35 
Rdečen~gi martinec Tringa totanus gnezdi v Sloveniji 
Redshank Tringa totanus breeds in Slovenia 
V Evropi gnezdi rdečerogi martinec 
Tringa totanus v skandinavskih in 
vzhodmevropskih državah, na :Cslad-
du in Veliki Britaniji, v -severnih 
srednjeevropskih državah in v južni 
španiji. Znana so tudi lokalna gne-
zdišča v drugih evropskih državah 
(Peterson, M::>untfort, Hollan 1984) . 
V Sloveniji je bil rdečerogi martinec 
opazovan v času preleta in letovanja 
(Geister, ustro) • Najbližja gnezdišča 
so v severni Italiji, Avstriji in na 
Madžarskem. 
Na preleb.l je od marca do sredine 
. maja in od srede julija do konca 
septatbra. Prezirmlje na britan.skem 
otočju, ooalah Atlantika, zahodne 
Evrope in sredozemskih držav. Pre-
zirmlje pa b.ldi v tropski jugozaho-
dni Afriki (Makatsch 1981). 
11.5.1985 so bili na Cerkniškem po-
lju med vasjo Dolenje jezero in Do-
lenja vas opazovani trije priroerki 
rdečen::,gega martinca. Zadrževali so 
se na zarročvirjenem in delm i;opla-
vljenem travniku. Dva primerka sta 
se zadrževala skupaj, nrotem ko se 
je eden zadrževal ločen:>. Na~ečjo 
i;ozornost je vzbudil prim.!rek, ki je 
zletel s tal in~ zraku pel ter s 
perutmi skoraj lebdel na mesb.l . 
6.6.1985 je bil v istem okolišu opa-
z.ovan samec, ki se je zadrževal i;o-
joč v zraku, pri tem pa se je b.ldi 
svarilno oglašal. Z svojim obnaša-
njen in oglašanjen j e dal slutiti, 
da ima v bližini gnezdo. 
14.6.1985 je bila v tem okolišu od-
krita b.ldi samica, vendar gnezdo ni 
bilo najden:>. Samec se je obnašal kot 
običajno. 
18.6.1985 se je samec spet svarilno 
oglašal, vendar se j e takoj spustil 
na tla. Od tam pa j e s tal vzletela 
b.ldi samica. Takoj zatem pa sta s 
tal vzletela še dva mladiča. Po ne-
izkušenem l eb.l s e je videlo, da sta 
to mladiča rdečerogega martinca. Mla-
diča sta imela za razliko od star-
šev manj intenzivm obarvane rdeče 
noge, tudi ni bilo videti, da bi imel 
mladič del kljuna rdeče ooarvan. 
Belina v perutih pa je bila enaka 
kQt pri starših. 
G::1ezdilci tega predela so še: priba 
Vanellus vanellus, i;oljski škrjanec 
A lauda awensis, rumena pastirica 
Motaailla flava ainereoarzpilla, re-
paljščica Saxiaola rubetra in trstni 
strnad Emberiza sahoenialus. 
l6. Rdečenogi mak>tinea (Curth) 
l6 . Redshank (C'f,a'th) 
Slika i: Gnezditvena razširjenost 
rdečenogega martinca v Evropi 
(Peterson eta.) 
Figure 1: Breeding distribution of 
the Redshank in Europe (Peterson 
eta.) 
P.dečen::,gi martinec gnezdi na zairočvi­
rjenih travnatih površinah, ob jeze-
rih in ooalah, barjih in p:xloboo. 
Samica znese ooičajoo aprila ali maja 
štiri jajca, ki jih vali 22 - 25 dni. 
Mladiči sanostojm letijo po 25 dneh, 
sanostojmst pa dosežejo po 40 dneh. 
V nevarmsti samica gnezdo pokrije s 
travo. 
36 
Ob · ~ se lahko vprašano ali je gne-
zdenJe rdečen::,gega rnartin:a na Cer-
knišken jezeru res rovej šega izvora. 
Gregorijeva razprava namreč navedene 
lokalitete ne obravnava (Gregori 1979) , 
Pač pa je P. Grošelj 28 •. 5.19'83 opazo-
val rdečen::,gega rnartin:a desm od na-
sipa, ki povezuje Dolenje jezero z 
nasprotnim bregan (vir OAS). Favni-
stični in gnezditveni podatek o rde-
čen::,gen martincu na Cerkniškan jezeru 
dopolnjuje dosedanji seznam ptičev 
Cerkniškega jezera. Ta podatek ravm 
~o dopolnjuje Katalog favne Jugosla-
Vl.Je. 
Rdečen::,gi martinec je oovi gnezdilec 
ornitofavne Sloveni.je in tako naj bi 
tudi ta podatek in prispevek dodatno 
~epil trajoo zaščito Cerkniškega 
Jezera. Poznana je zamisel, da bi · 
jezero začeli izkoriščati v vodrx:>-
energetske namene, s ten pa bi za 
večoo izgubili enkratno lokaliteto 
nacionalnega F(lllena.. 
LITERATURA 
Gregori, J. ( 19 79) : Prispevek k po-
znavanju p~čev Cerkniškega jezera · 
in bl:i,žnje okolice. Acta carsologi-
ca VIII, 1978. 
Harrison, C. (1975): Jungvogel, Eier 
und Nester aller Vogel Europas Nor-
dafrikas um des Mittleren Ostens. 
Verlag Paul Parey, Harrburg uro Be-
rlin. 
Matvejev, s.D., V.F. Vasic (1973): 
Aves . Catalogus faunae Jugoslavi e 
N/3 . . SAZU, Ljubljana. 
Peters6n, R., r-buntfort, G., Hollan, 
P .A.D., (1984): Die Vogel Europas. 
Verlag Paul Parey, Harrburg urrl Be-
rlin. 
Stiefel, A., H.Scheufler (1984): 
Der Rotschenkel. Die Neue Brehm-
Bucherei 562, A. Zierrsen Verlag, 
Wittenberg Lutherstadt. 
1 l•vornilt 
•1268 
siika 2: Topografija Cerkniškega 
j ezera (Iijanic) 
Figure 2: Topography of Cerknica La,ke 
(Iijanic) 
Slika 3: Gnezditvena razširjenost 
rdečenogega martinca v sioveniji 
(OAS) 
Figure 3: Breeding distribution of 
the Redshank in siovenia (OAS) 
SLJIMC\RY 
In June i9B5 a territoriai singing 
maie, a femaZe, and two fZeaged yo-
ung ones of the Redshank species 
were frequentiy observed on the Cer-
knica Lake . We can thus presume 
that this species indeed breeds in 
this part of siovenia wich is some-
thing compieteiy new to our country. 
This information is in view of the 
nationai conservation partiauiariy 
weicome because of the threatening 
pians to convert the fconous seaso-
naZ lake into an aacwnu.Zation. 
Dare Šere 
aiinškova pioščad 12 
Ljubijana