Poštnina plačana v gotovini LCtO LVIII. ¥ LHitrtfaM, v nedeljo, dne 15. junija 1930 St. 136 St. 3 Din Naročnina Dnevna Izdaja zi knljMlm J«gosla«l]o mesečno 23 Din pollelno ISO Din celolelno 300 Din za inozemsfvo mesečno 40 Din nedelftka Izdala celolelno v Jug o-sla vin 120 Din. ca Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. peUl-vrsta mali oglasi po l-SO ln 2 D. veCJI oglasi nad 43 nam višine po Din 2-JO, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večjem c Izide ob 4 troj razen pondeljko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarlevl ulici it. 6/Iii Rokopisi se ne vrata/o, nelranJtlrana platna sc ne aprefemafo * Uredništva telefon »t. 2030. upravnlštva il. 2992 lj. Arh: Vzroki naših premogovnih kriz Skoro periodično ponavljanje krize v premogovni industriji naše države nam narekuje dolžnost, da opozorimo naše merodajne kroge, da se bodo morali začeti po bliže zanimati za to vprašanje. Zakaj, ne gre tu samo za prehod teh kriz s tem, da se v časopisju piše in čita kot kakšna senzacija, kako stradajo rudarji, ali v koliko in koliko odstotkih morajo lastniki rudnikov popustiti na prodajnih cenah premoga in končno, kdo bo dobil več naročil od uprave državnih železnic, temveč gre predvsem za socialni gospodarski položaj nad 80.000 naših državljanov, ki so direktno prizadeti. Poleg teli pa pride še kmetijstvo, obrt in industrija v poštev, ki je zopet prizadeta, ako konzument-delavec nima kupne moči in ne more konzumirati, kar ti činitelji na trg pošiljajo. Vidimo, da s tem v zveza trpi noše celokupno gospodarstvo. AJco je ugotovljeno, da znaša vrednost naše premogovne produkcije v letu 1929 žc nad eno milijardo dinarjev, kar znači precejšen del našega narodnega gospodarstva, potem se moramo nujno vprašati, da li bi se dale take krize sploh odpraviti ali pa vsaj omejiti? Kar moramo na tem mestu ugotoviti, je: t. ali je v naši državi nadprodukcija premoga v primeri z domačo potrebo ali ne? 2. Ali je naša država uvozna aLi izvozna na premogovnem trgu? Preden pa preidem na suiho številčno ugotovitev, moram poudariti, da je popolna odprava takih kriz nemogoča, dokler bo obstojal ta način proizvodnje, ko se ne dela za trg zaradi potrebe, temveč samo zaradi dobička, neozira-joč se pri tem na kupno moč konzumentov najširših plasti naroda. Naša premogovna industrija v državi tvori iS5% od celokupne evropske produkcije in je najvažnejša in najmočnejša na jugovzhodnem delu Evrope. Količina premoga se ceni na 4 milijarde toai, kar znači, da ima naša premogovna industrija še silno razvojno možnost. Leta 1919 je znašala naša celokupna produkcija premoga samo 2,239.511 ton v vrednosti 68,993.167 Din, a je koncem leta 1929 dosegla 5,912.000 ton v vrednosti nad eno milijardo dinarjev. To znači, da se je v razdobju zadnjih 10 let produkcija premoga skoro trikratno, a vrednost pa 15 kratno dvignila. S tem je dokazan jako lep napredek naše premogovne industrije, v kateri je bilo leta 1919 zaposlenih 22.089 delavcev s povprečno storitvijo sto ton na delavca, v tem ko je bilo zaposlenih v letu 1929 že 33.000 delavcev s povprečno storitvijo 196 ton na delavca in leto. S tem smo ugotovili razvoj naše premogovne industrije, sedaj pa še ugotovšmo uporabo te produkcije. Po uradni statistiki (Rud. i top. Vestnik), ki nam je na razpolago, ugotavljamo, da je bila produkcija in domača poraba premoga v zadnjih ostaji v tuzemstvu podvržen izjemni železniški vozarini. če sedaj vzamemo, da znaša za eno tono angleškega premoga morski prevoz do naših jadranskih luk le Din 160, kar bi znašalo za naše železniške tarife prevoz za eno tono na daljavo 1200 km, potem je jasno, da je naš premog z angleškim konkurenčno nezmožen. Istotako je s poljsko-šlezij-skim premogom. Nizka vozarina po železnicah in vodi ter visoka kalorijska moč mu omogočata nevzdržno pot k nam. A šc slabše jc z madžarskim, oziroma pečujskim premogom, kateri enači, če no prednjači, kvaliteti trboveljskega premogu. Po geografski legi leže peč.ujski rudniki v neposredni bližini naše, na železnicah zelo bogate pokrajine Vojvodine in Slavonije. Čc vzamemo oddaljenost Trbovlje—Voj votlina 450 Razsodba v belgrajskem procesu Včeraj popoldne je državno sodišče razglasilo sodbo - 14 obtožencev je obsojenih, 10 obtožencev - med njimi dr. Vladimir Maček - pa oproščenih Belgrad, 14. junija. Točno ob 4 popoldne so stopili v sodno dvorano člani senata državnega sodišča pod predsedstvom dr. Subotiča in zavzeli svoja mesta. Nato so stopili v sodno dvorano najprej obtoženci, zatem branitelji, časnikarji in naposled ostalo občinstvo in rodbine obtoženih, kolikor so mogli stati v dvorani. Dvorana je bila do zadnjega mesta napolnjena. V največji tišini je predsednik državnega sodišča prečital tale začetek obsodbe: V imenu Nj. Vel. kralja je izreklo državno sodišče za zaščito države v Belgradu na sestanku članov tega sodišča, ki so tukaj prisotni, in po končani glavni razpravi proti obtožencem v prisotnosti njihovih braniteljev tole obsodbo: da so krivi: Ivan Bernardič, Cvetko Hadžija, Martin Frnnekič, Ljubomir Kremzir, Stjepan Matekovič, Filip Paver, Ivan Ban, Ivan Štrtak, Veliinir Mocnaj, Franjo Veselič, Ivan Prpič, Ante Stefanac, Pavle Margetič in Jakob Jelačič; oproščeni pa so: Dr. Vladimir Maček, Vilko Begič, Milan Lebovič, Franjo Kuntič, Milan Debanif, Anton Štefanie, M. Levnajič, Stjepan Glušac, Božo Arnšek. Ivan Bernardi? je kriv, ker je a) v času od meseca septembra do 6. novembra 1929 v Zagrebu in v Kustošiji imel s soobloženci (naštevajo se imena) sestanke, na katerih je govoril, da mora biti mladina zbrana in pripravljena, če pride do preobrata, da naj ima vsak revolver, da mora zvedeti za generala Belimarkoviča in Tomiča in šefa policije dr. Bedekoviča, da morajo oprezo-vati lokale, v katere oni zahajajo, da se lahko nanje izvrši atentat, češ, da so oni najglavnejši činitelji belgrajskega režima in ne dajo svobode in zastav, pa se mora zato nad nje iti z revolverji, da se morajo oni in višji častniki ubiti, da bodo oni, ki bodo atentate izvršili, dobili denarja in da je prišel čas za ubijanje in da se mora pričeti z ubijanjem. b) V mesecu septembru 1929 je nabavil štiri revolverje z m uničijo, od katerih je po enega dal Štrtaku, Franekiču, Margetiču in Arnešku. Poleg tega je dal Franekiču, Paverju, Kremzirju, Banu, Matekoviču gotove vsote denarja po nekaj sto dinarjev ter jih prepričeval, da se mora spremeniti politični red v državi z zločinstvi in nasiljem. c) Dno 13. decembra z obtoženim Stefancem Antonom prinesel na vlaku iz Karlovca pločevinasto škatljo z električnim spojem, zvezanim s kablom in enodno baterijo v Zagreb, vedoč, da naj ti predmeti služijo za sestavo priprav, s katerimi naj bi se porušila železniška proga. Dalje se v razsodbi govori o krivdah posameznih obtožencev, ki so sodelovali v glavnem pri dejanjih navedenih pri Bernardiču, z izjemo petega obtoženca Matekoviča, ki je streljal na majorja Kale-dino, in Paverja, ki je pri tem sodeloval, ter Moc-naja, ki je pisal grozilna pisma, med drugim generalu Petru Živkoviču, policijskemu šefu dr. Bedeko-viču, bivšemu starosti hrvatskega Sokola dr. Kosarju in trgovcu Maloviču v Karlovcu, ter končno Jelašiča, ki je dal za organiziranje omladincev v omenjene s vrhe 6000 Din Cvetko Hadžiji. Zaradi tega se obsodijo posamezni obtoženci takole: Bernardič Ivan je obsojen na kazen robije | 15 let, pri čemer se mu šteje prestani pritvor in preiskovalni zapor od 17. decembra 1929 do danes. Obsojen je nadalje na trajno izgubo častnih pravic in bo po prestani kazni izgnan iz Zagreba za dobo treh let. Hadžija Cvetko je obsojen na 5 letno robijo. Štejo se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 13. decembra 1929 do danes. Obsojen je nadalje na izgubo častnih pravic za dobo petih let in po prestani kazni bo izgnan za tri leta iz Zagreba. Franekič Martin je dobil 8 let robije. Šteje sc mu prestani pritvor in preiskovalni zapor, nadalje izgubi častno pravice in po; prestani kazni bo izgnan za tri leta iz Zagreba. Krem lir Ljubomir je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora. Šteje se mu prestani : pritvor in preiskovalni zapor in se zato takoj iz-1 pusti na prostost. Matekovič Stjepan je obsojen na 10 letno l robijo, prizna se mu prestani pritvor in preisko-' valni zapor od 15. decembra 1929. Po prestani kazni bo izgnan iz Zagreba za tri leta. Paver Filip je obsojen na 10 let robije. V , kazen pa se mu šteje prestani pritvor in preiskovalni zapor od 14. decembra 1929. Po prestani kazni ; bo izgnan iz Zagreba za tri leta. Ban Ivan je obsojen na eno leto robije. Stoje se mu prestani pritvor in preiskovalni zapod od 14. decembra 1929. Nadalje je obsojen na izgubo častnih pravic za dobo treh let in bo po prestani kazni izgnan iz Zagreba za tri leta. Štrtak Ivan je dobil G let robije in je Ml vrhu tega obsojen na trajno izgubo častnih pravic, vračuna se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 14. decembra 1929. Mocnaj Velimir jo bil obsojen na 3 leta robije, nadalje na triletno izgubo častnih pravic in bo po prestani kazni za tri leta izgnan iz Zagreba. Šteje se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 14. decembra 1929. Veselič Franjo je bil obsojen na 1 leto strogega zapora, v kazen se mu šteje prestani pritvor in preiskovalni zapor. Prpič Ivan je bil obsojen na 2 leti strogega zapora. V kazen se mu šteje prestani pritvor in preiskovalni zapor. Stefanac Ante je bil obsojen na 4 leta robije in na štiriletno izgubo častnih pravic, v kazen se mu šteje prestani pritvor in preiskovalni zapor od dne 13. decembra 1929. Margetič Pavle je bil obsojen na kazen strogega zapora šestih mesecev. Vračuna se mu prestani oritvor in preiskovalni zapor od 15. decembra 1929. Ker mu poteče kazen jutri, bo takoj nato iz puščen na prostost. Jelašič Jakob je bil obsojen na 3 leta robije in na izgubo državljanskih pravic za dobo štirih let. Nove protiirancoske in proti- jugoslovanske demonstracije V Bariju demonstranti zopet zažgali francosko in jugoslovansko zastavo Pariz, 14. jun. x. KaJkor javlja rimski dopisnik »Tempsa«, jc včeraj v Bariju na neki vseučiliški proslavi prišlo do novih protifrancoskih demonstracij, od kaiterih pa italijanski listi po odredbi vlade ne pišejo. Po verodostojnih pričah so demonstranti na trgu pred prefekturo zažgali francosko zastavo, drugo pa raztrgali na kose. Isto so storili tudi z dvema jugoslovanskima zastavama. Francoski konzulat so ščitile goste čete karabinerjev, od katerih jih je bilo nekoliko ranjenih, ko je množica skušala kordon prodreti. Tudi oficijelni govornik, generalni tajnik krajevne fašistične organizacije, je ostro napadel Francijo, Omenjal je pri tem protifašistično centralo italijanskih intelektualcev, ki je bila ustanovljena v Parizu, ter izjavil, da bodo Francozi in njihovi vredni prijatelji v Jugoslaviji lahko dobili vreden italijanski odgovor v nepre-dolgem času. Odgovor na demonstracije. — V zadnjem času vedno pogosteje vrvijo po italijanskih ulicah sprevodi fašistov, ki vzklikajo proti Jugoslaviji in za osvoboditev »italijanske« Dalma- cije. Tako je tudi te dni fašistična mladina, gotovo po izvestnem nalogu, manifestirala svojo mržnjo proti Jugoslaviji in Franciji, na koncu pa je zažgala našo in francosko zastavo. Sledeč svojim prednikom nismo prijatelji vzklikanja, niti se ne poslužujemo besednjaka, ki ga rad uporablja »kul-turnic naraščaj fašistov. Z ozirom na to, se omejujemo na teh le par vrst. Jugoslovanska mladina je željna miru in dela. Na plodnih njivah, ki so jih ji zapustili očetje za ceno morja krvi, se hoče mladina vzgajali v smeri zahtev dovršenega kulturnega življenja. Jugoslovanska zgodovina je neizčrpen vrelec, naukov za našo bodočnost. Tudi mi smo se iz naše preteklosti naučili varovali svoje ognjišče in širiti izobrazbo. Nikoli nismo bili osvojevalci, vedno smo bili miroljubni. Z druge strani pa zgodovina kaže, da nas je vsak tuj korak na tleh rodne grude našel v čvrstih in neprobojnih vrstah. Veliko rimsko cesarstvo, Bizanc, Osmansko cesarstvo in nemški naval so zlomili ob svojih osvojevalskih pohodih svoja prsa na trdih balkanskih tleh. Mi hočemo tudi v bodočnosti ostati tisto, kar smo bili v preteklosti. Ako a'e našim sosedom na tem, da se mirno razvijemo in da človeštvu doprinesemo svoj del za obči napredek, hočemo to tudi storiti. Meje nn-še rase predobro poznamo. Ne da bi zažigali zastave in ne da bi vzklikali, bomo znali vršiti svojo dolžnost v dobro in slavo našega kralja in nedeljive naše očetnjave. Zivio kralj! Živela Jugoslavija I Jugoslovanska akademska čitalnica. Istrski akademiki. Kraljica Marija odpotovala proti Belgradu Ljubljana, 14. jun. A A. Nj. Vel. kraljica Marija se je ob 8 zvečer peljala skozi Ljubljano proti Belgradu in potuje najbrže v BukareSt. Državni dohodki so se povišali Belgrad, 14. jun. m. Rezultat vplačevanja opolnoma ustavi za nedoločen čas, a ljudi vrže na cesto. Radi teh in takih prilik pu zopet skušujo rudarski podjetniki prevaliti vso težo kriz na rame prizadetega delavstva v obliki znižavanja plač, poslabšanja socialne zaščite in podaljšanjem delovnega časa. Da vzamemo konkretno zadnji spor med lastniki rudnikov in ministrstvom prometa zaradi znižanja premogovnih cen. Samo 6% znižanje premogovnih cen je dosegel minister prometa na škodo dobaviteljev, a rudarji vseh prizadetih rudnikov so izgubili nad 30 milijonov dinarjev na zaslužku. Koliko stotin in kar ho šlo šc v tisoče jc radi tega odpuščenih, ki nc bodo imeli s svojimi družinami ne dela lic jela! V koliko je pri tem utrpela država sama na svojih dohodkih in ostali interesenti, mislimo, da ni treba posebej poudarjati, če je taka gospodarska politika zdrava, narodu in državnemu gospodarstvu koristna, je [ki veliko vprašanje. Da bodo torej naši rudarji in njihove družine imeli življenjsko zaščito ter človeka dostojne plače in socialne pravice, sc mora domačemu premogu zasigurati domači trg. Tozadevno sc mora preurediti sedanja carinska in tarifna politika. Naše železnice in ostala industrija si inorn brezpogojno urediti svoje naprave tako, dn sc bo povscxl lahko uporabljal domači premog. Zakaj, ni čedno to, ako gotovi, na zunaj jako narodno-zavedni gospodarski krogi rabijo za svoje obrate inozemski premog, a naš hr»». poselen rudar z družino vred roma v tujino s trebuhom za kruhom. Na starost pa bomo dobili berača nazaj, ki sc ga bo vsaka občina branila. Nadalje jc nujno potrebna preprečitev monopola gotovih večjih premogovnih družb z ozirom na premogovne cene in oddajo istega na škodo manjših. Zlasti tudi tukaj nc trpi škodo nihče drugi kakor zopet delavec Tozadevno bi bila nujno potrebna ustanovitev državnega premogovnega sveta po nemškem vzoru (Reichs-kolrlcnrat). kateri bi imel nalogo razporediti oddajo dobave nu posamezne rudnike regulirati premogovne ccne in kontrolirati dobičke posameznih premogovnih družb. Taka ustanova Je bila v lanskem načrtu novega rudarskega zakona žc predvidena in jo je treba sodnj šc samo uzakoniti. To sem smatral potrebno povedati v času najtežje premogovne krizo v naši državi / dobrohotnim namenom, dn se tudi od delavske javnosti opozori merodajne kroge. da se krizam v naši premogovni industriji dn odpomoči, samo ako obstoja volja za to. Zakaj vedno jc bolje, ako ima naš dclavec pošten in siguren zaslužek doma in ta denar doma ostane, kakor pa, da /a inozemski premog damo letno 115 milijonov dinarjev, a za 400 milijonov dinarjev uvažamo briket in druga goriva, kar dela našo trgovsko bilanco za ravno toliko pasivno. Nova kombinacija: Rim - Varšava - Bukarešta Poljska naj se loči od Male antante in zveze z Romunijo — V krog italijanske politike naj se pritegneta Grčija in Turčija — Največja ovira je Jugoslavija 1» Odločen odgovor Zalesttega Rim, 14. jun. d. Fašistični tisk je, na pobudo odzgoraj seveda, začet propagirati novo politično kombinacijo, ki je v zvezi z obiskom g. Grandija v Varšavi, kjer jo je italijanski minister za zunanje zadeve vprvič kot rea I nepolitično možnost v pogovoru pri čašiei vinac pri generalu Pilsudskem sprožil. Obenem z zagotovilom, da hoče Italija sodelovati na ohranitvi miru in rešitvi obstoječih perečih problemov Evrope in Azije v duhu obstoječih pogodb in v sporazumu s Francijo, je Grandi skušal Poljski pokazati nove politične kombinacije, ki bi Poljsko od Francije bolj osamosvojile. Ta kombinacija, ki naj svoj rnison diMre ima v »skupnem obrambenem okopu proti azijaisko-boljčevi-škemu pritisku na Evropo , obstoji v zamislu antante med Rimom, Varšavo in Bukarešto, kateri bi se naj pridružila čislo naravno tudi Madjarska. Fašistična publicistika v tej zvezi piš? o po-vratku princa Karola v Romunijo v tako simpatičnem tonu, da se je porodila domneva, kakor da sočasnost Grandijevega obiska v Varšavi z vrnitvijo princa Karola ni goli slučaj. Vendar je ta domneva čisto fantastična. Resnica je le to, da bi fašistična politika rada Romunijo vpregla v svoj voz in jo od Male antante ločila v domnevi, da bi utegnila biti zdaj tla za tako politiko v Romuniji bolj ugodna ko doslej. Vendar so to bolj pobožno želje nego realna možuost, ker je tesna , in na najreal-nejših podlagah sloneča navezanost Romunije na Francijo preveč v vitalnem interesu te države, da hi jo mogli načrti rimske politike zrahljati, tembolj ke«r je kralj Karol tudi po svojih osebnih čustvih vkoreninjen v Francijo. Seveda pa to fašističnega tiska ne moti, da ne bi živahno slikal ugodnosti ločitve Romunije od Male antante in najtesnejšega »bližanja med Komunijo in Poljsko. »Kakšne koristi nudi Mala antanta Romuniji« — se sprašuje torinska »Stampa« — pri obrambi svoje vzhodne meje?« — »Nobenih,c si odgovarja ^Slampat sama, »kajti Jugoslavija, ki ima v svojih mejah 600.000 Roniuuov, je začela zopet simpatizirati z. veliko matjuško Rusijo, Cehoslovakija pa teži po industri-jalni in gospodarski hegemoniji nad Balkanom.-; Resnično trdna zveza, izvaja fašistični tisk dalje, ki bi slonela na solidariteti enakih gospodarskih in političnih interesov, je mogoča samo med Romunijo in Poljsko, ki po posetu Zaleskega v Budim- pešti goji odkrite prijateljske odnošaje do Madjarske. Fašistični tisk domneva dalje, da so v Parizu in Belgradu povratek Karla sprejeli z veliko rezervo. Tudi podčrttijejo odstavek v izjavi kralja Karola, da hoče gojiti dobre odnošaje z Madjarsko. Stampa« na podlagi teh kombinacij naravnost prihaja do zaključka, da Italija, Poljska in Rouiuuija zasledujejo v bistvu iste interese in iste politične cilje in zato je tesnejša zveza v interesu teh držav samih. V tej zvezi skušajo fašistični listi publiki dopovedati, kakšno važno vlogo je Italija igrala pri zaključku prijateljske pogodbe med Grčijo in Turčijo, ki da pomeni velik diplomatičen uspeh Italije, pa poraz Francije, ki je bila baje interesirana na nadaljnjem obstoju napetosti med Grčijo in Turčijo. »Giornale d,Italia in »Messagero« iz tega izvajata, da ima Italija pri reševanju vzhodnoevropskih problemov danes prvenstveno vlogo v Evropi. Spričo lega pisanja pač ni težko ločiti zrnca istine, ki je vredno upoštevanja, od celega kupa najdrznejše fantazije, ki deloma izvira iz vere, da je res tako, deloma pa iz tendence sugerirati Italiji in svetu čarobne uspehe politike g. Mussolinija. Izjave g. Grandija, njegov govor pri blagoslovitvi italijanskega pokopališča v Varšavi in njegov obisk v Druskienikih so povečali vtis, da italijanska politika varšavske poti Grandija nikakor ni zamislila kot gol čin vljudnosti, ampak da je imela od njene strani izrazit in zelo važen političen karakter. Italija brez dvoma upa, da se bo spričo manifestacije italijansko-poljskega prijateljstva ojačila poljska samozavest napram Franciji, na drugi strani pa, da bo Nemčija stopila iz svoje dosedanje rezerve napram vabam Italije, da ne bi končno ostala na cedilu. Kar tiče pakt med Grčijo in Turčijo, se faši- ] stični tisk ni mogel zadržati, da ne bi tudi v politično diskusijo tega problema privlekel za lase Jugoslavije. Piše namreč, da je Italija, ki je po osebi j g. Mussolinija že svojčas v Milanu pripravljala zbli- j žanje med Atenami in Angoro, največ pripomogla j k sedanjemu prijateljskemu paktu, ki rešuje vse balkanske probleme, kolikor tičejo Grčijo in Turčijo. Italija da je na ta način največ doprinesla k stabilizaciji miru na Ralkanu, v sektorju, kjer je, kakor piše fašistično časopisje, >mir vedno v ne- varnosti, pa ne zaradi, dozdevnih tajnih načrtov Rima, temveč samo zaradi ambicij Jugoslavije, kateri dozdevni pacifisti dajo pogum, da vodi agresivno politiko.« Angorski sporazum, tako nadaljujejo, je uspeh Italije, dočim je balkanska konferenca, ki se ima vršiti jeseni v Atenah, delo Jugoslavije, katero pa ne bo kronano z uspehom, ker g. Venizelos, ki se te konference ne bo udeležil, v take eksperimente ne veruje in hoče zasigurati mir z lojalnimi In sigurnimi pakti kakor je pakt z Angoro. Tudi ta izvajanja fašističnega tiska, ki je v zvezi s komentarji o potovanju Grandija v Varšavo, kažejo, kakšni so bili pri tem nameni Italije. Da Italija teh namenov ni dosegla, dokazuje zelo taktna pa decidirana izjava g. ministra Zaleskega v častniški kazini v Varšavi. Trditev nekaterih listov, da Italija skuša Poljsko pridobiti za notranjo fašistično ureditev države, pa g. Grandi odločno zanikuje. Va-šava, 14. jun. x. Poljski zunanji minister Zaleski je v svojem govoru v častniškem kazinu v Krakovu izjavil o Briandovem načrtu glede evropske federacije, da ta načrt zadeva na velike težkoče. Zaleski je vznemirjen zato, da mora dati odgovor na Briandov memorandum že do 15. julija. Boji se tega, da se ima prva taka evropska konferenca sklicati že letos meseca septembra. Zaleski bi rad videl, da bi se z ozirom na težkoče ta dva datuma odgodila za eno leto. Kot oviro za uresničenje Briandove ideje vidi Zaleski stremljenje gotovih gospodarsko in finančno močnih držav po nadvladi na evropskem kontinentu. Nadaljnja ovira je tendenca gotovih listov in politikov, ki hočojo doseči revizijo mirovnih pogodb. Vsaka organizacija Evrope sc mora opirati na sedanji obstoječi red. Revizijonistični poskusi niso nič drugega kakor pripravljanje novih katastrof. Poljska nikdar ne more pristati na to, da bi se misel evropske unije izkoriščala na škodo Poljske. Pogoj za gospodarski sporazum jc enakomerna razedlitev potrebnih žrtev. Grandi v Budimpešti Budimpešta. 14. jun. AA. Italijanski minister za zunanje zadeve Grandi je imel tekom snočne večerje v italijanskem poslaništvu dolg razgovor s predsednikom madjarske vlade grofom Bethlenom in z .madjarskim ministrom za zunanje zadeve Val-kom. Budimpešta. 14. jun AA. Korbiro poroča, da je italijanski minister zunanjih zadev Grandi obiskal danes v spremstvu italijanskega poslauika v Budimpešti Arlottija v ministrstvu zunanjih zadev madjar-skega ministra zunanjih zadev Valka, s katerim je ostal v daljšem razgovoru. Grandi na Dunaju Dunaj, 14. jun. A A. Korbiro poroča: Italijanski minister zunanjih zadev g. Grandi je prispel na Dunaj. Itaiija bo predlog Brianda resno proučita Pariz, 14 jun. Varšavski dopisnik »Intransi-geaata« je imel pogovor z ministrom Grandijem. Na vprašanje, kai g. Grandi misli o pogajanjih s Francijo, o razorožitvi na morju in o Briandovem načrtu Panevrope, je g. Grandi odgovoril: »Italijanska vlada je vedno pripravljena na pogajanja. Vztrajam pri svojem predlogu, da naj Francija in Italija ustavita nove gradnje vojnih brodov, dokler ne dosežeta splošnega političnega »porazoma.« Glede Briandovega načrta je Grandi izjavil, da je zelo velikega vpoštevanja vreden. Italijanska vlada bo načrt Združenih držav Evrope natančno in z največjo naklonjenostjo proučila, preden bo po svojem poslaniku v Parizu izročila francoski vladi odgovor. Hindenburg pride na Madjarsko Budimpešta, 14. jun. p. Predsednik nemške republike Hindenburg bo letos obiskal Madjarsko. Obljubil je, da bo prišel v septembru v Stolni Belgrad na odkritje spomenika padlim vojakom 69. polka, lei se je med vojno boril na nemški fronti proti Francozom. Sprememba v dunajski vladi Prva seja nove romunske vlade Bukarešt. 14. jun. x. Dane6 je bila prva ministrska seja nove vlade. Sklenilo se je, da bo parlament še na tem zasedanju razpravljal o alkoholnem zakonu in oddaji telelouske koncesije Mor-ganu. Vlada se je danes popoldne predstavila jto-slanski zbornici in senatu. V poslanski zbornici takozvanem Kappovem puču zbežal iz Nem-4ije v Avstrijo, povabljen na policijsko direkcijo na Dunaju, ker se je v Avslriji politično udej-stvov.il na način, ki za inozemce ni dopusten. Policija ga je po končani obravnavi \edno izgnala iz Avstrije. Za enkrat se nahaja . policijskih zaporih. Potolkli smo rekord" Ob tragični smrti majorja Segravea London, 14. junija. A A. Vest o smrti sira llen-ryja Segrava, ki se je včeraj smrtno ponesrečil na jezeru Windemere, poleni ko je potolkel svetovni hitrostni rekord na vodi, je globoko pretresla vso deželo in vsi najznamenitejši motoristi na kopnem in na vodi priznavajo vrline in sposobnosti pokojnika, ki je postal s svojo skromnostjo eden najpopularnejših športnikov v Angliji. »Times« pravijo, da služijo odločnost, življen-ska sila in vztrajnost pokojnika za vzor vsem geni-jalnirn možem, ki se udejslvujcjo na njegovem polju. List zaključuje, da bo njegovo ime ostalo v častnem spominu. »Manchester Guardian« naglaša, da je Segrave umrl pri svojem nesmrtnem poizkusu podvreči naravne sile človeškim namenom. Kakor možje, ki so umrli, da napravijo za večino od nas letanje varnejše in hitrejše, tako je Segrave poizkušal doseči hitrost, ki bo nekdaj normalna za naše vnuke. Motorna ladja bo brezdvomno oče hitrejših in zanesljivejših motornih sil. kakor jih poznamo sedaj in Segravov poizkus bodo smatrali v bodoče gotovo za herojski čin, f 1 Briandovi predlogi v načelu odobreni, nato pa se bo razpravljalo o posameznih določbah in o eventualnih pridržkih. Četrta točka se tiče gospodarskih odnošajev med državami Male antante in njenimi sosedi. Tej točki se v Pragi z ozirom na sedaj tekoča trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko ter Češkoslovaško in Rumunijo pripisuje poseben praktičen pomen. Kot zadnja točka dnevnega reda so vprašanja, ki so na programu Društva narodov in se tičejo vseh držav Male antante. V Pragi vlada mnenje, da prijateljski odnošaji Rumunije z Malo antanto in s Češkoslovaško z izpremembo prestola na Romunskem niso prizadeti. V bližini, kjer. se je pripetila nesreča, iščejo šc | vedno truplo pogrešanega mehanika llalliwella. i Splošno menijo, da je nastala nesreča zato, ker se je pri velikanski hitrosti zaradi napačnega manevri-j ranja prevrnil čoln. Možno je tudi, da se je zaradi prevelikega vodnega pritiska udri les, nakar je motorni čoln izgubil ravnotežje in se prevrnil. Prve besede Segravea so bile, ko so ga potegnili iz vode: •Potolkli smo rekord.« Strašen zločin starca Milano, 14. jun. V vasi Cortale se je izvršil strašen zločin. 70lelna Terezija Smiscalco je žc nad leto dni ležala na postelji radi paralize. Hišo, v kateri je ležala, je podarila svojemu nečaku. To p:, ni bilo prav njenemu možu Antoniu Pele^riniu, 75 let staremu, in ji jc grozil, da ji bo zažgal hišo. Snoči je svojo grožnjo izpolnil in je zažgal hišo. Starka je v njej zgorela, . 8 urni delavnik ostane Ženeva, 14. jun. x. Upravni svet mednarodnega delovnega urada je danes zvečer po dolgi debati s 14:7 glasovom odklonil predlog švedske vlade, da se vvashingtonska konvencija o osemurnem delavniku revidira po desetih letih obstoja. Angleški vladni delegat se je odtegnil glasovanju. Delegati Nemčije, Francije, Poljske itd, so glasovali proti reviziji, ravno tako tudi cela skupina delojemalcev. Skupina delodajalcev pu je enotno glasovala '/.a. revizijo. Poljsko-nemška pogajanja Berlin, 14. jun. AA. Pogajanja, ki sla jih vo-' dlli Nemčija in Poljska, so dala dozdaj sledeče re-zullale: 1. Sklenjeno je bilo, da se reši vprašanje arbi-Iražne komisije. 2. Obe vladi soglašata v lem. da nobena ne poskuša vplivati na notranje slanje v drugi državi. Berlinski listi danes obširno komentirajo'to vprašanje ler naglašajo, da so pogajanja dala gotove rezultate v okvirju rnpallske pogodbe. Pravijo, da je položaj Nemčije danes isti. kakor za časa podpisu locarnske pogodbe. Nemčija da se ni nikoli nagibala na kako stran ter da je igrala vedno le svojo vlogo posrednika med zapadom in vzhodom, kakor ji to narekuje njen geografski položaj. Volitve v Španiji bodo 5. de c. Pariz, 14. jun, x. Kakor poročajo pariški listi iz Madrida, je sklenila španska vlada, d« izvede 5. decembra 1930. nove volitve za zakonodajno narodno skupščino. Pešič pri Masaryku Praga, 14. jun. AA. CTK poroča: Predsednik češkoslovaške republike Masaryk, ki se pripravlja na odhod v letovišče Židlohovica na Moravsk«m, je sprejel danes dopoldne v dvorcu Lani novega jugoslovanskega poslanika v Pragi g. Petra PeSiča, ki je predal predsedniku republike svoja akredi-tivna pisma. Masaryk je bil ob tej priliki zelo prisrčen. Drobne vesti Zagreb, 14. jun. p. Z ozirom na glavno skupščino jugoslovanske nogometne zveze je bila vložena pritožba na bansko upravo, ki jo je banska uprava odbila in je s tem končnoveljavno potrjena veljavnost glavne skupščine in novega upravnega odbora jugoslovanske zveze v Belgradu. Zagreb, 14. jun. p. Danes se je pred sodnim stolom pričel proces o zakonu o zaščiti države proti 20 obtožencem. Marija Bistrica, 14. junija, z. V Mariji Bistrici in v bližnih vaseh je snoči padala silna toča, tako da je bilo 1 cm ledu. Škoda je ogromna in se ceni na okrog 300.000 Din. Prvo slovensko letalo Nesreča pri prvem vzletu na letališču v Šiški. Ljubljanski Aero-kluh se je del j časa vztrajno pripravljal za preizkušnjo svojega prvega letala, ki ga je bil na prošnjo kluba konstruiral ing. Bloudek, kateri je vodil vsa dela pri gradnji. Letalo je stalo 260.000 Din ter ima motor angleškega tipa Cirrus ter 85 konjskih sil. Razen motorja samega je vse drugo domače delo. Konstrukcija sama na sebi ima razne posebnosti, ki jo napram drugim drugim konstrukcijam odlikujejo. Poseben patent tega letala so križani nosilci v krilih. Ta način jo ing. Bloudek izbral radi tega. da si je omogočil eno samo ravnico, katera nosi krila na trupu. Kr-milje, ki omogoča izravnavanje letala ob vetrovnem času, je izvršeno po vzorcu angleških krmil 7. diferencijacijo, vendar je izvedba popolnoma samonikla in prilngodena glavnemu principu celotne gradnje, skriti namreč vse predmete, ki tvorijo škodljiv zračni upor. v notranjost letala. Osi kolesnega postavka nihajo na gumijastih ceveh, kar letalu omogoča po vsem mehko pristajanje in ru-lanje. Letalo je težko 370 kg, koristna teža, ki jo letalo lahko vzame v zrak, pa znaša 300 kg. Raz-petina kril znaša 9.40, dolžina letala pa 6.80 metrov; obtežitev znaša 44 kg na kvadratni meter ter okrog 7 kg na konjsko silo pri polni obtežbi. Kot že rečeno, je finansiral letalo aeroklub, proračun zanj pa je napravil ing. Kuhelj, profesor na tehnični'srednji šoli v Ljubljani. Lesno delo sta izvršila Franc Brloncelj, zvaničnik državne železnice, ter Franc Ažnik, žel. v pok. Vse kovinske dele z okovjem je izdelal družabnik tvrdke Bloudek & Comp. g. Einerik Blaclia, karoserijo iu okrov pa Alojzij Dudek, kleparski mojster v Ljubljani. Ličanje jetala je izvršila tvrdka Delantič, prevleko kril s platnom in tapeciranje pa mojster Jeras. Aeroklub se je obrnil na poveljstvo Vazduho-plovstva za primerno podporo,- katera pa še ni pri« šla, in sicer ne z motivacijo, ker da je konstrukcija, ki jo je zamislil in izdelal ing. Bloudek, tako samonikla in nova. da je še potrebna strokovna preizkušnja s strani lega poveljstva. Letalo je imelo danes popoldne ob 6 na letališču v Šiški prvi poskusni vzlet. Zbrani so bili vsi odborniki aerokluba ter vsi oni, ki so pri graditvi letala kakorkoli sodelovali, povabljeni pa so bili k vzletu ljubljanski Časnikarji. Nekoliko čez (i. uro je bilo letalo ua letališču pripravljeno, pilot Janko Čolnar je sedel pri vodilu in leialo se .je čez čas res dvignilo v elegantnem zaletu čez travnik, sc vzpelo čez železniško progo nad polje proii mestnemu vodovodu v Klečali. Vsled neenakomernega delovanja motorju pa je bil pilot Čolnar prisiljen takoj onstran proge z letalom pristati. Le«, talo se je 7. višine okrog 150 do 200 metrov lepo spustilo na tla in zdrčnlo čez njive. Zadnjo minuto, preden bi se bilo letalo ustavilo, pa je levo kolo letala zadelo ob mejnik mestne občine ljubljanske, ki je stal na koncu njive skrit v travo. Letalo je hitelo tisli čas čez njive s hitrostjo 20 do 25 km na uro ter se je vsled silnega sunka levega kolesa ob mejnik postavilo na glavo, ki se je odlomila. Polomljena so bila tudi krila ter propeler. Nesreča se je zgodila dobrih 100 ni od gozdiča mestnega vodovoda v Klečali. Pilotu Čolnarju se ni nič zgodilo, letnlo samo pa so s tovornim avtomobilom odpeljali v hanger. kjer gn bodo v dobrih treh tednih spet popravili ter ponovno izvršili poskusni let. Skoda vsled nesreče ni velika, dasi je občutna, ker so se polomili samo lesni deli letala, dočim je motor sam ostal nepoškodovan. Dunajska vremenska napoved. Povečala se bo verjetnost neviht, sicer se pa vreme ne bo izpre-monilo.