Alpski Nemci in Slovenci. Dogodki zadnjih tednov so zmešali avstrijskim Memcem štrene in možgane. Oboje bi zdaj v naglici radi uredili, pa gre jako težko, Nekateri so prav milostno privolili, da se združijo Slovenci s Hrvati in Srbi v eno skupino, drugi iščejo za sebe rešitev v nernšKem rajhu, mnogo jih je, ki pravijo, uredimo si svojo državo po naftelih samoodlo&be. V graški ,,TagegpoŠti" z dne 17. oktobra roti neki nemškona-  cionalni politik (ki se ni upal podpisati) alpske Nem ce, da ne sme,|o pod, nobenim pogojem dovoliti zdru žitve Slovencev in Hrvatov. Alpskonemška država Steje baje 6Ji milijona ljudi, torej jim poldrugi mili ton Slovencev ne sme zapirati pota do morja, lci se dovoljuj.e Poljakom iri Srbom.. Manjši narod ne sme zastavljati |;oti večji državi. Slovenci in Hrvati so narodnostno različni, torej \\h mora politflca ločiti, kakor so politično ločeni Holandci od Nemoev, Danci od Norvežanov. Na sevierni obali Francije je lj_ milijona Bretoncev, svet §e o njih niti ne ve, da so« Setudi jih je veS kot Slovencev, Da bodo nemški bralci verjeli takim izvaian jem, je gotovo, ker vemo, da so premalo samosfojni, da bi znali misliti s svojimi možgani. Mi si pa sodimo: Ce avstriiski vsenemci tako hrenenijo po seve =• ru, 6e tako žaljujejo za svojim Kaiserjem, potem jim je edina rešitev zveza s Severnim morjem. Tudi |e debela laž in pesek v oči, da bi bilo Nemcev, ki po zemliepisni legi nagibajo K jugu, 6JA milijona. Na jue bi bili navezani Nemci Stajerske, Koroške, deloiua Tirolske, teh pa ni nikdar nad 6 milijonov, Nemci ob Donavi imajo prosto pot proti severu.. 0 razmerju Slovencev do Hrvatov sodi cloti&ni ^učeni" pisec kakor slepeo o barvah. Najbolj ganljivo je, kako dokazuje, da nimajo Slovenci in Hrvati zgodovinsfce gravice do ujedinjenja. Zakaj torej nimajo te pravice??, Cujte in strmite! Slovence so podjarmili Nemci, Hi> vate pa Madžari! Ce so nas torej cela stoletja tepli na eni strani Nemci, na drugi pa Madžari, je to "dokaz (zgodovinski), da se zdaj ne smemo združiti, ampak še naprej držati svoje krvave hrbte nemškemu in madžarskemu biSu. Tudi narodnostne pravice do združenja nimamo, ker govoriran različen jezik. Nem^ cu je že od nekdaj odločeno, da ima trdo glavo do priučenja tujih, zlasti slovanskih jezikov, zato ]e nara\-nost zabava za Slovenca, ako 6ita kakšno razpravo Nemca o razmerju slovanskih iezikov. Res je, pravi, da ima umetna književna slover.ščina nekaj podobnosti s hrvašfiino, tudi je res, da se na.jdejo prfihodi med obema jezikoma, pa kaj podobnega se naide tudi med drugimi narodi, ki so politično loče m. Torei mora tudi Slovence in Hrvate politika lo8iti. Prepozno je prišel nemški Mihl s svoio zagozdo, ki jo hoče zabiti med Slovence in Hrvate. Kako bi si mašil ušesa. ko bi slišal našo lepo pesem: ,,,Odnjinala nas jedna, slobode željna mati . . . a plaka]a je biedna — sukobi što je prati — gdje još smo pocienani dok robstvo tisti nas, a nači liek toj rani, !o xavjet naš I spas . . . Slovenac i "Hrvat, za uviek brat i brat." Dozdaj je plakala žalostno naša bedna mati, Ko ie videla, da nas suženjstvo Io6i in K^tlom tišči, pa. rešitev smo si našli v najglobljem prepri8anju, da smo si bratje na veke,- Slovenci in Hrvati . Našega pobratimstva, naSe zveze ne razbije odslej nobena sovražna sila. Kar je pa odlofeno zavednih Sloviencev, naročujmo si hrvatske časopise, čitajmo hrvatske knjSge, razširjajmo znanje hrvašoine mecl ljudstvom. Pevski zbori, poprimite se krasnih hrvatskih skladb, ki imajo v sebi ogenj ljubezni do domovinev kakrSnega zastonj išSemo v pesmih drugih narodov. Tako se bo misel pobratimstva dejansko razširila tudi med nižjimi sloji našega Ijudstva ter povzdipnila njegov narodni ponos. Nemcem pa mirno svetujemo, naj le bolje pazijo na svojo ,,Wacht am Rhein", naše slovansko morie Adrijansko pa naj pustijo pri miru.