Trati shranili njegove pozemske ostanke v grobu, ki si ga je sam izbral. Na zadnji poti ga je spremljala množica sosedov, prijateljev in znancev, belooblečene deklice pa so mu nasule na prezgod-nji grob dehtečega cvetja, nagelnov, rezede in vrtnic. Pokojnik je bil zlata slovenska duša: mehak, skromen, požrtvovalen, odkrit mož, poln zdrave, prekipevajoče šegavostl, skrat-ka: solnčen značaj, kl ga je moral imeti rad vsak, kdor ga je pozna! In kako vam je znal kramijati v prikup-ljivem svojem poljanskern narečju. Ure in ure bi ga bfl poslušal. Vol*-ško službo je opravljal kot pravi junak, zato so sa odlikovali z veliko srebrno svetinjo, in kot junak brez strahu je gledal smrti v obraz. Umri je kot pravi modrijan. Sladak ti po-čitek. — Gušter Pire. generalni rav- ske, je pro&il za vpokojitev, ki mu Jo je družbeni glavni odbor v svoji seji dne 10. t m. s pogojem đovoHl, da ostane v službi, dokler se ne najde zanj primeren naslednik, oziroma dokler ni ta vpeljan v svojo novo služba — Castno občanstvo je podelila obeina Srednja vas v Bohinju gene-ralnemu ravnatelju c. kr. kmetijske družbe Gustavu Pireu za njegove zasluge v prid kranjskega kmetijske-skega stanu. — Vojaški dom c. kr. kmetijske družbe kranjske je sklenil ustanoviti družbeni glavni odbor pri kaki vojaški formaciji v fronti, ki je po večini sestavljena iz vojakov slovenske narodnosti in je v to svrho placal 1000 kron ustanovnih stroškov. — Učiteiistvo obeh c. kr. rudničkih ljudskih šoi v Idriji ie sedaj tuđi uvršćeno v službeno pragmatiko državnega uciteljstva. S tem je deset-letja trajajoča pravda tega uciteljstva končno vendar ugodno in pravično rešena. To učiteljstvo ne bo poslej več samo po dekretih in dolž-nostih enako državnim uradnikom, ampak jim bo enako tuđi po plači in pravičan. Počasi le zmaguje pravica vkljub vsem zaprekam in nasprot-jem. Za to zmago pravice si je prido-bil posebnih zaslug g. državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar. — Pianist g. Cirii Ličar — spremljevaloc mejstra Kociana. Iz Prage nam poročajo, da je absolvent praškega konservatorija gosp. Ciril Ličar sprejel ponudbo slavne^a če-škega violinske^ra virtuoza, mojstra Jaroslava Kociana in bo umetni-ka spremljal v prihodnji se7x>ni na njegovi koncertni turneji. Par kon-certov bosta dala morda že to poletje v nekaterih čeških kopaliških mestih. Po zimi prideta koncertirat brez dvoma tuđi v Ljubljano, ki se je moj-stru Kocianu zelo priljubila. Pianist Ličar je rodom Trboveljčan. — Hrvatska opera »Vflin veo«. Društvo hrvatskih književni kov v Zagrebu namerava v tisku izdati z velikim uspehom letos v Zagrebu vprizorjeno izvirao hrvatsko romantično opero »V i 1 i n v e o«, ki jo je zložil skladatelj Peter K o n j o v i ć. Oni ljubljanski glasbe-niki in prijatelji glasbe, ki si hočejo to delo zasigurati, naj tekom julija naznanijo Mateju Hubadu, konc. vodji »Glasbene Matice«, da subskri-birajo to operno delo. Cena 150 strani obsezajoče klavirske izdaje s pod-pisanim besedilom znaša 15 K. Na-tisnilo se bo le toliko odtisov, kolikor bo subskribentov do 1. avgusta t. 1. prijavljenih. — Castno svetinjo za 401etno zvesto službovanje so dobili vpok. gimnazijski ravnatelj Fran Brež-n i k v Novem mestu; organist Ivan Pogačnik in pevka Marija K u -š t r i n v Idriji. — Priprava pšenične slame za pletenje kit na Kranjskem se skoro pričenja. Tam, kjer se pletejo vsako-vrstne kite, je potrebno opozoriti kmetovalce, njih žene in otroke, da naj izbirajo pšenično slamo, toliko bolj naj se to delo vrši, kolikor bolj nam zapi rajo dovoz tujezemskih kit v naše kraje. koder se izdelujejo slamniki in druge stvari za civilno ljudstvo in tuđi za vojaštvo.Posestni-ki pšenice naj preskrbe pletcem kit dovolj pšenične slame, da bodo pre-skrbljeni čez zimo s slamo za pletenje kit. Tuđi bic naj se poreze že sedaj, ko je še zelen in naj se posuši v senčnatem kraju, ker je za pletenje kit zelo uporaben. — Vene podpore za otroke urad-nikov in učiteljev razpisuje I. Sploš-no uradniško društvo (I. allg. Be-amten Verein) na Dunaju, I., Wip-plinggerstrasse 25. Tam dobijo č 1 a n i društva podrobnejša pojasnila. — Prepoved kopanja na »Pasjem brodu«. Ker se vzlic svoičas objavljeni prepovedi ljudje Še vedno kopljejo na »Pasjem brodu« in na takozvanem »Vollmondu«, ponavlja mestni magistrat svojo prepovea s ^ristavkom, da je rudi noja po on-dotnih travnikih in slezicah, ki vo-dijo k vodi, prepovedana. Prestopki te prepovedi se kaznujejo po §§ 26. in 70. obč. reda ljubljanskega z glo-bami do 200 kron, odnosno z zapo-rom do 20 dni. Iz Kranja. Dne 16. t. m. se je utopil Jožef B i r t i c, katerega je po-tegnil nezavestnega iz vode Boris Viifan. S pomocjo gosp. Marjana Globočnika so ga spravili zopet k zavesti. Potem je bil poklican zdravnik g. dr. Šavnik, kateri je z vso Ijubez-njivostjo prihitel s svojo pomočjo. Občni zbor Društva za otroško varstvo in mfatimsko skrb v taar-sk#n sodnaoi okrafn se vrši dne 12. avgusta 1917 dopoldne ob poi U. uri v sobi št 16 c. kr. okrajne sodnijc v Smarji pri Jeišah. Zcabila se je srebrna ura % za-pestnico od Kriievniike ulice do magistrata. Ako jo kdo najde, se prosi, da jo prinese v Križevniško ulico 5 b gospe Ani Pokoren, Aprovizaciia. 4- Razdelltev prak«j#n«fa mesa «• rum#fie in rudeč« izkazniea A. V ponedeljek dne 23. juli ja bo mestna ■provizaaja ljubljanska iz svojega skla-diSča v cerkvi sv. Jožef a od da jal a popoldne od 2. do 3. prekajeno meso po 2 K za vse stranke, ki iraajo rumene ali radeče iskaznice, zaznamovane z veliko črko A. Prinesti je s seboj po-leg rumenih ali rudečih izkaznic s črko A tuđi izkaznice za meso. -j- Razdel iev masti na rumene izkaznice B. Mestna aprovizarija ljubljanska bo iz svoiega skladišča na Poljanski cesti št. 15 (bivša Kranjčeva hiša) oddajala prihodnji teden na rumene izkaznice, zaznamovane s črko B, mast po znižani ceni. Določa se na-slednji red : V ponedeljek dne 23. julija od 8. do 9. ure št. 1 do 75, od 9. do 10. ure št. 76 do 150, od 10. do 11. št. 151 do 225, popoldne od 2. do 3. št. 226 do 300, od 3. do 4. št. 301 do 375, od 4. do 5. št. 376 do 450, od 5. do 6. št. 451 do 525, v torek 24. julija dopoldne od 8. do 9. št. 526 do 600, od 9. do 10. štev. 601 do 675, od 10. do 11. št. 676 do 750, popoldne od 2. do 3. št. 751 do 825, od 3. do 4. št. 826 do 900, od 4. do 5. št. 901 do 975, od 5. do 6. št. 976 do 1050. V sredo dne 25. julija dopoldne od 8. do 9. št 1051 do 1125, od 9. do 10. št. 1126 do 1200, od 10. do 11. št. 1201 do 1275, popoldne od 2. do 3. št. 1276 do 1350, od 3. do 4. št. 1351 do konca. Poleg rumene izkaznice B je prinesti s seboj tuđi maščobne karte, kakor tuđi rodbinske karte, katere so sprejele stranke pri zadnji krušni komisiji. K razdelitvi je prinesti tuđi potrebno posodo. -L Cena kumar. Državni zakonik z dne 10. julija 1917 št. 287, določa za kumare, ki so tako velike, da jih priđe na 1 kg pet ali manj komadov za 100 kg 20 K, za kum are, ki so nekoliko manjše in sicer tako velike, da jih priđe na 1 kg 5 do 12, pa za 100 kg 30 K. To ceno sme do 19. avgusta zahtevati producent. Po tem času se cene še znižajo. Za nadrobno prodajo (pod 10 kg) so določene sle-deče cene: Cene za sveže kumare. Velike kumare (solatne kumare), kate-rih tehta 5 komadov ali manj 1 kg do 19. avgusta v Ljubljani 60 v, v drugih krajih na Kranjskem 48 v; od 20. avgusta naprej v Ljubljani 55 y, drugod 43 v; velike kumare, katerih tehta 5 do 12 1 kg, do 19. avgusta v Ljublj. 70 v, drugod 58 v; od 20. avgusta naprej v Ljubljani 65 v, drugod 53 v; majhne kumare (vložne kumare), katerih tehta 12 do 30 1 kg, do 19. avgusta v Ljubljani 1 K, drugod 68 v; od 20. avgusta naprej v Ljubljani 95 v, drugod 63 v; majhne kumare, katerih tehta 30 do 60 1 kg, do 19. avgusta v Ljubljani 1 K 20 v, drugod 80 v; od 20. avgusta naprej v Ljubljani 1 K 15 v, drugod 75 v. Cene veljajo za 1 kg zdravega, za trg sposobnega blaga. Za kumare iz rastlinjakov ali pi-kolikumare (kumare, katerih sele nad 60 komadov tehta 1 kg) ne veljajo te cene. Prestopki se kaznujejo. + Nove naj vis je cene za zgodnji krom pir. Uradno so se določil© za nakup krorrrpirja pri producentu sle-deče najvišje cene za zgodnji kroin-pir: suh, prsti očišćen, brez kali, ki-felČar po 60 kron, za druge vrste zgodnjega krompirja po Ml K za 100 kilogramov. Prekoračanje maksimalnih cen se najstrožje kaznuje. + Tiskovine za popisovanje premoga Industrijskih podleti] so magistratu došle in se dobivajo v mestnem popisovalnem uradu. Interesenti se pozivajo, da si jih takoj vzemo in jih, ker jih mora magistrat do 27. julija predložiti vladi, vrnejo izpolnjene najkasneje do 25. julija, + Preskrba s premogom. Pod-odsek vojno - gospodarskega odbora je raspravlja! te dni o vprašanju preskrbe s premogom. Upravitelj ministrstva za javna dela je povedal, da se je zmanjšala produkcija premoga v letu 1916. napram letu 1913. za 7%. Izvoz avstrijskega premoga na Ogr-sko se je zvišal v letu 1917. napram I. 1913. za 50%. Glavni vzrok, da nazaduje produkcija premoga, je slaba prehranitev rudarjev. Izvoz na Ogr-sko se vzdrži Ie tedaj, Če bo zagotov-Ijena najprej zadostna množina premoga za Avstrijo In če posije Ogrska dovolj živil za rudarje. Stanje rudarjev se je zmanjšalo med vojno za 25%. Vojna uprava je odpoklicala pred kratkim 32.000 rudarjev s fronte. Dne 23. julija ima pododsek skupno sejo z vlado, da izdela določbe za razdelitev in utesnitev porabe premoga. V ministrstvu za javna dela izdelujejo vladne odredbe, kako zni-žati ob nastopo mrzlejšega letnega časa uporabo premoga. Vlada namerava zapreti kopeiišča. Da bi se na-domestil premog z drvmi, na to nj misliti, ker primanjkuje delavnih moči in vpreg. + Jajca je atihotapSjaL Trgovec Franc Račič iz Cerkelj na Dolenj-skem ie imel legitimacijo za nakup aprovizacijo ljubljansko. Sedaj ga je oblast izsledila, da je pošiljal večje množine jaje skrivoma v Brezice na tamošnjega trgovca Matheisa. Okraj-no glavarstvo v Krškem je vsled tega Račiča za zadnja utihotapljena jajca kaznovalo z globo 200 kron, mestna aprovizarija ljubljanska pa mu je odvzcla legitimacijo za naku-povanje jaje. Račič je na sumu, da je že delj časa utihotapljal jajca in druga živila na Štajersko in Hrvatska Bržčas se bo imel v kratkem zago-varjati tuđi pred sodiščem radi navi-* janja cen. Razne stvarL * Velik mlin je zgorel v blizini Rima. Zgorele so velike zaloge mo-ke, pšenice in koruze. Škode je nad dva milijona lir. * 15 mHijonov žensk preveč. Po neki statistiki, v kateri pravijo, da je vestno sestavljena, bo v Evropi po vojni 15 milijonov žensk preveč. Kaj bodo počele ? * Crnogorski zgodo vinar Simo Šobajić je umri v Nikšiču, star 89 let. Nad 50 let se je bavil s crnogorsko zgodovino in nabral zanimivega in zgodovinsko vrednega gradiva, * Moravske žene za mir. Poslanec Konečnv je podal v poslanski zbornici peticijo, katero je podpisalo 20.000 moravskih žen, ki zaklinjajo parlament, naj napne vse svoje sile v dosego skorajšnjega miru. * Iz gorenje Italije so odpeljali v južno Italijo in Toskano 839 Nemcev, 614 Avstrijcev, 219 Turkov in 52 Bolgarov, po večini so starci in otro-ci. Beguncem Iz Primorja je dovo-ljeno. da ostanejo v gorenji Italiji. * Najdafsa telefonska napeliava na svetu- Doslej je bila najdaljša telefonska crta med Newjorkom in San Franciskom. Sedaj napravljena Crta Montreal - Bancouver pa je Še dalj-ša, znaša namreč 6763 km. * Spanske žene za nevtralnost Španski kralj je dobil od nevtralnega gospejnega komiteja v Madridu več albumov z nad 500.000 podpisi špan-skih žen, ki zahtevajo imenom ljudstva, da se vzdrži tuđi še nadalje ne-< vtralnost Spanije. * Prijazno letovišče. V Viechta-ehu na Bavarskem je dal župan nabiti oglas, ki naznanja vsem izletnikom, da ni dovoljeno pri kmetih na-kupovati živeža in ga ođnašatL Pri komur dobijo nakupljeni živeŽ, tišti odide iz letoviŠČa hitro >per šub«. * Enakopravnost poročenlh Ita-lilank. »Messaggero« javlja, da je pravosodni minister Sacchi dovršil prva dela zakonskega predloga* po katerem dobijo žene v Italiji povsern iste pravice kakor jih imajo moškL Vse dosedanje prednosti poročenih moških bodo odpravljene. * Dobavatel}! sukna za vojaštvo pred sodnijo. Pred budimpeštansko prizivno sodnijo se vrši revizijska razprava proti petim obtožencerru ki so vojaški erar, oziroma v Karpa-tih se bojujoče uboge vojake preskr-beli s takim blagom, da ni pretrpeio niti navadnega dežla. Med obtoženci je tuđi major Fenvves. Pri đveh njegovih soobtoženih bratih so zaple-nili 400.000 krort V prvem procesu so bili obtoženci obsojeni vsak na deset let težke ječe. Pri trganju v udfli, glavobolu, revmatizmu v ledjih in plečfh, po-vzroči naravna Franz - Josef gren-čica milo Izpraznenje telesa s hitro odpravo težkoč v đobavnem kanalu ter pospeši presnovo in izčisti kri. Darila. Za soSki sklad. Osobje prometne ga nid< zorst\ra južne Želeinicc v Trstu je povodom zmagovitega odbitja v 10. soškl bitki napravilo na korist .Soškega sklada* zbirko pri kateri se je nabrala znatna svota 21/7 K 50 v. Ta znesek je že izročen svojemu namentt. 2« TOflaik« domov«. C kr. ktnetijtka družba je darovala za vojaški dom, ki bodi namenjen slovenskim vojakom 1000 K z do-ločitvljo, da se imenuje »Dom c kr. kmetfjske družbe kranjske". Obrtno-pospesevalnl zavod je sklenil istotako 1000 K za dom, kl noti naslov .Dom c. kr. obrtnopospeševalnega zt-voda kranjskega*. DaHU za goriŠk% begnnce. Vodstvo ljudske Sole v Ligojni pri Vrhniki je darovalo posredovalnid 100 K kot prispevek čfstega dobička šolske predstave dne 15. julija t L Marijina družba v Kropi je darovala znesek 46 K 42 v za goriSke begunce. Vsem pleme« nitim darovalcem se .Posredovalnica* najtopleje zahvaljuje. ■ • ■ Upravnlltvn naših listov so poslali: Za wChil-Metodovo dražbo41 Vadav Ha-velka višji revident državne železnice v Pragt po g. dr. Ravniharju 20 K, In dr. Egon Starć s soprogo 30 K, mesto venca na krsto dež. sod. svetnika Deva (za otroke Ciril Metodovih iol). Skupaj 50 kron. Za .Zavod za v vojni oslepele vojake* Franc Javomlk trg. iz Gline 15 K, mesto venca na krsto g. A. Agnole. Za „vdove in sirote v vojni padlih vo-Jakov« Franc Javornik trg. iz Gline 15 K. inesto venca na krsto g. A. Agnole. SrCna hvala! Izdajateij In odgovorni urednik: VaJtndn Kopitar. 165. Stev. »SLOVENSKI NAROD«, dne 21. julija 1917, Stran 5. MATfflONiS f JEDMSTfBI ' u evoJoi ANALfrfČNOj KAKVOtt bumu Mm*/ *k pomitoi rtćt I tljraffflj:«); m$$M> ■V Hli ■• atofcro okraafaao IMi moško kolo Novi Vodmat Jtv. 47. 2391 IliU nrailsiEa šiSHis §ki krjjigi in draeih notarskih de! iell ■testa ▼ kaki aoUrskl plsarni. — Vstop lahko tikoj. Pismene ponudbe pod nBL F. li/MW" na uprtvni^tvo »Siov. Narodne Vlagalko tiskarna Makso Hrovatin. I sredim mesti m ihfr suha in znlio skladišče đO 30. t. m. Pismene ponudbe pod »SfclađlftĆe Ž3691 na upraT. „SI. Nar-. 2369 Učenka stara 14 let, iell mesia v kaki mešanl trgovini, najraje v mestu, gr© tuđi a« dcielo. 2298 Naslov pore uprava. »Slov Naroda«. Trgovd! 6ostHnftarJI! KOCKE za juho! zelo dobre vrste, 1000 la 27 K, pošilja proti povz^tju ati predslaCilti tvrdka IVAN UREK, Ljubljana, ________Hetm tri *»« **« 2344 ===== Dva ali trife ===== predilci ( Selfaktor - Sp mner ) đobtjo tako] dalo ▼ predllal tovarnl v Llpnici, ______ Štajersko._______2330 VoJnopoStne dopisnice. 1000 koso* ▼ofnopoitaega plaemakega pa pirja za 12 — kron. K 3*50 za 1000; 100 vojaSkih ali Ijubeztnskih K 5'—; umetniSkih razglednlc K6 razpoSilja po povzetju 2%9 Schlftler-f eva zaloga razgledale, Drma I XVI15, Đrnnnengassa 67. Ako ne ugaja, denar nazaj. Prodaja. Tf^OVUiS W 9VO4M0CM9 ugodna lega, dobra &tavb*, tri in pol orala zemlje, m raal stateja mit vrt*. ■• preta. — Poaudbc pod „II. p./ 2300" na upravn. »SIot. Naroda«. Zamahe nove m stare, kupi maka množine tvrdka „ Lfnhl|a»ska fta*Mtri|a prokkOTik itmtiktv JZLAtiM * ________g»i M»H|ana. 2278 Službena pomtiba. •espedlćsa ta iobi* kite, ki je letos dovršila trg >v:-ko §o!t v O!'U s prav d< briro uspehom *«li vstopttl v alatko t kako *•*<• trgovino na doleti, aui|rajao sa Spodajem Staierokem, kjer bi b la zraven knjigovodstva zaposlena tuđi v trgovini. Naslov pove upravništvo »S!ov Naroda« _________________2256 s&cnifota po+iu38a. Obrtni^, soliden, f-*obraferi 25 twt stxxr, uca^c jpcsteue, j nt^af ttsoč v gotovim, ta Čas na bonacu, yelt Stjnanja v svrAo pojnmjš* jemiv* 3 groznico staro do 25 Imt. Prednost tmajo onm s svo//?w domom L* rm^ne vonudbe s stifa pod ,Jf. tF. t042/2368' na upravništvo „Siov. /taroda*. Preda se lila 1 pAki postupi v okolici Ljubljane z vrtom za sadje in zelenjavo. lepa zdrava lega ob Savi, pripravno za letno stanovanje ali leto višče, tuđi im. manjio tovimo, ker se na željo lahko vpelje električna in vodna sila, radi rodbinskih razmer le sa resne direktne knpce. Ponudbe na upravni.štvo .Slovenskoga Naroda' pod ,Jle4ka prUika 2394-. 2384 Prodam VIJTvO moderna solidna stavba z vsem kom-fortom v sloveaskem trgu na južnem Staierskern. NatanČni opis na razpolago. — Le resni rcflek-taoti na i blagovolijo Apraiati pod yyvilai 1917U na uprav. »SIot. Naroda* 1650 Kupim dobra ohranjen za približno 40 do 60 žarnic. Prodaam 2 tele ini triM z Iese- B\iml paloi (zobm ) za na lesena vra-tena približno 2 m v premeru in zraven spadajoči 2 nali telenl tlilll, približno 550 m v prerneru. lAOAB, lgnr|#a rezati vsako-Trsten lesy BV^ te spre]me« Kupim kostanjev les. J«sip fiolievaćek v Ljnbljajti, KalodMnka mlica 34. 2219 m*m ptfutm uvod v y*t}««i. 1 I Adolf Mllavec, c. kr. okrajni narednik naznanja v I svojem tei v imenu svoje soproge RofO ter hčerke Rofico I pretužno vest, da je njih iskreno ljubljena nepozabna hčerka I I oziroma dobra sestrica | Filipina I utonka IV. razreda Uchtanttturnov*9a zavoda I dne 20. t. m. po kratki, zelo mučni bolezni v nežni starosti I 11 let preselila od nas med nebeske krilatce. I Pogreb nepozabne ljubljenke bo v nedeljo dne 22. ju- I lija 1917 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta I štev. 13 na pokopališče k sv. Križu, kjer se položi truplo v I rodbinsko rakev k večnemu počitku. I V LJUBLJANI, dne 21. julija 1917. 2395 . balnliktl ____ velik pet-iuvaj Ponudbe na tovara« fcaii * a>ota pri ___________LfaljanA._________2S Žveplo kupi vuko množino, tuđi male količine. J. KropeL tovaraa ma *v«plo, Dnmat »1, L«lbnltm. tfaflse 17. Ozira lel« na ponudbe s skrajno ceno in navedbo množine. 2325 L in kr. smodni nica v Kamnlku potrebuie ve£jo množina W\šm ta Natanineie se poizve Ittotam. 2377 Majbojje ia zob« 135 Popravila in preobleke ;: toCno in ceno. :: Popravila in preobleke :: točno in ceno. :: Najcenejš« dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova nlica 4. Gonoktein 1O Najnofcjše, izkušeno sredstvo ! proti kapavcu (triperju), belemu I toku, čretesnemu in mehurnemu ' katarju itd [ GONOKTEIN je vpeljan na čcSki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskrga. Na praški nem£ki kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga prinoročajo vseu<*. prof. dr. J. Bukovsky, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil. M. U. dr. Rih. Fuchs, okrajni zdravnilc v Bleištatu piše : Z Vašim Gonogteinom dosegel sem izvrstne uspehe, tako da so pacijenti po dobrem ućinkovanja sami zahte-vali. da jim ga za pišem. M U. dr. H. Fischer, Štabni 1 nadzdravnik v Baden-Badenu piše: j Z Vašim Gonokteinom dosegel sem si ja j ne uspehe, pacijenti sami ga hvalijo. 2130 Dobivi se po vseh večjih lekarnah. Skatljica K 6—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: Lft-karna Traktx«y. Zagreb: Lakam* ^8aWator« S. Mit-telbac«, Jate«ič«T tra> Proizvaja: FarntkoUik« - keničai libon-torij „HERA" Praga - Vršofke 562. Dotevttoll Toj«#fa aminlatrstra In ▼olao-zdravst, amafa všrmtti\m. POSESTVO v UubUani %m proda. 2345 Kje, pove upra?niStvo »Slov. Naroda«. Voliček 9 mesecev star, se proda ali da v rejo. Poizve se IlOTlca alev. 58, pri Setom. 2375 Išiem sluibe. Mlad trgovski pomočnik, voj. prost, mešane stroke, na deželi ali v mestu. — Pismene po-midbe na upravnlStvo .Slovenskega Naroda" pod „Trgovali! pomoć alk 2SW«. 2383 ■ 531*3 te*aia ■ slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, z večletno prakso, stenc^rjifistinja, isče mesta Cenjene ponudbe pod „Marljiva" na uprav- ■ ništvo .Slovenskega Naroda'. 2390 mmqm enonadstropna, pripravna ftJBfl 4r^ #g za vsako obrt, v HČnetn j ||^4ja trgu na Spodnje Štajerskcm ; "^""™ ob železn'ci, se pod ugod- ! nimi pogoji pruda. Zraven hiše hlevi in vrt. i Pojasnila daje Hrsnllažca ia poso|Untca v SevnlcL 2378 IMeai tako? ia 6 teđnov eno veliko ali dve mali priprosto msljteni solil s 4. posteljami v Ljubljani ali bližnji okolici, j Ponudbe z navedbo najemnine pod ttLaf- 1 bacn oder Uiagebung 23S2*' na uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«. 2332 ' Pisalni stroj dobro ohranjent novejSega sistema, kttpl aiestaa aprorltacifa v Mv^llatil, Polian-aka eesta ttr. 13./I. aađitropie. 2372 ^^oieandrov 1-80 ni do 2 metra visokih. — Poizve se: Resalieva c—U ai. 10, pri hiinlkn. Kontoristinja z TeClttno prakso, li*© prlmomf« mesta. Zmožna je tuđi vseh pisarni§kih del v posojilnici. Ponudbe pod lSaBHMto|ttft 2351" na upravništvo »Slovcnsk. Naroda«. i^—^—— UĆo se i—^^—— perfektna kn]iiouotffeln]a proti takojšnjem vstopu. Reflektira se le na po?olnoma samoatofao kaligovodsklao moć. — Plaća po dogovoru. — Ponudbe je poslati na „Požtnl pređal tt 149." 2380 Stavbena parcela pri Bohlnjskem fesern, » blitinl St. Janeza se pod ngodniml pogo]i proda. Pojasnila daje Posofilnlca v RadotlllcL 2360 ^ Gospodična ^ 22 ler stara, z lepo pisavo, znanjem slovenskega in nemSkega jezika v govoru in pisavi, se razume na lažja pisarniška dela ter Ima lepo izpričevalo enoletne službe, želi primerne službe. Dopisi se prosijo na F. PotOCnik, Jarše 22, Moste pri Lfobllanl. 2376 Toplice (Hrvačko). Pojasnila in prospekti zastonj. zdravija giht revmo ischias. Najboljsi in nar pcpolnejši so le „Pfaff" šiualni strop. 10-ietna garancija. 1^^ If #%sla? speci'alna trgovina s šivalnimi stroji, 9■■ • " ^ *^ Puch koiesi in vsemi zraven spad. deli. ________Ljubljana, Sodna ulica itev. 7.________ Najveifa IzOira v vstth moder* nih opremah in za vsakovrstno obrt« Brezplačen pouk v vezenju« ■i^^^^ timmmim ^m^mm mi^—m m^mm^ i^^^m mmi^m^ m^t^^m^^^mimm^^^m ^^^^^^t^^^m ^^tm^m ^^^^mm v deželnem gledališčn. Sobota 21. Nedelja 22. Ponedeljek 23. junija. ..'"'" Kliih iloi/otih IICUjj Naiveni mnetoilki uspeti! Predstave se vrše ob delavnikih ob 4., pol 6., 7. in 9. uri zvecer, v nedeljo ob pol TI. dopol., ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvecer. ^^^^^aaa ^^^^m^mm ^m^m^mamm i^i^i^^ana, ^^^_^_^ ^b^i^ ^^b^h ^^^^» —^s__^— ^_ai^ ^^^m^^mtm ^^^^^^^ ^^^_^^^b> Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u P«lnlifc« gl«wilca 10.000^— hrUTii Stl^ltarjeVfl UllCJi iteVi 2a W««wwil HtnM ofci-oglo 1,300.000 hiJU. Pošlovalniea c kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu9 Trstuy Sarajevu9 Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. | vlog« na knjilica in takoii r«lyn _ ^kflM^AS itt^Btfs^oiflRA^MBVio^ si^a^MPfa^aia^HiH^a^oia^M. ^^^^^■^^■^■^^^^^^^■^■^■^■^■^■^^b I i*mm h mm «m mH Troimlani papirlo, Itoudra mritat dobava in do»oijaje i ^j>ro'%ri^a.oijsili:e' kredite« Stran 6. .SLOVENSKI NAROD", dne 21. julija 1917. 165. štcv. Priporočamo naSm r gospodiDjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske g tovarne y Ljubljani manufaktura j JvllJ Slngor f Biuj L fusimrstr. I F. Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Napito, 30 vinarjev v znamkah. 134 1500 Kron! I Vam plačam, ako moj uni- -------------------' čevalec korenin Hla balxam re odpravi v 3 dneh brez bolečin Vaš-.h tar|fb oćes, bradavic, obtiSćancaT. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.75 £, 3 lončki E 4-50, 6 lončkov E 7.50. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. K#B«ny, — Boftfce(Eassa) Poatlach I t 12 3 07,Ggrsko. 3663 *■ elastičnim | glblliTim iesenim potplatom. i Cesiki u akttn! CdfcM predala: 1732 ti. Jraanilein, Sonaj I, SHcheagasse 7. Mu parcele v Spada)! ftliU ob cssti la io-Itznioi leteće, so na prota}. Vnrašama na pOSUrf predal ftt 3, Ljubljana. 2320 Kuharica navajena šivanja, ter zna voditi samo stojno ^ospodinjstvo, lit* slvibe k stare) šim 2 ali 3 osebaau — Sprejmem službo tuđi na deželi. 2282 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda« I Ponudite I koštat* les i v hlodih ali polenju edino I tvrdki Vinko Vabii, I talcc, Juluoslajorska. I i Tako^nje plačilo proti dupli- I katu izvoznega lista 1 Kulaotno I poslovanje! Navesti je ceno, I množino v vaj*. in rok oddaje. I Kostanjeve in bukove hlode kupi vtako množino franko vagon »s Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. ; VpoŠteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. Pi«. muni h°sss5t S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Najlepši kras ženske I Ml Upo oMlkoroM, bujne, trde građi. Gospe, ki se v tem ozlru ne čutijo popolne, naj pišejo na Ido Krause, ki jim posije brezplačno na podlagi od nje preiskušene metode, diskreten svet v svrho pridobitve idealnih, okroglih oblik. 1851 Ida Krause, Požun, (Pressburg), Ogrtko, Schaitzstrass« 2. odd. 41. jtmm^^mmmmi ^■■■^ mbmhhj rdečino na obrazu inrdeč nos, ogrci,pri-, __^M i^l^^»Jl^r t^i 5či, jrube in ohlapno kožo vse napake k polti odpravi zajam, staropreiskušena - dr. A. Rixa pasta Pompadour. Popotnoma neškodljivo. Poizkušnja K ISO, veliki lonček K 4 —. Đr. A. ftixa biserno mleko, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenica K 4—. Diskretno razpošiija Dp. A. BIx, kosm. preparate. Dunaf IX, Lakle- reraeese 0X 7aloge v Ljubljani: drog. A. Kare, drog. *Adrija«, v Mariboru : Lekarni »Pit Angelni varhu«. »Pri Mariji pomočnici« in drog. Wolfram, v Trstu : parfumerija Andreuzzi, Korso 5. 2299 Srtea Me. pripeko. laseHie kaže. lilaje, I griote, kožne bolezni. tore. oleklioe io raoe o^dravi hitro in sigurno žantarsko mazilo. Ne umaze in ne diŠi. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, druži oski Ion ček 9 K z navodilom. K temu spadajoče brinovo milo 4 K. Gerd Sandor, lekarnar, Nagy Kdros 30. /OBER0ER. mm RBJIB^B^ ■^■^■^i"^^^"^^^^«^ " N ^^^^^^■B^B^B^BHB^BHHBIB^B^^^^^^— ' - ^^^^^^^— ^BP^B^ HijKfia nltia aaiaiiil li iiaifliiifll otroških vozičkov 1b aevatee *• aajllMe|ie time. ^M. Paklč ▼ L|«M|uL Imaain iinfiikM » Niu|i i Hnitjm. fct ««2€» aU ^--^ejT Šablona a 18 monograml, primarna za tiamlziia ppli, aarwU ete, zapne robea In waah vrat parilo aa dobiva pri TONI JA6ER £jubljana, Ziiovska ulica štcv. 5. V J Jos. Rojina modni nteliie : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Voja^ke in u rad niske s uniforme: po meri v najkrajšem času. L HIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 pricoroča svojo veliko izber dežnikov in »olnčnlkow. Popravila se izvršujejo točno in solidno 51až 3ancar pl«5H«r?H> mcjjtcr v«i l«t pri tvrdki Eberl, m prl> p«r«ia slavncma obUastra kot Uivalld sa 2215 stavbena In pohiitvena pleskarska dela. Delamtita: Oražem, Breg žt. 6. Losne kite ■alboltie kakovostl po 8. 10, 12. 14 In 16 kron; lasne podloge Srepp ali Pjrthon la lasne mrežice v vsoh barvah; „NERIL" barva za laae in brado od Dr. Drallea rjava« temnorjava ali crna po 2 In 4 K itd., vao še solidno, zanesllivo blago pnporoča Šiefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor I Zaradi trpokllcsafa ▼ volaako •laibovaale le lokal odprt urno ta ; prodalo blaga la slcer ▼aakl dan samo i od t do 1/21 la v nedello od • do 11 are dopoldan. | ____________________________________ l^iil gospodična kot ¥zgo|itelilea In domaća učiteljica. Prednost ima, katera igra glasovir. Mesečna plača 50 kron in vse prosto. Poizve se v posredovalnici Novotny, Dnnaiska e. 14. Tovarna v kateri se obratu je, s prima krogom odjemalcev, v blizini Ljubjane, S e proda- — Zadnja cena 100.000 K, Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«. 2080 *m~ Kupi se ~mm i Tablienih sodov od igania ali vina ▼ vellkostt 300 do 600 lltroT. 3316 .Ponudbe na naslov: Janko Traun' L|ubl]ana, Bleiwelsova cesta 20. I^ard Linljart === urar ■ f jubljaia, )tarije Icrczijc cesta l\. 7. Zaloga ¥aeb vrat žepnlb u*, nr na nltaalo » polnlm bitjom, stan« •kih In kuhinjskih nrf bndllk. mklfsste TO^ne nre, are ▼ sapestnlcah v radljevlm kaialnlkom ali bres njega, saloga arebrnln in nlkliastili ur „Orno- ga" po najnllilh cenatt. 131 Popravila aa Isvraujajo najbolja« Hrastov in kostoniev les v debUh In w\ah od 10 cm debeloiH upre] kupi po najvISji ceni Jallns Žlgan na Polzell v Savlnskl dolini. Sijajno lepo lice In mladostno SVeŽO polt obranijo gospe in deklice do pozne starosti, če se poslužujejo mojega tisoJkrat preitkušanega recepta. Vse ne&lstOStl k0i6 I pege* zajedalci, sinje ilgflnelol Proti retur-znamki po šljem vsako- mur odtis svojega recepta popolnoma SastonJ! PiSite takoj na Fr> Menschik^ Dunaj 62> Predal 1, oddelek 20. Prostoooljna dražba. V sredo, 25. julija ob 9. dop. in event tuđi naslednji dao se vrši v hiSi št. 5, II. nadstr. na Turjaškem trgu prostovoljna dražba hišne in kuhinjske ^ oprave ter druzih predmetov, ^ k kateri se kupci vabijo. 238S Graščina na prodaj. Velika bodočnost za kapitaliste in podvzetništva. V lepem, zdravera kraju, 10 minut od železniške postaje Gradac na Kranjskem, na progi Karlovac-Metlika-Gradac-Ljubljana v izmeri 256 katastral oralov, vse v enem kosu. Od tega je: približno 65 oralov plodnega polja, travnikov, vrtov itd. 20 „ posekane šume za pretvorbo v polja 15 9 hrastovine, smrekovine, lipovine do 80 let, 156 , . » ttd., 20 do 40 let. Lega: Ravnina, visina 130 do 150 metrov nad morjem, tla glinasta in ilovnata, za pšenico, koruzo, zelenjavo itd. ZemljiŠča leže pri 2 dobrih cestah. Velike zidane, zelo dobro vzdržane gospodarske zgradbe. Grad trden, enonadstropen, na štiri ogle zidan, 4 stolpe, preko 200 metrov obsega, 32 stanovanjskih pro-storov in poleg tega Še mnogo prostorov, prikladnih za vsako podvzetje, ker je poleg grada mlin s 6 kolesi na stalni vodi, ki nikoli ne zmrzne; da se torej uvesti električen obrat za žago, opekarno, tvornico peči, lončarskih izdelkov in drugih podvzetij. Na zemljišču se dajo urediti apnenice, ker se dobi prve vrste kristalizovani apnenec za izvrstno apno, ki ga je mogoče na stotine ya-gonov za visoke cene prodajati. — Isto tako dovolj materijala za spomenike in za krasne podstavke kot: stebre, ploče itd., ker dobi po uglajenju izgled kot prima marmor. Graščinsko lovišče. Grajsk cerkev. Dolgov ni. 2379—1 Ponudbe na .Upravo froJttno Krepa, posla Oradao, Bela SraalakaV Uolalaki kapital K 60,200.000-—. - ^^ ^ CfltMB Stanje den. vlog na bran. knjižice 31. okt 1916: bomt*o „ H.000.000--. C^* *^^* tB^ I>«?i^r* u K 143,241.140-—. h Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na taaj«. — Ustawrtljcu «64. Ini H|k tnhSV. Mfi CEStl (f H JUanzM imnitl. lbtaiovljeu «64. - 33 paiinžftk. I Preskrbovanje vseh bankovnih transakcija n. pr.: Prevzemanje dmmmrmth vlOSj na hranllne I knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- I štovanjem. — Denar se lahko dviga v^ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje wrm4mmt/tmMM I pmpirfT strogo v okviru uradnih kurznib poročiL — Soimnjevanje in upravljanje (depoti) vredaostnib I papirjev in posojila nanje. 34 I UttaiM to pisa«i« Mjasftll* to mitM • ■•■> « ha»wl»iM atfhg mpmtmlmMk lp—■hgljab fitMii1 hp..plan»f Sss^Btas|a«kai fVsiilas kaska &$akl|aaa. — Taltlon stav. 41 I I___ .________ -----------------------------------^-----.—^—.—_^B Najkulantaejše izvrfevanje kSiMlk asrsćtl na vseh tazemsldh in inozemskih mestih — lzplačevanje ku-ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naj em odaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l:stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stran ke. — OnvavInM« •. kr. rasr. lotorlf. Brezplačna revizija izžre-banih vrednottnlB papirjev. * Promete za vsafrebanja. f«pH4na fr ffc-»« • a^TUto t« i« a—f »iir^ 165. Stev. •SLOVENSKI NAROD*, dne 21. Juliji 1917, ^—------------------_____.______ Stran 7 Rožncrtcfc lioam \ la MtalM nanme lepote pri ▼poraH dr. A, Rbca edino dobre, neškodljive «^q „rof ne rose44 (RoMntmtf (se opere). Nikdo je ne »pozna kijub krasnemu učinka. 1 steW. K.3* | MB*Mm ir. A. Hz Uttrat.. »mil IX, LaMUrirmu t/l. PoSil)atev difkretna po povzetju ali proti vposlatvi zneska. — Zaloge v LfuMiinl • ferf A Kane »a Itfrti drog. Maribor lekiru Schotzmftl, ftar. pom. hi pari. Volfram,t Trsta parf. Mfrtusi ttflt 1 ^^ Tehniina pisama s== sa iiw1tiw vsak* vrti« nairtotr, proratunov. OMattvMo kootc moana piwt lepe £»r»s*3l dobite ob ribi med 1566 ftf 4L Hl^a VrPmP 7% 111**1 garantirano neškodljivo za W. JU nUd ftrSDlC 23 prsi Vsako surost, laneslii* uspeh. Rabi se zunanjc Edina krema za prsi, ki 10 vsled čudovitega učinka prodajaio tekarnarji, dvome parfumerije itd. Poizkusna puSica K 4-—, velika pusica, za- dostna za uspeh K 9" — . RazpoSiljanje strofo diskretno. Kos. dr. A. Riz preparati, DmnaJ IX., Lakterergasse 6 B. *tef« f Ljubtfrnl: đro*. Ktac In JUrlja«. lt\*qt * Hjrlb^,: lekar Scliu1zei*gt!. Hir. pom. In psrf. Nolfrso. V Tritn: Pirf. »ndreuzzl, Corso 3. 1 — " ■—^^^^^^^^^^^^^^^^^^mm^^mim^^^^^m^^^^^m^mm^m^^^^m^^^m WW Nad 50 let obstoječa ""VI parna barvarijainkcmicno snaženje oblek *^>x* 124 ^^ apretura sukna == LJnblJana, Hnfnn Đnf Olince, SalaAborgova mL 6. HIIIUII UUV Barska oUca 46. Postreiba vestna in ta^na« Na|Mižje oene. I Po Piaj?išjeni poobfaščenfu N}eg. ^§jf ces. in kralj. Apost Veličanstva. 32. c. kr. državna loterija za skupne vojaike dobrodelne nmmenem Tm danawna loierija tava 21 146 đobltko* w goto-Tam danar]v ▼ ikvpaeai uesk« 625.000 kroa. Glavni dobitek masa 200.000 krOII. Zreban|e bo javno na Danaju dne 26. julija. 1917. Srećka stane 4 krone. Sr#ćse •• doblrajo pri ođdelku sa dolirodelne lottrilo oa Banatu, m.t Vor- iart Ballaattutrasse 5, po lotor^aa, traHkmh, prf dflTćnib, poitalh. brzoj iv- aia la taianritMh aradla, pri meataialevh itd. Igralnl umtrU M ka«aea»fatelj ^^aau ^^ kivCsktvli iUapilij UDIIJIIH. Dvanki tn itii. i. i Franc Furlan i Basltdaih Pasctiiogste vdoie kl^nčavničarstvo in zaloga štedllnlkov 1 se naba|as 125 yimbrožcv trg štev. 9. At flU v Ljubljani. Danajska cesta II Velika zaloga steklenine, porcela- na, svetllk, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavamar-ska namtzna posoda | po nainlžiih cenah. Uttaaovfjtao IMS. parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. iOS. REICH PeljaiRki nasip - Ozfta alka it. 4. SprejemališČe Sclcnbargova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. MILO dobivate y Specijalni trsovlnl za milo Ilijom Ljubljana So. Petra cefln Z8. ■?>!>, Imm i« tofIK ImMii ■ita, pratarf pnlU Lll na debelo ki drobno. I^LH mesari ja s hišo pripravno tadi zs gostilao, z gospodarskim! poslopji, skladiŠčem in ledenico ▼ ttaMlaaakaaa aratfaaeatlv- — Nasior doto aprayništ?o »Slo«. Naroda«« 2365 I Srbečico, izpušiaje I odpravi kar najhitrejše „Dr. Flescha originalno rajavo mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3—, družinska 1«53 porcija K 9*—. Dobiva se I v lekarni „pri zlatem jelenu", Marijin trg, Ljubljana. Na debelo! Na debelo! Baterije, svetiljke, žarnice. Vido Bratovi, Ljubljana, ______Stari trg stev, 4. BM Strofi za strlženje las a 10 H. Britve od 2-10 K. Brivski aparati, brivsbe kline i najbol]ie kakovostl po na]nii]ih cenah pri A. WEISSBERGV Dunai II, 1 Untere Donaustrasse 23 S. Specijalni tenik odd. IV. gratis. Za trgovce en groš ttnfk. i Za dame! Za dame! ! Najugodneisi nakup! Frodajaoi radi veliko zalogo bluze od navadae do ■■{llneliega kroja po znatno znižanih cenah. Specijalna trgovina za bluze Antonija Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1 I I Prvi HjansKi zavod 2a nepoie lepote ^^^ in trgovina di^av •■ zaloga Schr6der-Schenke preparatov 2248 Poljanska cesta št 7, pritlicle. Negovanje obraza, koie, 15$, prsi, rok. Masaia telesa in parna kopelj obraza. Odpravliajo se mozoli, pege, zajedalci, rumene lile, rdeiica koie in nosu, ohlapna koia, | == podbradek itd. ===== Damam z Jezde se 9a9o navodila za nadaljnje samozDravljcnje. ^^^^^^^^^^^^,JI__mmmi^^__m _^ „ m -f-wm-, , - -w^MMl____II - ■ ~ 1 ■ ^M^— T^M ^Mll« ^^ l^— i^ua^M^—_______________________________________________U|__l____________________ * Najveija slovenska hranilnica! Ma taita iljika Li'JBLJANA Prešernova nllca štev. 3 je imela koncem leta 1916 vlog . . . . K 55,000.000--, hipotečnih in občinskih posojil.....K 30,60O.00O-— rezervnega zaklada........„ 1,500.000*-^ Sprejema vloge vsak detavnik in jih obrestuje Rajvilje po 47. ■ : v«AJ* in nestalno) vloge pa po dogovoru. Hnunilnica je pnpilarno vama !n stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeijane lične domaće hranilnike. P«M|a mm seadUMa la poslopja aa Kraa]ikem proti 5% Isvoa Kraajsko pa proti SV«% obrestlat la proti nalataal ■ i 1 % •droaui */4 % •dplaoovaapi aa dolg. ~* a V poiptraafo trgoFooi la oortalkov baaastaaoTlJoao ■ ■ar KredKno društvo. ~m Stian 8 .SLOVENSKI NAROD', dne 21. julija i»i7. 165. Stev. Caf\B 1% meMovait v Mžiai Mtst-JvDH noga in Starega tma, st Uk0| SPftlme. Ponudbe pod „Sobo 642/ 2343** na upravništvo »Slov. Naroda«. Kupujem in pro5ajam: bodisi poblitf o, itektontaio, ie-laso, aadlca, porcelan, oroije, podobe, star daauur, aploh vae, kar !• najman] 90 lat staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišča itd. Albert Derganc torlvae in konctalfonirani starinar Ljubljana, FrantiSkanska ulica 10, Vozna kiša : ta pritikline, — poprave, ===== emajliranje in poniklanje izvržn]« točno in oeno 13U A. VVeissberg, Dunaj II, Untere DonaustrasM 23/S. ■V Cenik odd. 1 zastonj. Zahtev^jte slovenski ceaik! NmIw: JOS. PETEUNC IjrtflM St Ml Hrip 7. Priporoia m tvrdtea ___ JOS. PETELINC tovarniftka zaloga šivalnih strojev. Stroji v raznih opremah in »istemih, priprosto kakor tuđi luksus opreme vedno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplačen. LJU3UANA, bfizu franiiSkanskefla mostu, levo, ob vodi 3. hiia. lOlatna pismena garancija« 1Ol«tna pismena garancija* ćPriporoča esnj. damam tu in na dešeh na Dunaju osebno izbrane novosti krasnih Jtlobu%ov - ^ in čepić fine ga okusa ya dame m de^lice. V^^ ćPopravila se sPrejemajo. Zalni ftobuki vedno v zalogi. HQM Solidno blago — nij^e cene. I: Deček: ss star 15 let,s trgoTsUm tečajem, teli TStoplti kot ntoneo ▼ kako trgovino, Aatoaiia Jasertek, Vodmat štev. 58. (hriđoiov ntiii zavod ===== v Ljubljani = vpisuie 2047 v dnevne in veierne fečaje za šolsko leto 1917 1918 v Sodni ulici 5Uev. 1 ▼•s meseo iulij 1917 vsak dan od 2« đO 8. UTO ZVeČer. Najbolje obisko-vano zasebno učilišče. Absolventi tste^ pridejo najhitreje h dobremu kruhu, C*<«MtiiflAi ie sredstvo za po-rramyOOI m!ajen,e las, k. i rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poStn. vred K 270. Rydyol je rožnata voda, ki živo pordeči bleda lica. Učinek ■. je Čudovit. 1 steklenica : s poStnino vred K 2*45. Naslov za aaročilai Jai. Orolidi. Engel - Drogerie, Brao, itov. 039, Moravsko. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Cioveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkuSen. veščak a . „,, ,------------------------------------------------61 Poskusite pri pf-ri^l ^TOtltriPrill sPec^al'Stn za crtopeđična in anatomična ridll kjZdlllllClJIl obuvala, Ljubljana, Šelenburgova ulica St, 4. ©\^ Os, ^^ 1 A- & £• Sfaberne Jrfesfm trg št. tO. I^riporodarcLO s&peciialza.© domslio in otro^o Konf sKdlo zelo solidne tvrdke NI. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg itev. 9. — Lastna hite. Hainoreli« |V KOSTUME ~mm MafBOveJSm Ml HIR a Pl*«e» i°Pe - OMII ■ K# I 11 f B Zalne — domaće obleko Wg U 11 II HL U aLCPeril0'čepic6' *portn« U RIL U HMVaSM klotaka In atanlka. lllllllffl Otrolke olilekUe id oike a mladenke. Bflaaitaft porilo la drag« potrobićine xa aovoroln^lM. W0T Poiilja na izbiro tudi nm deželo. *M Slamnate šolne za dom i» slamnate podplate za f cevlle stm zatel izdelovatl ¥ toliko, da labko astretem TsaU zabtevi la lik priparočaia kot aadomestilo sa drago naajeno obatoT, posebno za dolo ¥ aobak. 235 Posbusite, no koda ¥aai tal. F^r1. Cerarf tovarna alamnlko¥ ¥ Stobn, pošta Domialo pri LJabliaai. Preiv C Dslinl Preiv Gorici, lo DCllJCl Gorici. Ljubljana, Stari trg št 28. MU 11 lenska ) dvokolesa s staro pMimatflra, Sivalni stroji« gramofoni, oloktrlčno iopno ivotllko že kompletne od 2 L NafboljSe baterife. Potabao niska c«m sa pcaprodajalc« J/lchanična delavnica na Starem trsa st. 11 v fifaiiivn hisi poleg goriSke kleti. Solidno blago, t ! Najnižjc eeoe. M. Schnbert preje Bilina & Kaseti, Ljubljana, Židovska nL 5. priporoča veliko zalogo tkanln In §laao-roka¥lo9 aaodno blago za gospode in dame, razoovrstne fina parfeme, rotea dola in matorifal, klrvrgltao prodamoto. 413 Moderna predtiskarija. Udolo¥an|o praabla6oarib gn»bo¥. Kostanjev les od 1 ni dolgosti, IO cm debelosti naprej v deblih In pole« nih kupi po najwiiji oeni tvrdkas 96 J. Pogaćnlk, LJobllanai Mar. Teroill© cesta 13> PATENTE vseh dežela izposluje inženir 642 lOfl« G&MUMsMMMKLMLMJ&km oblastveno avtor. la zaprisefenl patentni ođvetnHc nm Dunaju VI., Biarlahllferstrasse *t- 87. i ! flits- MTljni L1842. Tovaraa olini han. laka in fiila TlifftB Mu ISl BRATA EBERL Crkoslikarja. lakirana, stafbna Proda jalnica i Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". in poitvena pUaria;. 121 Delavnica i Igriška ulica štev, 6. Električna sila. Mana C. In kr. dvorili zaloinlkl A. ZAN KL ŠINO VI Ljubljana Resljeva cesta 1. Marijin trg 1. priporoča vse vrste Oljaatthj SDlllb in lasadnih barv, mavca, prašnega olfa za tla, stro]nega olfa, mast za nsa]e, bolomaza, čoplčev, steklarskega kleja in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Sesaaod mi rupolago. 8taa|e Tlog koncem marca 1917 ca. ■ 150,00041—■—. Oaralca K 40,000.000-—. !t£2 Češka indnstrljalna banka rn"l FlMndmje mkiiHh doMiv. :: :: Knffle za nrnnMne inlroc. Ti rt o ■!■!>» kaste«