List 33. rp v • lecaj XLVI. i i Izhajajo v*sako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jeiLane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold ( 0. kr četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 15. avgusta 1888. Obseg: V spomin štiridesetletnice Franc Jožefa I. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Hren pa njegovo pridelovanje. Vipavci, trtna uš pa vrtnarstvo. Nasledki „šnopsa d Kluna. Trgovinska in obrtna zbornica. Naši dopisi. No Govor poslanca • V vicar. Prestavlja se obletnica. Slavna štirdeset-letnica Odkar po Avstriji doni: prodava okolo ? Moravskem Niirnberga na Nemškem pa v Brnu na Za pridelovanje na debelo treba Franc Jožef Cesar naj živi! poiščemo primerne njive in prikladnega podnebj velja v j da mu : isto tnarjem, vendar ne toliko Hren ljubi hladno in vlažno podnebj pa ne zato j Stirdeset let je že Vladar, Avstriji slavni Gospodar, Skoz ves ta dolgi čas doni: Franc Jožef Cesar naj živi! kakor da v suhi emlj ne rastel, ampak ker ga mrčesi v njej preveč nadlegujejo in mu vse perje pre ijejo, da ne more prav veselo prospevati Skerbljivi Oče narodom, Zvest' varli Je vsem podložnikom bolj Globoko oranje, dobra gnojitev: to mu ugaja odi Zato ) donelo, še doni: Franc Jožef Cesar naj živi! se pa debelijo ko Še če mu prilivamo gnojnice ali po leti vsaj uživanje ne sme biti prehud. Nežnejši Naglo globoko vode. Za surovo duh in okus pa dobi hren le, kadar raste hitro > če smo dobro pognojili orali, če je hladno podnebje in zmerom zadosti vlage Sloveča dela dovršil, Neutruden v blagih činihbil Zato znešfvilnih sere doni: Franc Jožef Cesar naj živi! Kadar izkopavamo hren 9 dolgih ko Poz J taja v zemlji mnogo tankih, i jih je v 30% dolge kpse j Še dolga leta Bog obran', Vseli zlegov nam Cesarj bran Do poznih naj doni porezati in shraniti, spomladi pa posaditi. Okolo Niirnberga in Bamberga, koder pridelujejo veliko hrena, gnoje mu posebno dobro njive, katerim potegnejo s plugom osipalnikom grede. Po teh posade v vzrahljano zemljo hrenovih korenov po 20cjm in sicer tako globoko, da jim le glavice malo Franc Jožef Cesar naj živi! globoko vsaksebi, iz tal molijo. Napev in besede sostavil Josip Levičnik. Kmalu požene koren čevlja se povesijo na obe strani in brazdo g treba vse poletje. Zelo posebno delo je ki visokih listov Pleti nčijo. pa to pri hrenu: Koren mu poganja rad postranskih koreninic Gospodarske stvari. te je treba potrgati brž, ko se začnejo debeliti in tako glavnemu korenu škodovati. Opravljajo da c roko pa dkopljejo prst do spodnjih korenicic delo tako, i potem z z rutico ovito, posmučejo postranske koreninic Hren pa njegovo pridelovanje. prst pa zopet zakopljejo Hre potem zopet raste ter Kadar potrebujemo pole ar n navadnih jedii, ki 80 se ne posuši. Tako ga je večkrat osmukavati, ker po ganja vedno novih koreninic. Če opuščamo to dele, ode pretolsta ali manj okusna, vrhu tega morebiti še težko bel i j se postranski koreni > glavni pa ostane zmerom j prebavna, kakega drugega prijetka, je dišeč ali piker, kakoršen je bil zasajen tedaj privzamemo hrena. Ta naj bi zabranil vse nepo- Pozno jeseni uvene listje, in tadaj gredo hren voljne nasledke, tudi če bi se kdo morebiti preobjedel kopat. Listje potrgajo, koren izkopljejo ter mu spodnje katere jedi. Pri nas v Avstriji služita v to svrho po- korenine porežejo. sebno poper in hren, po južnih krajih pa ljubijo bolj papriko, Kakor tudi Madjari ne morejo brez nje biti; posebno Koreni se shranijo v dobro klet do prihodnjega Nemcem in Francozom pa rabi v ta namen gorčica. Kateremu prijedku naj bi dajali prednost, niso še dognali učenjaki. Mi Avstrijci ne maramo klobasic brez hrena. hrena pa napravljajo tudi razne vode za izpiranje zob in ust. Hren obelijo, razrežejo ga na drobno in denejo v alkohol ali vinski cvet. Ta potegne pikrobo iz hrena v sebe. Potem dodenejo nekaj prijetno poletja. Dober hren pa nam diši vse leto. Po vrtih je podobno ravnati s hrenom. Dostikrat se pa tudi skvari, da dobivamo samo drobnih korenov, ki so za kuhanje dobri, nikakor pa v surovo jed. Krivo je to le: vrtnarji ga namreč časih vsade v senčnat kot na vrtu ter se ne brigajo dalje zanj. Sčasoma požene velik koren, ki se ne da lahko zatreti. Odslej okusnega, rejena da ni poznati hrena, in tinktura zobna j stekleničica po na- prerije vrtnar prst vsako leto enkrat in pobere vse 1 gld. pal debel ko Zaostaje pa še zmerom toliko hrenovih koreno Hren rabi na dvojen način: surov pa nadrgnen ali pa skuhan na mleku ali juhi. Za prvo rabo treba bolj- da jih vsako leto več in večih šega hrena nego za drugo, t. ne sme biti prehud zato ga je pa treba na poseben način saditi in vzgojevati. Vipavci 7 trtna uš pa vrtnarstvo. Nekateri pridelujejo hren na debelo po njivah, drugi samo po vrtih. Posebno mnogo ga ravnajo in raz- Trtna uš sama ob sebi je vsem vinščakom veliko zlo, še veliko veče je pavipav skemu vinščaku. Vi 263 « pavec je res. navezan skoraj izključno le na vinski pridelek Dolenjcu pa ni tako hudo; on ima dokaj dobre zemlje Podučile stvari. treba mu ni drugega, nego le nekoliko več dobre volj > lju- bezni do poljedelstva in precej več gnoja za njive. Kes je, da nima vsak Dolenjec njiv, takim ni pomagati, ti si bodo morali drugače kruha iskati, oni bodo gospodarski res poginili vsled ginilo, Zemljepisni in narodopisni obrazi. trtne usi. pa Pridnih ne bode dosti ali pa nič po-dobili bodo zaslužka pri tem ali onem delu, lenih škoda ni, saj ti hodijo uže s polnimi sodi na kant. Vipavi pa je drugače. Ljudnata dolina nima skoraj Nabral Fr. Jaroslav. 83. Razne pijače; čaj in njegovo razprostranjenje. polj in še to kar ma daje malo pridelk suša dela vsako leto škod pa Vipavec neiz- trg Istega leta so pripeljali Holandezi čaj na angleški In 1660 so uže začeli v Londo merno priden, zato se pa ne bojimo za njegov obstanek. Ker Je izšel zakon čaj prodajati > odrejuje davek na kavo Saj so bile njegove leti trtne uši od leta 1875. in čokolado, ki se na javnih mestih prodajajo » take, da pridelek ni bil niti imena vreden, ali Vipavec vendar ni obupal ter ni v Ameriko potegnil. Prepričani so Holandezi vali ? zato „ „ Ker čaj za Angleško še le z drugih rok dobi- veljal funt čaj 30 gld v zlatu smo, do pojde z znano čilostjo na novo delo, od katerega spotilo indijsko kompanijo, da je dala prinesti mu bode prihodka pričakovati. Katero delo pa je to? 100 funtov najfinejšega čaja. Vse do 1720 Vipavske doline prihodnjost je vrtnarstvo, in sicer sad- časi v Angleškej širil, To je Kitaja ker bil vedno Poleg tega panog jarstvo in zelenjadarstvo. zabiti in zanemarjati drugih mu je mogoče; največo pozornost moral obračati na pridobivanje pa seveda ne sme kmetijstva, kolikor ali pozneje se je popolnoma udomačil se je po zelo drag bode pa vsegdar Friderik gnoja. Sadjarstvo je uže Danskej je našel čaj velikega ljubitelja v kralji • ni hotel pustiti vkljub na III ki ga kako sedaj v vipavski dolini najbolj razvito na Kranjskem, Paulia svetu svojega učenega zdravnika, glasovitega botanika žalibog je pa z razpečavanjem slabo. letos črešnje po kr. lr i A Vipavi so bile ilogram, v Ljubljani ravno tačas Vso trgovino s čajem v zahodnej Evropi so imeli po 12 do 20 kr. To je držaj, katerega naj se poprime sprvega Holandezi v vojih rokah » vzajemno z vsemi kmetovalci svoje doline vipavska podružnica! Tu je blagonosno polje za domoljubno delovanje vipavskih razumnikov. Kakor je z črešnjami tako bode še letos z obilo obrodivšimi marelicami ter z namiznim grozdjem. Pa ne samo prodajo sadja je treba urediti, tudi pretvarjanje njegovo v take izdelke, laglj in draže prodajati, lotili so se sredstva in da so ga mogli ki so se od Portugalcev naučili. Kedar so namreč Portugalci ga s s trg doslovca ojih kolonij pripeljali kako novo stvar na i poiskali so vselej po katerega ropski zdravnika in priro se dije drže. Menimo pa najbolj sušenje sadja po ameriškem načinu, napravljanje prunel, breskovih krhljev itd. in ga dobro plačali, zato da jim je stvar hvalil in priporočal. Tako so sedaj tudi Holandezi poslali po svetu celo množino plačanih slavospevov in naravno, da je čaj brzo našel no vej • • v • pijači Ravno tako godna je pavska dolina za zele- vsej Evropi. Tako je 1641 mnogo ljubitelj po njadarstvo. Koliko bi lahko dobivali Vipavci za zgodnjo Tulpiu zelenjad, ako bi se znali prav poprijeti. Vemo, da bodo ugovarjali tej trditvi, a vendar si upamo vse ugo- ki čel zdravnik in poslanik v Amsterdamu v zvezde kovati to novo pijačo, razbistruje. Francoski človeka izredno in zelo vore izpodbijati 1 dolini ved dovolj da bi zdravnik Morisset se je zaletel v hvali še dalje je, da čaj človeku razum daje. Najbolje vedno pravilno zejemali in rabili. Neki imeniten nemški močvirski obdelovalec je rekel: Kedor vodo od-peljuje, pa je ne odpeljuje tako, da jo more, kadar hoče, tudi nazai na čaj povzdi Trdil je pa vrednost popiti peljavati, tist ne osuša le po nepotrebnem svojega posestva, ampak je celo slabša To tudi mi spisu dokazoval, 100 do 200 čašic čaj popolnoma zdrav. Pi v svojem kabinetu mnogo bolj ški zdravnik Bentekoe, ki je v nekem da bi človek na dan moral najmanj kedar hotel da bode čaj veli on, ne samo da državnik dela 5 temveč tudi črevlj Vipavcem pokladali na srce. Potegujte se za uravnavo Močilnika, Vipave itd., a zahtevajte, da se uravnajo vode tako, da jih bodete mogli rabiti za namakanje. Kolikokrat ie videli po Vipavskem, kako mori suša travo , zraven pa teče bistra vodica. mnogo lepše delo izgotavlja. Jezuvit Martini vedoval, da Japo radi pripo čaj ne trpe na kamnu in da umiruje turšico, krompir itd Dalo se v tem oziru še mnogo reči, in to ho čemo še večkrat ob priliki storiti, člankom hočemo Vipavce le osrčiti današnjim kratkim da se ne ustrašijo preteče trtne uši, ampak da uže sedaj prično misliti, kako da bodo nadomestili vinske dohodke. kostobolju, da čaj ozdravlja neprebavljivost jezo in preganja spanec. In kaka je ta plemenita bilina dokazuje očividec, ki pripoveduje, da ljudje, ki pobirajc in suše perje, morajo tri nedelje popreje * edno čisti biti in da ne smejo jesti ne rib ne drugih jedi od ka terih bi jim sapa neprijetno dišala. Tako hvaljena pijača čistega perja je tedaj morala po svetu najti sv, ali to vendar ni motilo odvažnih Bo- od tako mnogo ljubiteljem stonskih meščanov, da so 26. febr 1773 celi tovor 18.000 funtov čaja, vrgli v morje. Tako so pokazali, da žele se otresti angleškega gospodstva. Ta navada an * 204 čaj je bila bakli ki podkurila gradjansko ojsko Trda je bila in nevarna ta vojska ali posled je pri- nesla oslobodjenje Zaveznim državam severne Amerike tačevih še kak mali kreriitec. Zmanjkalo je pa tudi tega. Nekega večera, (Plahtačka ubrala bila si je ravno plen) ko ride Ja da 84. Opis, obiranje in pripravljanje čaja Čajev povrhu še kaj druzega dobil, polije ga z polnim cesto preki bil (Thea chinensis) je v najbližem rodu s , ki je pri nas v novejšem času toli pred škafom i vrati in zapre se malo našuopsal in razsrdi se baba nad njim, mazanih pomij, vrže ga na opombo: za z » priljubljena postala. Rojakinja ta je kamelija, ki so jo prinesli. Caj je kakor Slepar, nikdar več se mi pred oči ne prikaži". Janez se je nad Plahtačko s tem maščeval s Kitajske in Japonske k nam sliia, vedno zelena bili je neke o ečera vsa okna z kamenjem potrl tudi kam razvija po olj do 10ml. Ali v kultu se od dosti obrezovati, tako da od je redkokedaj visi od oa. Keda naraste kot vejnato ga puste da zato sodnijsko tožen in pol leta zaprt. Ja da a bil sicer še T rs t \J a v višino začno ga uže v prvej mla- njega postane grmiček, ki / m /2 edaj ži i klati duhu in telesu okol se brez vsakega namena, uničen po prepuščen po svetu sam sebi in nemili osodi ob vero prišel pa vso. Ka ki jih v Kitaj vzgajajo i . Razni sovrstniki čaja, postali so polasoma vsi od ene pr iste vrste. Perje na čaju je v mnogem podobno vrbovemu, in zato je dosti potov primešavajo pravemu čaju. Dokler je pero sveže, toliko časa je kožnato in prekrasno ze- slabi zgledi sotovarišev vojakov to učinila sta pri njem prekleti snop dena baba. Janezu zmog m vojska in i niso, ražja-spri- Pripotokar in njegova žena Urša. Ako se sploh more katera družina i v resnici srečna imenovati, bila je to o svojem času gotovo Pripotokarjeva leno kakor na kameliji. Cvetje čajevo Je belo in z lahnim »umenilom nadahnjeno. Cvete kot kava do osem v zaleški okolici. Oče Pripotokar bil ie daleč na okblo mescev. Plod je okrogel. zelo čislan in spošto mož a Urša bila mu je mila (Dalje prihodnjič.) soproga, trem otročičem pa iu družini hi božji Pripotokarjevo hišo. ljubeznjiva mati. Očitni blagoslov ii sploh prava vladal je nad Nasledki v „snopsa u (Dalje.) # Lužarjevi Janez in njegova dota Za prvim padcem sledili so Pripotokari< jateljica Podlipnj večkrat skupaj bila je pa izza mladih let tesna . Res da nista mogli med letom pri pre prihajati, a kadar sta se snideli imeli šla je. ste po stari ženski navadi si to in ono kraj konca in pripovedovati drug dru vedno Podlipnjica kot pogosteje. Janez postal je popolnoma pravcati šnopsar, Pripotoka uže prava šnopsarica za kar pa takrat še vedela ni deloma da za trenutek v njem svojo pekočo vest utopi » priliki i spravi ob neki taki svojo prijateljico Uršo n Plahtaču deloma pa za-to, da omamljen nove prestopke in grehe „s sladkimi kateri jima zoper božjo zapoved dopr zdel postreže. Pripotokarici je kaj dobro ugajal se Za sako tako započetje zahtevala hudobnica kar k"P je taku prijetnega okusa, da ga par n še saboj domov nese. n botiljk M tudi denara. Privatna imovina je Janezu kmalu popolno pošla selj spridenka kurila mu je vedno : »Privošči si ve- Možu pa o vsem tem niti besedice ziniti upala ni bilo jo je nekako sram. Čudnj se mu je pa zdelo, ka i bogat si, kedaj pa hočeš živeti, ako ne sedaj ko da J° vedno pogosteje v Zalesj vleče a še večj " ' <-> ' »k- — —i —" *- <->---J * uv^v, a od vGL ja si krepak dečko! Zapeljan Janez poslušal je to hudobo fletka Mo mu je pa to, da večkrat po nečem tako čudno bolj nego svoje dobre stariše in lastno vest. Lotil se je 1 • v • disi medeno govori in se tako-le nekako nevkretno hranilnične knjižice, katero je stotak za stotakom vedno sem zapleta. Povedati mu ni hotela, a sam ji doma bolj praznil tako, da slednjič v hranilnici niti krajcerja tudi ni mogel tako hitro priti na pravi sled. Ker eč imel ni. Kar Janez Plahtački prostovolj izdajal r pa pod solncem nobena reč vedno skrita ne ostane temveč sled- ni to mu je, ko je bil ves pijan, sama skrivaj pokradla. vsa na dan pride, prišel je tudi Pripotokar uzrokom Ko je slednjega dne zopet sam k sebi prišel, začel je čudnemu vedenju svoje žene Urše na sled svoje žepo večkrat preiskovati; a ker so bili suhi godrnjal in tarnal tačka z raznimi i > Skrb so denarji. Vselej ga je pa Plah- in dobri mož prizadeval si vse govor kaj & ubil. kar se preslepiti vedela. Ensrat je zgublj ženo od šnopsa zopet odvrniti j SVOJO 1 a šlo i bila je uže kakem kotu najdlo podvrženo tudi kaj malega res v prošnje, opominini in tudi ostre besede drugikrat ga je kak tuj dobrega moža ostale so T7 ravno pri Plahtaču prenočil, okradel itd bi ki je konca speha. Zmisii si še en oj in kraja, čemur je zbegani tudi vselej Janez Betini ljubeznjivosti Beta vselej slepo vrjel. Pravi in edini tat bila je pa pripomoček. mora nekaj piti kupi polovnjak dobrega poštenega Dolenjca. Ta pijača če uže drugače ni, da žena naj pije vsaj pošteno pijačo doma in sama. zdela se je pa Urši nekako prekisla bilo Nekega uže proti večeru dne pa Janezova dota je po takih potih kmalu popolno ga je ravno doma imela pon bila i ves šnops j zažviž o Le malo časa imel je Janez potem pri Plah- nima, zleze opotekaj ker je mislila da še kar dosti se po stopnicah doli v klet 265 inskemu fodu, odbije čep in si vina kar v lonček na- zastop, da se radi doneskov, ki jih imajo zagotoviti vtoči; popije ga a ob enem se pa tudi tako neokretno krajevni činitelji, med seboj sporazume ter sklenejo prekucue pijana, da čep iz soda preko nje po kleti po- pravovezne sklepe ter mi svoja mnenja čim prej javijo. C. kr. deželni predsednik: Winkler". polno izteče, bkoda ! Ubogi mož videč in popol ? kot kože da je njegova epoboljšlj gom » kakor loh bij Trgovinska in obrtniška zbornica združila se je o pravi od same žalosti bolehati šel je v poldrugem letu za sušico v postane njo god daj popolni nobeden oljš prične pola. tej stvari s slavnim deželnim odborom kranjskim in s in slavno mestno občino ljubljansko. Iz teh zastopov se- svet eni stavljeni odbor, v katerem 80 bili gospodje: župan sama svoj neumenjeni gospodar prosta pot ; nobeden več ni nad Grasselli, mestni odbornik Pakič, trgovske zbornice ne opominjal, povsod je predsednik Kušar in deželni odbornik Murnik, kateri so eciaj naprej ni več se na podstavi natančnih posvetovanj zjedinili v tem več Od po boteljkah šnopsa od Plahtača nosila, nego kupila ga naj trgovska in obrtniška zbornica rečenima je kar celo vedro. Privadi na šnops tudi svojo večj 17 let staro hčerko Franciko 7 kratkem času postane priporoči, da sprejmeta naslednje sklepe: zastopoma Bripotokarjeva hiša pravo zavetišča vseh malo pridnih prehodnjih pohajačev. Dobilo se je tam vsega, kar koli sprideno srce poželi. Večkrat dobila se je pa tudi pijana n 1. Za šolske prostore potrebovalo potrebno postrežbo se primeroma na leto 1200 gld Te Pripotokarca v takem položaj bilo kar groza in strah tam na borjači da je preuzela slavna mestna občina ljubljanska, trgovska in slavnega obrtniška zbornica naj se pa obrnila do Zgodilo se župan ob nesi taki priliki dal v je, da jo je vaški hranilnice deželnega odbora in do slavnega ravnateljstva kranjske P njak prenesti ? da morda preuzela od teh troškov sak je spala in zapreti, Večkrat ga je ka bila. Ni čudno bilo, da je celih 24 ur spanje pijanosti po 200 gld., torej vkupe 400 gld. na leto. krati po celi bokal ob enem potro imela navadno vso bobito glavo Za šolsko upravo 5 t klopi kated mize Nekega večera meseca oktobra leta 1879. rogoviiila je vsa pijana v podstrešji z golo prižgano svečo kjer se je sušilo turšično perje; goreča sveča jej pade iz rok med perje, to sicer še nekoliko volhko, prično polagoma tleti in se okolo polunoči z vso silo vžge. Pripotokarica prilezla je v temi nekako do stopnic, po katerih se, kolikor je bila dolga in široka, zavali; prikobaca se do spalnice svoje, kjer brez vse skrbi trdno zaspi. (Dalje prihodnjič.) stole itd. potrebovalo se bode 600 gld. Te troške pre- tudi slavna mestna občina ljubljanska, trgovska pa prosila slavni deželni uzela in obrtniška zbornica naj odbor in slavno ateljstvo kranjske hranilnice 1 da vsak po tretjino troškov preuzeli Za prvo opr j t. j mize, za delo in risanje 9 orodje, gradivo za delo, učila itd. potrebovalo se bode § 1000 gld. Teh troškov preuzame polovico naučna polov želni naj uprava preuzel pa slavni deželni odbor na de zaklad in trgovska in obrtniška zborni bi se obrnila do ravnateljstva kranjske hranilnice, da preuzame polovic t 250 gld Letnih troškov za orodje, učila itd. bilo bi Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Za prvo opravo miz, za delo in risanje, orodja, gradiva, učil itd. potreba je najmanj doneska od 1000 gld., a za letno oskrbo v tem pogledu 300 gld. 300 gld., od teh preuzela bi visoka naučna uprava po lovico, od druge polo naj bi trgovska in obrtniška zbor preuzela tretjino, slavni dežel odbor tretjino se do in trgovska in obrtniška zbornica obrnila naj ravnateljstva kranjske hranilnice, da tudi ona tretji t Naučna uprava mogla ekakor preuzeti polo vico teh troškov, mora pa vendar omeniti, da mora za poravnanje preostanka skrbeti dežela ali pa kateri drugi krajevni činitelj. 50 gld. preuzame. 5. Za ustanove naj trgovska in obrtniška zbornica dovolila na leto 150 gld. in obrnila naj bi se do slavnega deželnega odbora, do slavnega mestnega ma- skrbeti trgo- da gistrata in slavnega ravnateljstva kranjske hranilnice, da bi tudi nekoliko letnih ustanov ustanovili". Zbornica je te sklepe posebnega odbora javila de-se pri želnemu odboru kranjskemu, mestnemu magistratu ljub- Za dovoljno število ustanov imela vinska in obrtna zbornica v Ljuoljani. Konečno še omenja gospod minister, sestavljanju oskrbništva za namerjan učni zavod moralo ljanskemu in ravnateljstvu kranjske hranilnice v Ljub-ozirati na činitelje, doneske donašujoče, in to v toliko, ljani ter je prosila, da ti činitelji pomoreio ustanoviti v koliko se jim pripoz da smejo pošiljati po- omenjeno stroKovno Deželni odbor kranjski naznanil slance v odbor, kateremu bo izročeno čuvati šole. interese je že, da se je v zmislu zgornjih sklepov posebnega odbora pravomočno izjavil visoki naučni upravi 5 dalje Na podstavi gornjega razjasnila čast mi je otvoriti da bode mestni občini ljubljanski za plačevanje stanarine, za obravnavo o rečenih doneskih, ki jih bode preuzeti za za prostore, njih vzdržavanje, svečavo, kurjavo in dobo obstoja zavoda, pozivajoč slavni deželni odbor, postrežbo dajal letni donesek 150 gld. in za potrebno slavno trgovinsko in obrtno zbornico in čestiti mestni šolsko opravo, da bode preuzel tretjino troškov. Konečno 266 naznanil je deželni odbor, da bode za ustanove vzel in ploskanje na desnici.) In s tem končam. (Pohvala in 150 gld. v proračun deželnega zaklada za 1889 ploskanje na desnici. Govorniku castitajo.) Ker Je vsekakor pričakovati, da bode i mestna občina ljubljanska i slavna hranil pospeševala usta novitev te strokovne šole, to je gotovo pričakovati, se ustanovi ta šola, katero je izprožila zbornica, da še tekom tega leta. (Slavna hranilnica in mestni zastop Naši glavnega mesta Ljubljane sprejela sta že sklepe v zmislu prošnje zbornice ter je ustanovitev te strokovne šole zagotovljena, kakor smo že javili. Opomnja vredništva.) Z Bleda 12. avgusta. dopisi. Ker se nekaj časa ni čulo v javnosti blejskih novic, podam jaz tukaj par vrstic: potem da se sprejmo na- Poročevalec priporoča slednji predlogi: 1.) Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani obveže se, da za vsakoletno nabavo orodja, Akoravno je letos gornji del blejski, Gorje in Zasipe, toča hudo poškodovala, se vendar ves kraj sedaj že kaže delarskega gradiva, učil itd., da vsako leto znesek tudi glede polja lep ako izvzamemo deloma razcafnjano spodnje turšično perje, mlatev se ve da se bode obnesla mnogo slabeje kot navadno pri vsaj srednjih letiDab. Poletnjih gostov iz mest se je letos nabralo že precej 50 gld. visoki naučni upravi v rabo za strokovno šolo za šivanje čipek in umetno vezenje, katera šola se ima ustanoviti v Ljubljani po ukazu krog blejskega jezera in v okolici spod in zgor. to Njega vzvišenosti go- spoda ministra za uk in bogočastje od 5. januvarja 1888, štev. 17.974, poslanem z dopisom slavnega c. kr. dežel nega šolskega sveta od 10. januvarja 1888, štv. 34. pripomorejo prav mnogo sedaj zboljšane ceste v bližini blejski. Izrekoma to velja v dveh na novo preloženih cest. Prva, ki pelje skoz vas Grad, odcepi se pri zadnji hiši proti Zagoricami na desno v polje, je dobro skoraj brez strmine speljana v postavno zapovedani širjavi in se združi na višini s cesto, ki pelje preko Bidca proti Zaspem, pred Bidcam pa vkreue po stari krog skalnatega griča držeči poti do onega znamenja, katero je na gor- hiši, pri Poliikoe stvari. grajščinski gozdarski čez grajščinski travnik na Govor poslanca Kluna njem koncu vasi Grad potem pa ukrene na desno dosedaj pa nekoliko razširjeno cesto proti Rečici, meroma še bolj razumno in lepo je spelj Pri nova cesta » v državnem zboru dne 1. maja 1888. (Konec) Tam se ustanovljajo šole, grade ceste in železnice na levici: To katera veže ravno omenjeno cesto iz srede vasi Rečica skozi dolgo raztreseno vrsto Rečiških hiš proti jezeru pod novo Rusko vilo v Zaki s cesto krog jezera Ta in varuje verski čut prebivalstva (Klici proga peljana je v resnici izgledno in koli sem čul vse se storina deželne troške!), in jezikovna ravnopravnost je v večji meri vpeljana, kakor pri nas. Umevno je, gospoda moja, da so razmere, katere sem opisal, vzbudile veliko nevoljo mej slovenskim prebivalstvom, in da je nevolja še večja, ker so vse prito- dobrim Kdor si ogleda te dve res s prav malimi troški. razumno in lepo speljani preložitvi priznal bode, da podpora, katero je dežela privolila v ta namen, je bila prav dobro porabljena. Pohvaliti pa moram tudi druge ceste in pota, da so v stanu, tako da ne delajo nečasti ne Kraju žbe na višja oblastva ostala brez odgovora. Navel sem deželi. nekaj slučajev. Opomnim še, da so se že pred letom pritožili proti nemški šoli občina Bilčovas in trije krajni šolski sveti v Rožni dolini, a še sedajniso dobili odgovora. ^^ V (Cujte! Cujte! na desnici.) Tako se dotični prosilci ne s ' * morejo pritožiti na kompetentna sodišča in zahtevati svoje pravice pri upravnem sodišči, oziroma državem sodišči. Te nevolje, gospoda moja ne bodo potolažile lepe besede, katere je govoril Nj. ekscelencija v bucigetnem In poleg koristi prebivalstva samega, gledati je tudi na to izrekoma ako dohajajo tako visoki gosti, kot zadnje dni, ko je nenadoma srbski kralj Milan obiskal žali Bog pa dalje s naš rajski kraj si ogledal tudi Bohinj tretji dan enako nenadoma zopet odpotoval svojim sinom kraljevičem Aleksandrom. Ta odličen gost privabil je takoj mnogo druzega občinstva. Videli srno tam goste z Beča, s Prage, z Za- odseRu in danes tukaj (Tako je! na desnici.), ker take greba in Trsta, nadejamo pa se, da se število njihovo lepe besede smo že večkrat slišali, ne da bi se uslišale ter- še mnogo naraste z vsako stopnjo, ki jo stori nakviško slovenskega prebivalstva in uresničile resolucije. Ta ne- gorkomer. volja je vedno večja, in zato je umevno, ako sprejmemo besede, katere je danes govoril gospod naučni minister z nekakim dvomom, da z odločilnim nezaupanjem. (Dobro! raznimi veselicami Danes se ima praznovati tukaj 401etnica cesarjevega vladanja dopoludne v cerkvi na otoku, popoludne pa z Dobro! na desnici. Klici na desnici: Mi vsi!) in da na bregovih in deloma tudi na va nismo zadovoljni s tako garancijo, marveč da tedaj še-le prisodimo vrednost, ako nam jo da zanesljivejši lovih lepega našega jezera. letos, Da ne pozabim omenjam še konečno, da imamo kakor se spodobi za kopališče ali toplice, tudi porok, kakor je gospod naučni minister. (Ži\ahna pohvala mi godbo ? ravno veliko, pa zadostno za prvi začetek Iz Ljubljane vladanja praznuje dečiin vsporednom se Stiridesetletnica cesarjevega . in 18. t. m. s sle- Slovencu ne bode Noč trditi ? da ima nazaj vsa svoja Idriji 17. avgusta 1. Ob 7o8 uri zve- čer: ^Slavnostna glediščna predstava in konečno tableaux tla, da Slovenca zastopa tudi Slovenec. « Shod avstrijskih katolikov bode letos novembra meseca na Dunaji ter se priprave zanj delajo v šeste- avstrijskih ljudstev" v narodnih nošah z alegorično rih odsekih namreč 1. odsek za vredenje in unenje stvari. Avstrijo na čelu pojejo pred podobo Nj. Veličanstva ce- odsek za šolo in poduk > odsek za socijalna vpra- sarsko himno. Ob i /29. uri zvečer: Razsvetljava se sanja » 4. odsek za časniške stvari ? odsek za kršan zastavami okrašenega mesta. 3. Po gledališčni predstavi: Mirozov rudarske godbe se spremljevanjem oddelka rudarjev z gorečimi jamšarcami. Na glavnem trgu se godba ustavi ter igra tri točke. Med posameznimi točkami poje či-talniški pevski zbor združen s pevci sko umetnost in vedo in 6. odsek za katoliško življenje in društveno dedovanje. Med predsednika posameznih po- odsekov nahajamo grofa P e r ge n - a, državnega bralnega društva slanca Karlon-a. vseučilišna profesorja G-itlbauer in Schindler, barona Helferta i. dr. dva komada. Dne 18. avgusta: Ob uri zjutraj: dolenjski železnici čuli smo te dni zopet Budnica c. kr. rudarske godbe, in streljanje s topičev znamenje gibanja. Deželni odbornik Murni k podal se lOlkrat. 5. Ob 10. uri dopoldne: Slovesna sv. maša, je namreč minuli teden na Dolenjsko, da bi najbolj katere se udeležijo v polnej paradi c. kr. rudniški, sod- prizadetim interesentam razložil sedanjo stanje priprav- nijski ? gozdarski in davkarijski vradniki, društva se ljalnih del za to železnico in da bi med njimi oživel zastavami, rudarji in rokodelci v uniformah. Po slo- ono gibanje in soudeleževanje, brez katerega ne vesni sv. maši: Defiliranje pred šolskim poslopjem in mogoče železnico konečno tudi dejansko izdelati: bilo Raz- potem malo okrepčevalo v pivarni pri n Črnem oilu u laganje Murnikovo v Novem mestu bilo je sprejeto s Točno ob 1 uri: Slavnostni banket v pivarni pri priznanjem in župani v prvi vrsti prizadetih občin osno- n Črnem orlu". Ob uri popoludne je: ljudska ve- vali so se kot odbor, da nadaljuje priprave. selica na Zemlji. mraku: Umetalni ogenj. 10. Ples. Cesarjev teden. Minuli teden hoteli smo imenovati kraljevi teden, ker smo pričakovali, da se srbski kralj Milan vsaj teden dni pomudi na blejskem jezeru Novičar iz domačih in tujih dežel. pa iznenadil nas prehitri njegov odhod tako da nam je tudi kraljevi teden splaval po vodi. Čast pozdraviti srbskega Kralja in kraljeviča v svoji sredi delili so si pri tem knezovem potovanji z Bledom samo Bohinj in Dunaja Dne 12. t. m. minulo je 9 let odkar grof Taaffe predseduje sedanj ministerstvu in odkar pa Jesenice Zato pa m nastopi sedaj cesarski teden ker v soboto praznuje dežela z državo našo rojstni dan našega cesarja. S to slavnostjo sklepa se na mnogo krajih slavenje 401etnice vladarja cesarjevega. Izrekoma se bode to godilo v Idriji s slovesnostjo, katere spored prijavljamo na drugem mestu. — Praznovala pa se bode ta teden domoljubna slavnost povsod se vlada po drugi sistemi. To daje časništvu povod pretresavati vspehe in nevspehe Taaffejevega vladanja. Tudi nasprotniki sedanje vlade priznavajo, da se je ustavno življenje v državi vtrdilo, da je državni zastop postal popolen in tudi v to ne nahajajo dokazov, da bi se bila nemškemu ljudstvu v državi prizadela krivica. poli- j manj občine ali župnije zase niso priredile posebne slavnosti za Hladnokrvna in neodvisna glasila, ki spadajo tičnemu prepričanji sedanje državnozborske večine, sicer priznajo, da se mnogo onega, kar je grof 401etnico tako, da tekoči teden po pravici zasluži cesarjevega tedna. ni z vr šilo, temveč ime Taaffe proglasil za svoj program nasprotno, da je še prav mnogo neizvršenega, toda nasproti pa ne taje, da je bil vsak korak grof Taaifejeve Blejsko jezero počastil je zadnje dni drug visoki vlade obrnjen v namen izvršitve onega programa, pri ki prišedši s Krapi gost, vojni minister baron Bauer, tukaj nadaljuje svoje zdravljenje. m Deželnozborska volitev na Koroškem na mesto umerlega staroste Andreja Einspielerja prišla je v pravi tir in se bode kakor se sedaj vidi vršila sijajno za Slo- znati se mora dalje da je sedanja vlada stanovitno pre mišljeno in vspešno znala razbijati in slabiti svoje in naše nasprotnike. Zato je tudi nada opravičena, da grof Vence koroške Od že izbranih volilnih mož glaso valo bode 82 za Velikovški okraj župnika Gregorija Einspieler-j Taaffe izvrši v 10. 11. in 12. letu svojega predsedovanja kar ni izvršil popred. Hrvatska. — Škof Strossmajer pozdravil je vse učilišče Kievsko povodom jubilejske slavnosti pokristi f toraj častno reši slovensko ime na Koroškem s tem, da s toliko večino voli odličnega in janenja njegovim Ruske z brzojavom, kateri Je asprotnikom dal dobrodošli povod proglašati ga za nepo spretnega narodnjaka imena, katero pomenja vso no- boljšljivega panslavista, kate vejšo zgodovino slovensko-narodne brambe na najne- stitel o pa tudi v pr rstah ča vrsti pri varnejši pokrajni naši Sedaj j upamo da se bode za- hruin so ovih probudil osupuenje. madjarski listi in so prašali svet ali vednost in odločnost slovenskega življa na Koroškem mogoče, da Avstrija in pa vrh tega Je katoliški vladika, budila in širila hitreje in da borba ne poneha dokler tako piše o Rusiii in pa tako goreče želi zmage pravo 2GH slavne cerkve. Tudi to stran Litove padala je večinoma enaka obsodba, katera je bila razumno naj ojstreja v taboru političnih nasprotnikov naših. Zadnje dni počil t v b Ruski namestnik na Kavkazu knez Dondukov-Kor sakov pojde v kratkem v Peterburg po instrukcije glas > da je cesar pozval vladiko in tajnega sveto- valca Strossmayer-ja k sebi „ad avdiendum gium verbum re- da sprejme zarad onega brzojava cesarjev ukor. Glede te govorice poroča se iz bližine Strossmayer-jeve dunajskemu listu „N. W. Tg.", da tam ni ničesar znanega o pozvanji Strossmayer-jevim k cesarju. Ako bi se pa res pozval, potem bi mogel Strossmayer, tako trdi njegovo obližje, izreči o svoji Kievski depeši, da je glede carjevega potovanja na Kavkaz. Govori se sedaj, da pojde s Kavkaza vsekako tudi v Merv, kamor prideta tedaj tudi emira kivski in boharski. Poslednje so nam ne zdi prav verjetno. Peterburg pohodi v kratkem švedski kralj. H kratu pa henlohe. pride v Peterburg knez Ho- General Boulanger izdal je oklic volilcem v de- partementu Some prvi del njegovega pozdrava sostavlj gol z besed sv. krivdi častihlepnežev tekla v Tonkingu oklici spominja volilce, kako je po francoska kri, pisma » drugi del pa v katerem govorica o kitajskem morji moral je umreti admiral Coubert, ki nalogi ruske cerk pa ]e samo to kar je etovni ladika Je bil rojen v tem departementu. V bodoče treba, da se vedno trdil v svojih pastirskih listih. Nj prizade naredi konec politiki pustolovcev in to je mogoče vanje meri na to, da se približavata pravoslavna in rimska cerkev, in to prizadevanje odobravalo se je v če se uvede uprav demokratična ustava česar želi Bou langer. Rimu. Strossmayer, čuti se Hrvata in Slovana in zato Po raznih nemških listih bilo je čitati, da po želi zmage Ruske v vzajemnosti z Avstrijo. Rešitev iz- nemški cesar hodnega vprašanja mogoča je brez vojske z Avstrijo, Viljem Alzacijo in Loreno. „Nordd. Allgemeine Zeitung" pa to odločno zanikava. ako ta bolj podpera prizadevanje Hrvatov in Bošnjakov. 80 8e v ^gj^ krogih premislili, ko so poizvedeli Morda da glavnem mestu Bolgarske. Časniki slave to Ogerska. — Minulo nedeljo odpeljala sta se ob enim železniška vlaka z Budapešta in pa s Carigrada preko Srbske in Bolgarske tako da sta se sošla v Sofiji logodbo neposredno železniško zvezo med Parizom, Dunajam in Carigradom. Pravda, katera je nastala zarad porabe železniške proge ki pelje čez Bolgarsko, med Bolgarsko in Turško vlado je tudi poravnana z lepo tako da ste zadovoljni obe stranki. Pri slovesnostih v Sofiji navzoč je bil tudi knez in je po pravici tudi zase zahteval nekoliko priznanja za izvršitev te proge. ne narod vladarja. bode nič kaj naudušeno pozdravil novega Laška Čuj e se, da namerava papež poslati posebnega poslanika k nemškemu cesarju. O izidu vaj vojne mornarice čujejo se jako nepovoljne s odbe Francoska. Nemiri delavcev še niso prenehali. Boulanger drži svojo kandidaturo v departement du Nord. Srbska. Sedaj se oporeka, da bila srbska kraljica kedaj poprosila ruskega carja za posredovanje v zadevi ločitve zakona. Ko je bil zadnji čas knez Ghika v Peterburgu, je res razložil caru to zadevo, a o kakem posredovanji se ni govorilo. — General Hor-vatovič šel je v pokoj. Kakor se govori, general ni odo-broval kraljevega postopanja proti kraljici in ga zaradi 7 gold. 32 kr. tega neso mogli trpeti vladni pristaši. General je bil 75 kr. Žitna cena v Ljubljani 4. avgusta 1888. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr. banaške turšice 5 gold. 70 kr. soršice 5 gold rži 5 gold. 30 kr. ječmena 3 gold. 10 kr. jako izveden v vojaških zadevah in bodo ga še po- ovsa 4 gold. kr. ajde 5 gold. 60 kr. ovsa 2 gold. grešali. G 44 kr Krompi 2 gold 05 kr. 100 kilogram Da princ Valdemar prevzel bolgarski prestol, ni misliti. Princ ne mara iti v deželo, kjer ni nobenega reda. vendar Rusiji se njegova kandidatura bila po volji a poprej morali zvršiti nekateri predpogoji, drugače bi Rusija njegove izvolitve ne potrdila. Najprej mora odstopiti sedajna vlada in razpustiti sedajne nezakonito voljeno sebra nje. Še le, ko bode novo sebranje V Kranji 6. avgusta. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen izvolilo kneza, je misliti da bi ga potrdila Rusija. Pre-dno pride nov knez v deželo, morajo se sedaj vladajoči elementi poriniti popolnoma v stran. Dokler pa v Sofiji zapoveduje Stambulov, je Rusiji vse jedno, kdo da je knez. 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki