Poštnina plačana T gotovini,
Stev. 39.
V Ljubljani, dne 24. septembra I93,
Upravnlštvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine«, Knaflova allca 5/11, telefon 3122 do 3I2B
Izhaja vsak četrtek
Naročnina ta tnzemstvo: Četrtletno I Din, polletna IS Oln, celoletno it Dli; u la* lenetro razen Amerlkei Četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dlaj lmerlka letno I dolar. — Račnn postne hranilnice, podružnice »VliHJul, It. 10.711.
Vsi si moramo doma
pridelati svoj kruh
Vprašanj kmečkih dolgov bo po vesteh iz Beograda zdaj dokončno rešeno. Kakorkoli se to reši, se ne more rešiti brez vsakih žr. tev, če hočemo zadolžencem v resnici pomagati. Pa to je rešitev samo za enkrat, če se hkratu tudi ne začenjajo odstranjevati vzroki kmečkega zadolževanja. Zanimivo je, da se prav o zadnjem nedvomno zelo težavnem vprašanju tako malo piše v dnevnem časopisju.
Je že res, da je velik del kmečkih dolgov nastal iz lahkomiselnosti v dobrih časih, ko nepreudarni ljudje niso mislili na to, da se lahko čas preobrne. Te ljudi so zdaj bridke izkušnje izučile, da bodo v bodoče bolj premišljeno in manj zapravljivo gospodarili. Pretežni del dolgov pa vendar ni nastal po lastni krivdi prizadetih, temveč zavoljo vse te zmešnjave neurejenih gospodarskih razmer pri nas in po svetu. Dobrin se pridela in izdela po svetu na pretek, a vendar žive nešteti milijoni v pomanjkanju.
Najtežavneje bodo kmetje odplačevali dolgove v krajih z nerodovitno iin manj rodovit. no zemljo, kar se samo po sebi razume. Takih pokrajin, ki se brez javne pomoči ne morejo preživljati, imamo v Jugoslaviji precej. Po podatkih, ki jih je zbral zdravstveni odbor Društva narodov, je bilo v 1. 1932. v Jugoslaviji izmed 343 srezov 129 takih, kjer nad polovico kmečkih gospodarstev ni imelo hrane do nove žetve. V teh siromašnih sre-zih živi nad štiri milijone ljudi. Isti vir je teh siromašnih 129 srezov razdelil v dve skupini. V prvi skupini je 46 srezov z dvema milijonoma ljudi, kjer ima velika večina gospodarstev zaradi tvorbe večjih posestev premalo zemlje ali sploh nič. V ostalih 83 srezih pa je obdelovalna zemlja ali prenase. Ijena ali pa neplodna, da bi se na nje moglo prehraniti prebivalstvo,
V to drugo skupino je všteti sedem srezov naše banovine: Črnomelj, Gornji grad, Kočevje, Kranj, Logatec, Radovljica iin Šmarje pri Jelšah. V teh srezih je premalo zemlje. Isti podatki še navajajo, kaj se v raznih siromašnih srezih prideluje.
Pri tem je treba še navesti, da so cene v siromašnih krajih zaradi oddaljenih prometnih zvez včasih naravnost neznatne. Tako stane jaginje v oddaljenih krajih zetske banovine komaj 3 do 5 Din, v Beogradu pa od 40 do 50 Din. Jajca so se lani prodajala po vaseh po 60 do 80 kosov za 10 Din, v Beo" giadu pa po 20 kosov za 10 Din.
Nimamo namena, podrobno obravnavati vprašanja, kako naj se zaustavi _ nadaljnje kmečko zadolževanje iin kako naj se preskrbi vsem državljanom kruh. Vsi vidimo, da se to ne da storiti brez velikopoteznega strokovnega načrta. Oglejmo si malo po svetu, saj imamo v Nemčiji, Italiji, Rusiji, Ze-dinjenih državah in drugod zglede za proučevanje, ne pa seveda- za slepo posnemanje. Tudi naše napake, odnosno izkušnje na tem področju v vseh letih obstoja naše države
so nas marsičesa naučile- Pri sestavi takih načrtov bi poleg veščih kmetijskih strokovnjakov in gospodarskih politikov potrebovali seveda tudi znanstvenike rastlinoslovce, kakor sta na primer ruski Mičurin in ameriški Burbank. Oba sta v svojih državah dvignila sadjarstvo na visoko stopnjo. Tako je Mičurin vzgojil take vrste, da uspevajo tudi v mrzlih krajih. Pri nas bi potrebovali ljudi, ki bi nam vzgojili ali pa od drugod prinesli primerne kulturne rastline, katere bi uspevale v manj rodovitni zemlji Kraji, ki jih ugonablja suša. bi morali imeti nmra-ve za namakanje. Nerodovitna zemlja bi se morala izboljšati. Kako se to stori, nam povedo številni tuji zgledi. V okoliših letovišč bi morali naši mali kmeti pridelovati zgodno zelenjavo in zgodno sadje. Takih zgodnih
vrst za hladnejše podnebje je svet vzgojil že nešteto. Imeti pa bi morali strokovnjake, ld bi proučevali, kakšne že vzgojene sadne vrv ste bi v omenjenih okoliših uspevale.
V malem se res pri nas že nekaj stori, a vse se dela brez širokopoteznega načrta, zato ni pravega uspeha. Tako se je zgodilo, da so se kmetje slepo vrgli na gojenje te ali one kulturne rastline, ki je trenutno dobro obetala, potem pa jim je pridelek ostal neprodan (na primer pred leti hmeljarstvo)-
Brez širokcpateznega in premišljenega načrta oe- bo naše kmetijstvo v redu usp :valo. Ne smemo pa misliti, da se da vse to storiti čez noč. Desetletka ali pa morda celo dvaj-setletka bi bila potrebna. Načelo te deset-letke, odnosno dvajsetletke bi mcralo biti: Vsi državljani si morajo dcma pridelati svoj kruh. Prav gotovo ne bi škodovalo, če bi po. litični duhovi začeli bolj uporabljati svoje sile v to smer. Ves jugoslovenski narod bi jim bil hvaležen, če ne prej, pa čez deset odnosno dvajset let.
Slovenija bo pridelala
letos zel© malo vina
Iz dopisa, poslanega nam od Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru, povzemamo:
Vinogradniki dravske banovine pridelajo na 25.000 ha vinogradov povprečno nad 500.000 hI vina letno, če gre po sreči. Letos je v krajih, kjer je vinarstvo razširjeno, listna in grozdna peronospora uničevalno nastopala zlasti v krajih z milejšim podnebjem in povzročila občutno škodo. Nekatere sorte, kakor muškatni silvanec, zeleni silvanec in renski rizling, so se izkazale zelo odporne nasproti peronospori. Druge sorte, posebno laškii rizling, burgundci in Žlahtnima, pa so se slabo upirale peronospori. Mani vredne sorte (tan-tovina, vrbovec, ranfol) so tudi letos precej kljubovale. Značilno je, da je letos peronospora napadala oello samorodnice.
Poleg peronospore pa je tudi oidij opravil svoje. V mnogih vinogradih je oidij uničil še tisto, kar je ostalo peronospori. V nekaterih vinogradih je po vrh še toča vzela 70 do 100 odstotkov pridelka. O škodi, povzročeni od drugih trtnih bolezni in škodljivcev, niti ne govorimo.
Stanje vinogjadov v dravski banovini je danes z redkimi izjemami žalostno. Ne pretiravamo. če trdimo, da je peronospora uničila v splošnem do 75 odstotkov običajne množine vina, to ie namesto kakih 500.000 hI le 125.000 hI vina. Izpadek znaša po teh računih 375 000 hI vina. kar da, če računamo vrednost litra samo 3.50 Din, okrog 130,000.000 Din izgube.
Le redki so vinogradniki, ki .bodo letos imeli zadovoljivo trgatev. To so redke izjeme umnih vinogradnikov. Pretekla zima je bila zelo mila, pomlad in poletje pa deževna. Posledica mile zime je bila. da se je narava na pomlad zelo zgodaj prebudila. Naravno se je tudi peronospora začela prej razvijati
in poleti zaradi prevelike vlage širiti na listju in grozdju. Kdor je zgodno pomlad upošteval in zgodaj, vsaj v drugi polovici maja, začel škropiti, je večji del trgatve rešil. Vsa ugibanja o slabi kakovosti modre galice ali pri-lagodenju peronospore so brez vsake podlage. Vinogradnik, ki ve, da so vsa poznejša škropljenja brezuspešna, če je prvo škropi'e-nje zamujeno, ki ve, da je njegovo delo preprečevalno, ne pa pokončevalno, ne bo nikoli iskai vzrokov neuspeha svojega dela tam, kjer jih ni.
V ljutomersko—'ormoških goricah je stane nastopno: Vinogradi, v katerih se je prvo škropljenje zamudilo, ostalo pa pravočasno izvršilo, so brez grozdja, les pa lep in dobro ohranjen. Vinogradi pa, kjer se je prvo škropljenje pravočasno izvršilo, naslednje v presledkih pa zamudilo, imajo sicer nekaj grozdja, a listje in delno tudi les sta močno napadena od peronospore. Za letošnje leto zadovoljivo kažejo le oni vinogradi, kjer sta in kjer se je v redu brez zamude škropilo.
Glede na to, da je stanje vinogradov zelo bila mandanje in vez pravočasno opravljena različno, je cenitev trgatve težavna, ker so nekateri vinogradi popolnoma prazni. Povprečno se lahko računa 30 do 40% običajne vinske letine, to je 5 do 6 hI na oral. Vinogradi v boljših legah in v katerih so se dela v redu in pravočasno izvršila, pričakujejo polovico običajne vinske letine.
Slična je slika tudi v drugih vinskih okoliših. !
Nastop- letošnje peronospore in ogromna škoda povzročena od ne nam jasno kažeta, kako pomanjkljivi sta poznavanje rastlinskih škodljivcev in bolezni in njih pokončevanje pri naših vinogradnikih in viničarjh. Tu bo treba za širjenje zadevnega znanja marsikaj storiti. Zlastii bodi vsak vinogradnik član Vinarskega društva, ki bo moralo s pomočjo

svojih podružnic, s predavanji in s svojim strokovnim glasilom še izdatneje skrbeti za Širjenje strokovnega znanja med vinogradniki. Za strokovno izobrazbo vin carje v pa bo treba tudi na nekak način poskrbeti, zlasti z večjim številom viničarskih tečajev. Ni pa samo zamujeno škropljenje krivo letošnjemu silnemu nastopu peronospore zlasti na grozdju, temveč v zvezi s tem tudi zaoemarjenje drugih važnih opravil v vinogradu. Tako vinogradnik, ki ie z vezjo zaostal, ni mogel temeljito poškropiti grozdje, zavoljo česar ga je vzela peronospora.
V današnji splošni gospodarski stiski in pomanjkanju denarnih sredstev marsikateremu vinogradniku ni bilo mogoče, nabaviti si pravočasno modro galico. Zavoljo tega. ker ni dovolj zgodaj začel škropiti, ima 100 odstotno škodo. Najbolj, so prizadeti največji siromaki. Da bo dobil vsak vinogradnik, tudi tisti, ki nima gotovine pri rokah, ob pravem času modro galico in žveplo, bodo morali odločilni činitelji nekaj storiti. V bodoče se ne sme več zgoditi, da bi š!o milijonsko premoženje v izgubo.
Banovini in občinam, ki pobirajo trošarino na vino, je v veliko korist, da naše vinarstvo
V nedeljo so se vršile v 13 slovenskih občinah občinske volitve. Izidi so nastopni:
Devica Marija v Polju: volilnih upravičencev 1515. volilo je 934 ah 62%. JRZ je dobila 507 glasov in 25 odbornikov, gospodarska lista pa 427 in 5 odbornikov.
Dobrunie: volilnih upravičencev 1230. volilo je 736 ali 68%. JRZ e dobila 553 glasov in 27 odbornikov, gospodarska lista 283 glasov in 3 odbornike.
Blagovica: volilnih upravičencev 317. volilo je 201 ali 63.4%. Vložena je bila samo !i* sta JRZ.
Tuhini: volilnih upravičenoev 607. volilo te 446 ali 73.5%. JRZ je dobi'a 321 glasov in 17 odbornikov, opozicija pa 125 glasov in 1 odbornika.
Mavčiče (nova občina): volilnh upravičen-
T0NE BRDflR:	'
,Velika ljubezen
ROjMAN IZ PRETEKLIH Dfll
Samo nekoga ni bi:o: najstarejšega sina in dediča.
Sedel je v ječi, osumljen strašnega zločina. Obupani siromak ni smel izkazati poslednje časti pokojnemu očetu.
Ko je minila žalostna sveeanos' ir so se zadnji gostje odpeljali, sta odšli baronica in E>vira v svoje sobe. Obe sta bili zelo potrti.
»Moj Bog,« je vzdihovala baronica. »Kaj bo zdaj z nama? Ubogo moje dete, kako boš to preneslo?«
Elvira ni odgovorila. Čutila je. da je uničena. Njene ponosne sanje so se razblinile v mdč Z viška sreče je padla v največjo nesre. čo. Nekoneno grenka usoda jo ie doletela.
>MisIiti morava na prihodnost!« je na daljevala mati. "Sij veš. Elvira, kako je z nama. Premoženja nimava.«
»Vrnili se bova v mesto. Bom pa delala!« je tiho odgovorila Elvira.
Njena mati pa se je samo pomilovalno nasmehni'a:
»Kaj pa hočeš delati? Saj niti stanovanja nimava več Tu morava ostati, otrok moj. Grof Hugo nama je ponudil stanovanje. Vzeti ga boš morala.«
»Nikoli!« je vzkipela Elvira. :>Zaničujem
uspeva. Njih dolžnost je, da podprejo obubožanega vinogradnika zlasti glede pravočasne dobave modre galice. Ze letos si marsikateri vinogradnik ni mogel pravočasno nabaviti galioe. drugo leto pa bo v tem oziru še slabše, posebno za tiste, ki jim je peronospora aili toča ali obadva vzela vse.
Odločujoči činitelji naj bi že zdaj razmišljali o tem, in kaj naj se ukrene, da bo v bodoče tudi naj-siromašnejši vinogradnik pravočasno dobil modro galico in žveplo.
Zeml arina z dokladami vred naj bi se črtala letos za vse vinograde, ki so za 50 do 100 odstotkov poškodovani od peronospore ali toče.
Ker bo letos vina v dravski banovini malo. je pričakovati, da bodo cene vinu poskočile vsaj takrat, ko bodo izčrpane stare zaloge. Vinogradnikom, ki bodo kaj brali, svetujemo, da se s prodajo vinskega mošta ne prenaglijo, posebno takrat ne, če kupec ne bo nudil boljše cene kakor zadnja leta. Letošnji vinski mošt bo odlične kakovosti, katero smemo pričakovati glede na lepo vreme, ki smo ga ime'd meseca avgusta in v septembru. Važen pogoj za odlično kakovost je seveda pozna trgatev; zato se z njo ne prenaglimo.
cev 245. glasovalo ie 105. Vložena samo lista JRZ.
Sromlje: volilnih upravičencev 290, volilo je 145 ali 50% Vložena ie bila samo lista JRZ.
Šmarje: vollnih upravičencev 1443, glasovalo je 828 ali 57% Lista JRZ ie dobila 687 glasov n 29 odbornikov gospodarska lista pa 141 glasov in 1 'odbornika.
Št. Vid pri Grobelnem: volilnih upravičencev 353 volilo ie 255 ali 72% Lista JRZ je dobila 193 glasov ;n 17 odbornikov, gospodarska lista pa 62 glasov in 1 odbornika.
Ponikva- volanih upravičencev 710 volilo pa ie 4?2 ali 5'0/» JRZ »e dobila 168 glasov in 2 odbornika gospodarska lista pa 254 glasov in 16 odbornikov
Št V M P-r^p^p**1 • (ttwi ohčinaV vo-
sa! Kako bi mosrla kaj vzeti od tega podle ža. ki je svojega brati pahnil v nesrečo?«
»Krivično sodiš' Hugo vendar ni moge1 delati dru^ačp. Menda vendar nimaš več upanja na Stainkn ?«
»Ne govori mi o tem. mati! Kar nosim v srcu. teea si ne dam iztrgati' Od milosti grofa Huerona' nočem živeti! Si bova že kako pomagali!«
V istem času 'e Hugo pregledoval kopico papirjev, ki jih ie skrivaj odnesel iz omare rajnega očeta. Med njimi je bila tudi listina, ki jo je oče spisal šele pred kratkim in ki ga je ze]o zanimala.
»Glej. glej!« si ie mislil Hugo. »Gospei baronici ie zapustil sto tisoč, ki naj bi jih dobila na dan poroke' Ha. ha! Menda ni bil pri pravi parneH! Dobro je da sem to našel' Ta listina mora iti takoi v ogeni' Obe ženski morati biti r»rl mene odvisni Ti pi opravil, moj liubi brat! Zdaj si bom iaz pridobil tvojo lepo nevesto — jaz, gospodar in lastnik velikanskega premoženia.«
Z drugimi listinami vred je vrgel v peč tudi listino, ki bi bila vzela baronici vse skrbi. Kmalu je bilo vse samo še kupček pepela.
»Tako,« je zadovoljno zamrmral Hugo, »Povsod bom naredil red. Zdaj sem gospodar. Od moje volje je odvisno življenje tisočev! Čutili bodo vsi, da je nad njimi gospodar, ki ima trdo pest. Gorje tistemu, ki Se ne ukloni!«
Pozvonil je in vstopil je sluga, Jože.
»Ali je gozdar tu?« je vprašal Hugo.
»Da, gospod grof. čaka vas v veži!« je odgovoril sluga in se poklonil do tal.
liilnih upravičencev 353, volilo je 255 aH Za JRZ je glasovalo 193 volilcev in je dobila 17 odbornikov, za gospodarsko listo pa 62, ki je dobila 1 odbornika.
Planina pri Rakeku: volilnih upravičencev 412, volilo je 329 ali 79.9%. JRZ je dob;!a 157 glasov in 15 odbornikov, Biažonova lista 40 glasov In nobenega odbornika in Kantova lista 132 glasov in 3 odbornike. Večino glasov ima torej opozicija.
Dolenji Logatec: volilnih uprav:čencev 612, ( volilo je 553 ali 90%. JRZ je dobila 274 glasov in 3 odbornike, gospodarska lista pa 279 glasov in 15 odbornikov.
Gorenji Logatec: volilnih upravičencev 305, volilo je 240 ali 78.7%. JRZ le dobila 117 glasov in 3 odbornike, gospodarska lista pa 123 glasov in 15 odbornikov
Politični pregled
V Ženevi se je začela 17. redna skupščina Društva narodov,
katere se italijansko odposlanstvo ne udeležuje, ker so prišli nanjo zastopniki Abssiniie. Prav prisotnost zastopnikov Abesnije, ki prav za prav več ne obstoji, ie povzročila napet položaj. Da se ta zadeva reši, je veri-fikacijski odbor Društva narodov sklenil predlagati skupščini, naj se vprašane sodelovanja Abesncev na sejah Društva narodov predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu. Iz Španije ni posebnih poročil. Grad Alcazar nad To!edom se še zmerom brani.
čeprav so ga vladne čete čisto razstrelile. Uporniške čete se nrinravljaio na napad na Bilbao, a pred Madridom so zavzele mesto Maquedo. tako da «e uporniki že hvalijo, da bodo kmalu v Madridu. Po neki vesti iz Madrida namerava madridska vlada n praviti iz Španije zvezo kmečko-delavskih republik, torej č:,sto po zgledu sovrttske Rusije. Hkratu bi se v novi državi socializ-irale banke, črtali bi se državni dolgov' in podržavil: bi se cerkvena posestva, veleposestva industrija in trgovina. To nai bi se zgod Io na pritisk skra-nh levičariev Kakor se trdi. je tudi uporniška uiori-> m Riirtrocn ™ nroncnnvn države v zve-
»Naj pride sem! Poskrbi, da naju nihče ne bo motil!«
Jože je pokimal in se nasmehnil, ker je vedel, da hoče novi gospod obračunati s Kolarie. vim Jurijem.
Ko je kmalu nato stopil v sobo mladi gozdar, ki ie bil tako hrabro branil Cvetko, je za. vihtel Hugo v roki debelo palico z zlato glavo.
»Aha, zdaj si tukaj!« ie deja' in se potuh. nieno nasmejal. »Zdaj se bova malo pomenila. Naučil te bom olike in ti pokazal, kako je treba spoštovati gospodarja. Obljubil sem ti, da te bom zapodil iz službe. Poberi se! Ali razumeš ?€
Obraz m'adega moža je zardpl Oči so se mu bliskale in ponosno se le zravnal
»Dobro je!« je delal »Torej sem odpuščen. To me veseli, ker pod takim gospodarjem ne bi maral služiti!«
»Kaj? Se predrzen postajaš'« se je razsrdil Hugo in planil na gozdarja.
A Jurij se ni prestrašil. Umaknil se ie udar. cu, pograbil palico in jo zdrobil v rokah kakor slamo. Koščke je vrgel grofu v glavo in rekel:
»Varuite se me! Vse vaše skrivnosti poznam! Vem, kaj imate na vesti! Ko bi hotel vse povedati, bi vam slaba predla!«
Hugo je presedel kakor stena in debelo pogledal Jurija.
»Kaj ? Kaj*« je hropel in je tresoč se od ieze iskal kakšno orožje. »Neumni lopov! Grozili se mi upaš? V ječo te bom dal zapreti, da si boš zapomnil!«
»Tega se pa prav nič ne boiim!« je zaničlji-vo odgovoril gozdar. »Pomislite samo. kako je končala 'epa Lenčka, hči starega paznika! Jaz
Izidi nedeljskih
občinskih volitev
Napačno je varčevati pri milo — na Škodo perila. Manj vredna mila Škodujejo tkaninam. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesljivo)
SCHICHTOVO
MILO JELEN
varuje perilo
za namakanje! 2enska hvala
zo samoupravnih republik Tuji, zlasti angleški glasovi svarijo madridsko vlado pred takim početjem, ki bi 00menilo izgubo tujega kapitala v Španiji. Pravijo, da bo sedanii predsednik madridske vlade Caballero prevzel vlogo španskega Stalina.
Po poročilih iz Moskve ie Stalin obolel za hudo prsno boleznijo in se je njegovo stanje baje tako poslabšalo, da bolezni ne bo prebolel. O tem ne smeio v Rusiji ničesar poročati, ker se boe. da ne bi resnica o Stalinovi bolezni izzvala novih nemirov. Po Stalinovi želji, naj bi po njegovi smrti prevzel vodstvo Sovjetske unije svet treh mož.
Svet ljudskih komisarjev je o tem že razpravljal in je določi! za člane sveta treh mož (triumvirata) komisarja za vosko Voro-Šilova, komisarja za promet Kaganovica. ki je tast Stalina in komisarja za težko industrijo Ordžonikidza. — Iz Varšave prihajajo poročila, da se množijo pri Stalinu napadi dušliivosti. Stalinovo bivanje v gorskem zraku Kavkaza ni prineslo izboljšana. Dosedanii bolnkov telesni zdravnik profesor Smirnov je bil odstavljen in imenovan za njegovega naslednika profesor Pletminov. Nedeljske
švedske volitve v državni zbor so prinesle zmago socialnim demokratom.
Socialisti dobe s komunisti 123 mandatov. Od junija je na švedskem vladala kmetijska
stranka. Pri teh volitvah pa je kmetijska | stranka dobila 36 konservativci 42. 1 udska I stranka 27 mandatov Socialisti so dobili 112, socialisti skupine Kilboma 6 in komunisti 5 mandatov.
- DOPISI
JARENINA. (Smrtna kosa.) Spet je zapel zvon žalostno pesem. V Vukovskem dolu se je svojevoljno poslovila od svojih treh malih otročičkov in dveh pastorkov kmetica Marija Vezjakova. V nedeljo 13. t. m. je še peljala z možem češplje v Maribor. Prišedši domov je legla v posteljo k svojemu še ne leto staremu otročku, ga z eno roko objela, z drugo pa si je pognala kroglo v srce. Štela je šele 30 pomladi. Bodi ji blag spomin!
RECICA OB SAVINJI. (Smrtnakosa) V torek 15. t. m. je na pragu domače hiše zadela kap g. Rakuna Franca, po domače Kovača v Št. Janžu pri Rečici ob Savinji. Številni njegovi prijatelji in znanci in sodelavci zlasti izza časa po 6. januarju 1. 1929. so sprejeli to vest z veliko žalostjo in niso verjeli, da izred-svetu. Bil je več let župan največje občine no poštenega in delavnega moža ni več na gornjegrajskega sreza Rečice ob Savinji in predsednik občinske organizacije JNS. S svojo pridnostjo si je ustvaril lep dom, z veliko poštenostjo in prirodno šegavostjo pa mnogo prijateljev. Na zadnji poti ga je spremljala
številna množica. Ob njegovem grobu so iz-pregovorili poslovilne besede domači župnik g. Požar Franc, domači podžupan g. štiglic Maks, advokat g. dr. Mejak Ervin iz Gornjega grada in šolski upravitelj g. Kolar Franjo. Pogreba se je udeležilo veliko število gasilcev s prapori. Prezaslužnega in daleč okrog znanega moža bomo pogrešali v nacionalnih vrstah. Ostalim žalujočim iskreno sožalje!
SV. JURIJ PRI CELJU. 80-letnico je te dni obhajal g. Franc Gajšek, po domače Stari Pevec, posestnik v Vrbnu, brat g. Florjana Gajška, bivšega banovinskega svetnika. Frana Gajšek je vzoren gospodar, ki si je s svojo pridnostjo in varčnostjo pridobil lepo premoženje. Omožil ie svoji dve hčerki na obširn! posestvi že pred več leti, a sinu Martinu je pred 10 leti izroči) posestvo. Stari Pevec je ša zdai pri 80 letih prav čil in zdrav. Še mnoga leta!
ZAGORJE. (Smrtna kosa). V nedeljo je umrl 521etni posestnik in gostilničar g. Ivan Bregar iz Izlak pri Zagorjiu. Bil je eden izmed tistih podeželskih gostilničarjev, ki so se med ljudstvom priljubili zaradi dobre postrežbe. Pokojni Bregar in njegova soproga, ki je doma iz ugledne Vrtačnikove gostilne v št Lambertu, sta lepo vzgojila več otrok, ki sO po večini že preskrbljeni. Ivan Bregar j« dolga leta zgledno deloval v občinskem odboru v Izlakah in se je požrtvovalno udejstvo-val tudi v sokoiskih vrstah. Blag mu spomini
to dobro vem! Zapomnite si, da so na svetu ljudje, ki znajo tudi skrite stvari odkriti!«
Hugona je izpreletelo. Preden se je zavedel, pa je Jurij izginil.
»Tega lopova se moram odkrižati!« je mr. mral Hugo. »Ko bi bil prej vedel, kako nevaren je! Kaj pa ve ? — Ko bi bil kaj videl —
•--takrat--«
Hugo je bil kakor hudodelec, lu so ga ujeli pri zločinu. Dolgo je razmišljal. Kolarjev Jurij mu je prizadeval silne preg!avice. Tudi drugi dan se še ni mogel oddahniti, ko mu je oskrb. nik naznanil, da se je Jurij izselil iz gozdarske koče in da se ni upiral.
Popoldne, že pozno v noč se je odpravil Hugo na skrivno pot. Hitel je skozi gozd v hribe po stezi, ki je držala tik ob robu globokega prepada in je bila na drugi strani obdana z visokimi skalami.
Hugo je bil že precej daleč, ko se je iznenada spotaknil ob korenino in padel. Zakrilil je z rokami, ko mu je zače'o zmanjkovati tal pod nogami m k sreči je zagrabil za oster skalnat greben.
Tako je visel med nebom in zemljo. Globoko pod njim je zijalo brezno in meter nad njim pa je bila steza, ki pa je ni mogel doseči.
Smrten strah ga je obšel in zakričal je:
»Pomagajte! Pomagajte!«
A daleč naokoli je bila samota in nikogar ni bilo, ki bi mu bil pomagal. Roke so mu že odpovedovale, še nekaj minut bi se bil mogel držati, potem pa bi bil padel v globočino.
Spet je začel kričati na pomoč. H'aden pot
mu je pokrival čelo. Tedaj pa so se začuli koraki in nekdo se je sklonil čez skalo.
Bil je Kolarjev Jurij. Hugo ga je zagledal in njegovo upanje se je spremeni1© v obup. Ta mož, ki ga je tako grdo napodil iz službe, ga ne bo rešil. Jurij je imel dovolj vzroka, da ga je sovražil in morda se bo zdaj še radoval, da, ga vidi v takem položaju.
Tudi Jurij je za trenutek mislil tako. Njegov smrtni sovražnik, ki mu je prisege'- mašče" vanje, je bil zdaj v njegovih rokah. Niti dotakniti se mu ni bilo treba, treba ga je bilo samo prepustiti usodi.
Toda Jurijevo srce je bilo plemenito. Z levo roko se je oprijel trdnega smrekovega debla, z desno pa. je pograbil Hugona za obleko, ne meneč se za lastno nevarnost. Z orjaško močjo je potegnil Hugona na stezo k sebi.
Jurij se je zravnal in grdo pogledal Hugona, ki se je tresel po vsem telesu in ni izpre. govoril besede v zahvalo.
»Morda bi bilo bolje zame in marsikoga drugega, če bi vas bil pustil viseti!« je dejal Jurij in obesil puško čez ramo. »Ampak hotel sem vam samo pokazati, da nisem takšen kakor vi. Mislim, da te ure ne boste nikoli pozabili.«
S temi besedami je odšel in kmalu izginil za ovinkom. Po nekaj korakih se je ustavil. Ni si mogel razlagati, kaj išče Hugo tu po hribih, in sanio zaradi tega se je obrnil.
Kmalu je zagledal grofa, ki je korakal proti dolini, kjer je s t a'a samotna gostilna ob gozdu. Tja se je odpravil Hugo, Jurij pa mu je neopazno sledil.
Mračilo se je že. ko je prišel Jurij v doli-
no. Ob gostilniškem vrtu je zaslišal šepet iz senčnice, ki je stala tik steze. Splazil se jfl bliže in razgrnil vejevje.
Njegovo bistro oko je opazilo Hugona in mlado dekle.
»Oho, to je pa lepa gostilničarjeva hči Pavla!« si je mislil Jurij. »To je spet ena, ki jo hoče lopov spraviti v nesrečo.«
Mlada sta živahno šepetala in Jurij je pozorno prisluškoval.
»Tako moraš storiti!« je slišal šepetati Hugona. »Tako moraš izpovedati pred sodni, jo in potem bo zanesljivo obsojen.«
»Kaj naj izpove?« se je vpraševal Jurij. Takoj je vedel, da govorita o Stanku.
»Vi torej želite, da bi bil vaš brat kaznovan?« je dejalo dekle.	I
»Kakšno vprašanje!« se je čudil Hugo. »Saj bo to tudi tebi v korist!«
»Vse hočem storiti, kar zahtevate od mene, samo če me vzamete za ženo!«
»Vraga«, si je mislil Jurij, »kako visoko leta to dekle! Grofica bi rada postala? To je pa kar smešno!«
Hugo pa se ni smejal, ker je vedel, da j« Pavla, svojeglava.
»Dekle, to vendar ne more biti! Bodi pa. metna! Denarja ti bom dal, kolikor boš hotela, toda vzeti te Ra ženo ne morem! Izbij si to neumnost iz glave!«
»Tvojega denarja ne maram!« je nadalje., • valo dekle. Tisočkrat si mi prisegel, da m« i boš vzel! Zdaj bodi mož beseda, sicer se boS še kesal!«
Jurij je zaslišal pritajeno kletvico iz Hu-gonovih ust-
zaaai
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
HMELJ. Nakupovanje hmelja v Savinjski 'dolini se živahno nadaljuje.. Prodane so že (tri četrtine pridelka. Trgovina kupuje vse vrste hmelja in plačuje izbrano blago po 26 do 27 Din, prvovrstno po 24 do 25 Din, dobro srednje po 21 do 23 Din, srednje po 18 do 20 Din, slabo srednje po 14 do 17 Din in slabše do 14 Din za kilogram. Razpoloženje je čvrsto. Po zadnjih cenitvah je znašal letos svetovni pridelek hmelja 555.000 metrskih stotov nasproti 610.000 metrskim stotom v lanskem letu. Znatno manjši je zlasti pridelek v Ameriki, kii se ceni na 125.000 metrskih stotov (lani 190.000). V Evropi je pridelek nekoliko večji kakor lani in se ceni na 300.000 metr skih stotov (lani 279.000). Pridelek Nemčije znaša le 97.500 metrskih stotov (lani 108.500). Zato pa je letina v Češkoslovaški obilnejša an se oeni na 125.000 metrskih stotov (lani 75.000). Pridelek v Jugoslaviji znaša 32.500 (37.500). v Poljski 20.000 (21 500), v Franciji 17.500 (23.500) in v Belgiji 7.500 (13.000) metrskih stotov.
SVINJE. Na ptujskem sejmu so se prodajali: prolenki po 5.75 do 6, debele svinje po 6.50 do 7, plemenske svinje po 5.25 do 5.75 Din za kilogram žive teže; mrtve teže po 8.50 do 9 Din. Prasce stare 6 do 12 tednov, so prodajali po kakovosti od 80 do 150 Din za rilec.
GOVED. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so se prodajali za kg žive teže: voli I. po 4.75 do 5.25, II. po 4 do 4-50, III. po 3.25 do 3.75. krave debele'po 3 do 4.50, klobasarice po 2 do 3, teleta po 6 do 7, svinje po 5 do 7 Din, prasci za rejo po 120 do 200 Din, konji po 400 do 3500 Din za glavo.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo);
1 nizozemski goldinar za 29.66 do 29.81 Din;
1 nemško marko za 17.55 do 17.69 Din;
1 angleški funt šterling za 220.84 do 222.89 "dinarjev;
1 ameriški dolar za 43.35 do 43.71 Din;
100 francoskih frankov za 287.71 do 289.15 dinarjev;
»Ali si neumna! Ali me misliš izdati?«
»Da, izdala te bom, če me boš goljufala!« Je zaklicalo dekle.
»Tiho, vraga, če te kdo sliši!«
»Ves svet naj sliši, vsem ljudem bom po. vedala!« je še glasneje zapretlla Pavla. »Takoj pojdem v sobo, kjer sedi nekaj gozdar, jev! Pokličem jih--«
Jurij je zaslišal Škripanje zob in razlju-čen polglasen klic:
»Pokazal ti bom!«
Potem je slišal težko hropenje, obupno borjenje in premetavanje. Tedaj pa je vdrl T senčnico in skočil v temo.
Hugo je prestrašen zakričal ki zbežal, dekle pa je napol onemoglo padlo v naročje Kolarjevega Jurija.
viii.
NEPRIČAKOVANA ODLOČITEV
Otožno so doneli zvonovi čez vas In čez tiho pokopališče. Ob novem grobu je vstalo mlado, v črno oblečeno dekle ki jokajoč odšlo. Bila je Cvetka.
Njena dobra mati je počivala v črni zemlji ki ona je ostala sama, zapuščena sirota. 'Tako zapuščena in tako nesrečna! Mlado •ree jI je hotelo počiti od žalosti, ko so pred tekaj urami položili drago pokojnico v grob. 6 surovo roko j« usoda razdrla njeno srečo, Bkn up in njeno ljubezen.
£e tisti večer je slutila, da drvi Stanko v toearečo in zdaj je bila vsa potrta, saj je že »vedela, kako žalostno se je končalo zasliševanje na gradu.
100 češkoslovaških kron za 180.47 do 181.58 dinarjev;
Vojna škoda se je trgovala po 365 do 367 dinarjev, investicijsko posojilo pa po 83 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8.56 Din, a nemški klirinški čeki 13.48 Din. Din.
Sejmi
28.	septembra: Velika Slevica pri Vel. Laščah, Podkoren.
29.	septembra: Drnovo, Grosuplje, Lesce, Marenberg, Mengeš, Mirna peč, Nova vas na Blokah, Pilštanj, Rovte, Škofja Loka (samo za blago), Veržej, Sv. Rak pri Cakovcu, Vransko.
30.	septembra: Kotoriba, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Štrigova (Tržič pri Sv. Trojici za blago).
1.	oktobra: Podčetrtek, Prevalje (četrtek po sv. Jerneju).
2.	oktobra: Dobrovnik.
3.	oktobra: Dol pri Hrastniku. Kostrivnica (sobota nred roženvensko nedeljo"), Sv. Lovrenc v Slov. goricah (sobota pred roženiven-siko nedeljo).
4.	oktobra: Turnišče, Bitnje.
Drobne vesti
= Denarni zavodi oproščeni prenosnih taks pri nepremičninah. V finančnem ministrstvu je izgotovljena in že podpisana uredba o oprostitvi od taks na prenos nepremičnin, katere kupijo na dražbi denarni zavodi.
= Orožnikj prosti trošarin. Proračunski oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, da se pravilnik o načnu izplačila bano-viinskih trošarin nanaša tudi na orožništvo kot polnomočni del vojske in da zato vse na-bavke za orožništvo v domovini in v tujini ne pridejo v poštev za plačevanje kakršnihkoli samoupravnih dajatev, odnosno občinskih in banovinskih trošarin.
= Zaščita vina Ijutomerčana. Po dolgotrajnem prizadevanju ljutomerske podružnice vinarskega društva je zaznamovati prvi uspeh tega truda. Po odobritvi oblastev se bo ustanovila za zaščito nova zadruga v Ljutomeru, ki bo imela predvsem nalogo, da v smislu zakona in pravilnika o vinu zaščiti ime izvora pristnega Ijutomerčana. Ustanovna skupščina te zadruge bo v nedeljo 27. t. m. ob 9. v pro-
Počasnih korakov je šla domov v sobo, kjer jo je prej vselej čakala ljubeča mati. Zdaj pa je bilo vse tiho in prazno. Uboga sirota je žalostno gledala okoli sebe, a nikogar ni bik), da bi bil obrisal solze v njenih očeh in jo potolažil.
Dolgo je sedel nepremično v sobi, premišljala o svoji usodi in jokala. Kaj naj zdaj stori? Tu ne more ostati, ker vedo vsi ljudje za njeno sramoto. Kje bo dobila dela in zaslužka?
Tedaj se ji je zazdelo, kakor bi ji bil iz teme šepnil materin glas:
»Pojdi k župniku! On ti bo pomagal!«
Cvetka se je spomnila besed, ki jih je govorila mati na smrtni postelji. Mati ji je velela, naj se obrne do župnika^ ki ji bo vse drugo povedal. In danes jo je župnik po pogrebu povabil, naj pride k njemu.
2upnik jo je prijazno sprejel, jo prijel za roko iin jo posadil na naslanjač.
Pod vplivam njegovih tolažečih besed je postala mirnejša.
»Pričakoval sem vas, ljubi obrok!« je dejal župnik. »Po naročilu vaše pokojne matere, vam moram nekaj zaupati.«
Odprl je mianioo in vzel iz nje »vezan zavitek listin. Dal jih je Cvetki in ji rekel:
»Tu so listine, ki mi jih je izročila vaša mati v varstvo. Vzemite jih zdaj vi. Na kratko vam bom povedal vse, kar boste v listinah obširno brali. Ali vam je morda že mati sama povedala te tajnosti?« je prekinil samega sebe.
»Hotela mi ie povedati, toda »mit ji je to preprečila.«
štorih g. Zavratnika v Ljutomeru. Pripravljalni odbor vabi na to skupščino vse vinogradnike iz ljutomerske okolice. Kdor še ni prijavil pristopa k tej zadrugi, naj to stori na tem zborovanju. Naprošen je direktor g. Žmavc za poročevalca.
= Semensko žito dobimo. Banska uprava je nabavila 100.000 kg semenske pšenice in 40.000 kg semenske rži za sreze, ki so bili v letošnjem poletju prizadeti od toče. Semensko žito bo razdeljeno med kmetovalce v glavnem brezplačno. Določenih je za celjski srez 14.000 kg pšenice in 4.000 kg rži, za čr-nomeljsko-metliški srez 19.000 kg pšenice in 4 000 kg rži, za mursko-soboški 3re?: 4.000 kg pšenice in 3.000 kg rži, za novomeški srez 3.000 kg pšenice in 1.000 kg rži, za brežiški srez 4.400 kg pšenice, za kamniški srez 20.000 kg pšenice in 6.000 kg rži.
Domače novost?
*	Spomenik kralju Aleksandru na Jesenicah. Zveza kovinskih delavcev s svojimi 36 podružnicami iz Francije bo 11. oktobra odkrila spomenik kralju Aleksandru L Uedini-telju pred poslopjem narodne šole na Jesenicah. Ker prispe na ta dan na Jesenice okoli 150 naših rudarjev, članov omenjene zveze, iz Francije s posebnim vlakom, pozivamo rodoljubno javnost, da sprejme te naše ljudi s prisrčnostjo, s kakršno pričakujejo oni sami bratskega sprejema na domačih tleh.
*	Direktor Anton Jug mrtev. V ponedeljek v poznih popoldanskih urah so našli v gozdu blizu Goričan pri Medvodah direktorja ljubljanske ženske realne gimnazije Antona Juga mrtvega. S tem se je potrdila na žalost slutnja, da se direktor Jug, ki je pred skoro tremi tedni izginil, ne bo več živ vrnil. V globoki duševni potrtosti se je odločil za obupen korak in si je sam končal življenje. Truplo pokojnika bo prepeljano v Ljubljano, tako da bo pokopan v kraju, kjer je vse življenje služboval. Vest o smrti je odjeknila po vsej Sloveniji, saj je bilo ime direktorja Juga v naši javnosti splošno znano. Na tisoče deklet je izšlo iz šole, ki jo je on vodil, a tudi izven šole je lepo vrsto let posegal v naše javno življenje in se v prejšnjih letih zlasti udejstvo-
»Dobro, torej poslušajte mene!« je začel starček in sedel k njej. »Vaš oče je bil čast. nik. Bil Je stotnik v generalnem štabu. Plemenitega rodu je bil. Tudi vaša mati je iz plemenite rodbine, toda njeni sorodniki so bili proti temu zakonu in so jo zavrgli. Vi se ne pišete Cvetka Malinšek, ampak ste Cvetka plemenita Malinšek. Vaša mati se je pozneje odpovedala plemstvu. Videli boste, zakaj.«
»In moj oče?« se je vmešala Cvetka. »Za-kaj naju je zapustil?«
»Vaš oče je bil obdolžen, da je vzel v arhivu generalnega štaba važne listine in jih prodal Francozom. Zatrjeval je sicer, da je nedolžen, in da je najbrže ukradel listine mlad, eleganten Francoz, grof Rochefort, ki je z njim občeval. Toda dokazov za svojo trditev ni imel. Da se ogne obsodbi, je vaš oče pobegnil v inozemstvo. Mati ni mogla iti za njim, ker je bila bolna. Takrat ste imeli komaj šest let, vendar se še morda spominjate svojega očeta!«
»Da, da! je pritrdila Cvetka žalostno. »Kje je zdaj moj ubogi oče?«
»Vaša mati je zmerom upala, da se Se vidita, toda vaš oče se ni mogel vrniti. Lopov mu je ukradel čast in je poteptal njegovo srečo. Samo on bi mu bil lahko rešil čast, toda ni se več prikazal. Tako je blodil val oče po svetu. Nazadnje je šel v Afriko in je baje padel v busrski vojni.«
Poslušajoč žalostno egodbo je Cvetka, krčevito jokala. Počasi pa je začelo vstajati v njenem srcu upanje, da njen oče ie ni mrtev, da ga bo ie kdaj videla.
val kot predsednik Zveze kulturnih društev. Pokojnik je bil po rodu iz St. Vida pri Celju, kjer se je rodil 1. 1881. Gimnazijo je študiral
iv	Celju, filozofijo pa na Dunaju in v Pragi. Leta 1908. je dobil prvo stalno službo v Ljubljani na takratnem liceju in je na tem zavodu ostal vse do svoje smrti. Direktor Anton Jug je bil človek velikih sposobnosti in velike marljivosti. Kljub temu ga je življenje v zadnjih letih s trlo, kar pa ne more zmanjšati zaslug, M si jih je bil pridobil s svojim delom. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin!
*	Povratek ameriških Slovencev. Ameriški rojaki, ki so prispeli to poletje v domovino na obisk, se počasi vračajo. V ponedeljek 21. t. m. se je spet vrnila z večernim brzovlakom večja skupina naših rojakov, po večini iz Cle-velanda, pod izkušenim vodstvom g. Augusta Kollandra. Vkrcali so se v franooskem pristanišču Le Havreu na največji luksuzni parnik sveta »Normandie«. Našim rojakom želimo srečno pot!
*	Nov potniški vlak na progi Dravograd Meža—Slovenj gradeč. Od l. septembra do vštetega 4. oktobra vozi na progi Dravograd Meža—Slovemgradec nov potniški vlak, ki odhaja iz Dravograda Meže ob 20.30 in prihaja v Slovenjgradec ob 20.57. V Dravogradu Meži ima zvezo od potniškega vlaka iz Maribora in Wo!fsberga.
*	Femksovlm zavarovancem v Sloveniji. Pripravljalni odbor Društva za zaščito Fe-niksovih zavarovancev v Ljubljani je prejel od banske uprave potrjena pravila. Ustanovni zbor bo v najkrajšem času. Zavarovanci so vabljeni, da v lastno korist takoj prijavijo pristop k društvu na naslov pripravljalnega odbora v roke g. Ivana Jerasa, ravnatelja tvrdke »Sladkor« v Ljubljani (palača Ljubljanske kreditne banke, II. nadstropje). Prijaviti morejo svoj pristop z dopisnicami ali pa ustno vsak delavnik od 9. do 10. dopoldne
v	pisarni navedene tvrdke »Sladkor« (telefonska številka 2606). Prijave se sprejemajo do vštetega 26. t. m.
*	Jugoslavija ima 318 kinematografov. V naši državi je bilo lani 318 kinematografov, od teh 263 zvočnih in 55 nemih. Sedežev je bilo v vseh kinematografih 92.905. Dravska banovina je imela 43 kinematografov z 11.529 sedeži. Glede kinematografov je naša država v Evropi na 15. mestu. V kinematografe v na-
ši državi je vloženih 67,919.784 Din. od tega v dravski banovini 10,896.355 Din.
*	Obnova starodavnih srebrnih rudnikov. Neko angleško podjetje bo začelo izkoriščati stare rudnike na Novem Brdu, ki so obratovali že v 14. in 15. stoletju. Novo Brdo je v gnjilanskem srezu. V rudnikih so kopali tako zvano gramsko srebro in kraj Novo Brdo je bil nekdaj splošno znati pod imenom Grad srebrni. Siromašno prebivalstvo okolice se veseli skromnega zaslužka.
*	Bat'a zgradi v Zagrebu 14nadstropno palačo. Bat'a je kupil v Zagrebu na I lici zemljišče, na katerem mora po pogodbi zgraditi 14-nadstropno palačo, kj bo največje poslopje v naši državi.
*	Hripa se pojavlja. V Zagrebu se je pojavila hripa.. število bolnikov z vsakim dnem narašča in so zdravniki čez glavo zaposleni.
*	Umobolnica na Studencu se poveča. Prvo skupino de! pri gradbi nadzorovalnega oddelka za moške pri umobolnici na Studencu je izdražilo gradbeno podjetfe Anton Mavrič iz Ljubljane. Gradbeno ministrstvo je to licitacijo odobrilo in bo podjetje že v prihodnjih dneh začelo delati-
*	Molitve za zmago španskih upornikov po hrvatskih cerkvah. Zagrebški nadškof koad-jutor dr. Stepinac je izdal poslanico o španskih dogodkih. V svoji poslanici obsoja madridsko vlado in se zavzema za španske upornike. Med drugim pravi: »Komunisti so smatrali, da je prišel čas, da dvignejo revolucijo v katoliški državi Španiji in da potem iz te komunistične trdnjave prenesejo svojo brezbožno misel tudi v Afriko (v špansko kolonijo Maroko), da bi tudi tam uničili cvetoče delo katoliške cerkve. Toda komunisti so se prevarili v svojih računih. Zadnji dogodki v Španiji so dokazali, da se katolicizem v Španiji ne da zlomiti s silo.« Poslanica se bo prečkala vernikom prihodnjo nedeljo 27. t. m., ko bodo v vseh cerkvah zvonili z zvonovi in molili za zmago katoliške cerkve v Španiji.
*	Proti razširjanju neresničnih vesti. Banska uprava je izdala naslednjo objavo: »Izpraznitev tekstilnih tvornic v Kranju od oborožene sile 16. t. m., do katere je moralo priti, ker enodušno posredovanje vseh strokovnih zvez ni imelo uspeha, poziv oblastva pa je delavstvo odbilo, se je izvršila brez škode za življenje ali zdravje odstranjenih delavcev. Orožništvo in policiia nista uporabila niti
hladnega niti strelnega orožja. Nepoklicani in neodgovorni vodje stavke, kj so delavstvo zavajali k nespametnemu mnenju, da bo prej prišlo do pogajanj o kolektivni pogodbi, če delavstvo vztraja v tvornicah, so izgubili ves svoj vpliv in vso svojo moč, ko je delavstvo videlo, da so se pogajanja dejanski začela y, trenutku, ko so bile tvornice izpraznjene. Da bi popravili svoj položaj, se ti hujskači zdaj poslužujejo druge taktike. Razširjajo vesti, da je bilo pri izpraznitvi tvornic v Kranju večjo ali manjše število delavcev ubitih in ranjenih. Nerazsodno prebivalstvo verjame takim govoricam in jih širi dalje tudi še potem, ko so je v bolnišnicah in pri pokopališčnih upravah, pri zasebnih zdravnikih in ambulantah moglo uveriti, da nihče ničesar ne ve o kaki smrti ali rani v zvezi z izpraznitvijo tvornic v Kranju 16. t. m. Da bi se preprečilo to novo bega-nje delavstva, ki se vodi s prosojnim namenom, da se delavstvu omaja zaupanje do oblastva kot zaščitnika delavskih koristi, je banska uprava naročila vsem sreskim načelnikom in predstojnikom mestnih policij, da razširjevalce neresničnih vznemirljivih vesti brezobzirno kaznuje po banski uredbi od 16. julija 1932.«
* Tobačne srečke. Dne 14. t. m. so bile iz-žrebanje za amortizacijo naslednie serije: 33, 196, 242, 243, 547, 779, 783, 1033. 1054, 1187. 1211, 1578, 1708. 2041, 2151. 2385, 2543, 2707, 2715, 2945, 3022, 3250, 3342, 3462. 3700, 3869, 4045, 4243, 4302, 4465, 4548, 4590, 4697, 4924, 4951, 5023. 5166. 5450, 5484, 5619. 5766. 5865, 6016, 6057, 6075, 6146, 6340, 6568, 6725, 6766, 7070, 7299, 7434, 8098, 8147. 8267, 8278, 8510, 8572, 8716, 8736, 8921, 9221, 9362, 9411, 9469, 9518, 9522, 9528, 9603. Dobitki: serija 7375 št. 75 Din 75.000; ser. 1001 št. 14 Din 2000; ser. 1210 št. 76 Din 500; ser. 1477 št. 71 Din 500; po 100 Din: serija 350 št. 46, ser. 639 št. 65, ser. 1267 št. 74, ser. 1758 št. 44, ser. 2298 št. 84. ser. 3178 št. 53, ser. 3266 št. 3, ser. 4535 št. 3, ser. 4716 št. 79, ser. 5391 št. 29; po 50 Din: serija 197 št. 85, ser. 825 št. 52, ser. 932 št. 87, ser 1464 št. 66, ser. 1554 št. 28. ser. 1926 št. 46, ser. 2359 št. 31, ser. 3404 št. 89, ser. 3669 št. 86, ser. 4329 št. 91, ser. 5472 št. 78, ser. 5700 št. 59, ser. 6133 št. 74, ser. 6931 št. 16. ser. 7028 št. 58, ser. 7379 št. 41. ser. 7778 in ser. 7869 št. 59. ser. 7971 št. 26, ser. S854 št. 77.
Po Brenckendorfu M. J-
Fllmr
Z zadovoljnim obrazom človeka, ki se zaveda, da se je za nekaj časa odkrižal suhoparnega uradnega dela, je stopal sodni pripravnik Miloš Sever po stopnicah starega sodniškega poslopja navzdol. Sad ni niti računal z možnostjo, da mu bo godrnjavl sodni predstojnik dovolil dvodnevni dopust, za katerega je zaprosil. Zdaj pa, too mu je prošnja uslišana, je sklenil, da se še z večernim vlakom odpelje v svoj rojstni kraj, da bo ure zlate svobode res prav temeljito izkoristil.
Miloš Sever je štel takole okrog 30 let. Pravu se je šele posvetil, ko j« ž« nekaj let študiral zdravstvo. Zato je precej pozno končal študije. Ker je bil sin bogatih staršev In hkratu nadarjen pravnik, si nri delal mnogo skrbi- Bo že na kak način dosegel svoje sovrstnike, ki so pred njim v sodni službi že napredovali,
Do vlaka je imel še uro časa. Hrtro je stopal proti svojemu stanovanju, da spravi v kovčeg vse potrebno, kar bo potreboval za dva dneva dopusta. Bilo je neprijazno deževno zimsko vreme in poleg tega je še mrzel veter pihal po ulicah. S tolažbo, da se bo vreme čez noč že popravilo, je pospešil ko-
rake Po slabo razsvetljenih ozkih ulicah. Skoro n:kjer ni bilo nobenega človeka. Tedaj pa je zapazil na križišču dveh ulic poleg osebnega avta šoferja, ki je očitno zelo razburjeno govoril ' z zraven stoječo mlado damo. Šofer je besedoval glasno, da je Sever, ki se je bil iz radovednosti približal, slišal vsako njegovo besedo.
»Denarnioo ste pozabili v kovčegu. ki ste ga pustili v postajni prtljažnici? To bi rekel lahko vsakdo- Na tako neumen lim ne sedem. Zastavili mi tudi ne boste ničesar. Ne maram. Le plačilo v denarju hočem. Ce ne morete plačati, stopite nazaj v voz, da vas popeljem na policijo. Tam se bo že pokazalo, kako in kaj.«
Kaj ije na te šoferjeve besede odgovorila mlada dama, Sever ni mogel razumeti, a videl je, da je bila lepo oblečena in da bi bilo torej iz njene obleke sklepati, da je pripadala imovrtejšim skujem. Tudi ie ugotovil, čeprav je bil njen obraz obrnjen od njega, po njeni vitki te prožni postavi, da je morala biti še zelo mlada. Nedvomno je bila nasproti avtomobilskemu prevozniku v zelo neprijetnem položaju. To dognanje ie Severju zadostovalo, da je sklenil mladenki pomagati-Stooiil je k operna in ju pozdravil.
»Prosim, gospodična, da mi oprostite, če se nepoklican vmešavam v vajin spor. Dovolite, da vam priskočim na pomoč in poravnam vaš račun.«
Mladenka je v zadregi sicer malo zardela, a vendar se ji je rz oči bralo veselje, da se bo neprijetna zadeva tako srečno končala.
»Zelo ste prijazni, gospod. Uslugo pa seveda sprejmem samo s pogojem, da vam znesek pozneje vrnem!«
Sever še ni slišal tako prijetnega ženskega glasu. Vzel je iz žepa denarnico in se obrnil k šoferju:
»Koliko stane?«
»Za vožnjo od železniške postaje do semkaj 20 dinarjev. Toda gospodična mi je izrecno obljubila 40 dinarjev, če jo hitro pripeljem na to mesto.«
»Tu imate! Zdaj pa se takod odpeljite, da vas zaradi nedostojnega vedenja ne ovadim «
Godrnjaje se je spravil šofer na svoj sedež in oddrdral z vozilom.
Iz neprijetnega položaja rešena mlada deklica je živahno obrnila svojo glavico proti Severju:
»Naiilepše se vam zahvaljujem! Ker se bom najbrž še nocoj vrnila z vlakom domov, sem svoj ročni kovčeg pustila kar v prtljažald pri kolodvorskem vratarju. Pri tem pa sem porabila vzeti k kovčega denarnico. Ponudila sem šoferju v zastavo prstan ali z*» pestnico, a se je branil vneti. Zanesljivo bf morala napraviti neprijetno pot na poKdjOv če bi mi vi ne prišli na pomoč. Se enkrat najlepša hvala!«
Njen mehki glas. ki se je še nekoliko tresel zaradi razburljivega prizora, je Severju resnično razvneL Mala pustolovščina mu j* Izredno ugajala in ker je videl, da njegova varovanka nima dežnika, se ji je ponudil, dt jo spremlja do smotra njenega pota pod svoc 'jim dežnikom.
»Samo nekai korakov imam še do hiše, kamor moram iti.« je prijazno odgovorila, to je hiša številka deseta v Zavrtni ulici- VaSo ponudbo pa sprejmem že zaradi tega. da mt boste povedali svoje trne in svoj naslov, da vam lahko vrnem denar.«

*	Omahljivci in neodločncži nikjer in nikdar niso deležni veselja in zabave! Ko je pa že prepozno, tožijo, češ: »Zakaj nisein pravočasno postal čim Vodnikove družbe! Za skromnih 20 Din bi bil dobil pri svojem poverjen,ku štiri lepe, zanimive knjige!« Pazi, da se letos tudi Tebi ne bo tako zgodilo!
*	Izredni občni zbor podružnice Slovenskega planinskega društva v Bohinjski Srednji vasi bo v nedeljo 4. oktobra ob 14. v dvorani Občinskega doma v Srednji vasi. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo revizije, rešitev pritožb, sprejetje pravil, volitev odbora in sklep najetja posojila. Predsednik Hodnik.
*	Žrebanje vojne škode. Pri 23. žrebanju obveznic Vojne škode, ki je bilo 1. t- m. in pozneje še 5. t. m. so bile izžrebane za dobitke naslednje obveznice (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznce): Dobitek 200.000 Din: 8976—281. Dobitek po 100-000 Din: 8192-338 ; 9168—985. Dobitki po 50.C00 Din: 5222—6^4: 6145—32; 6162—683; 7578—723; 8528—602; Dob tki po 20.00« Din: 5081—976 ; 5138—240; 5707—274; 5744-862; 5790—940; 5806—350; 6128—270; 6269—764 6401—984; 6407-634; 6982—268 ; 7403-255;
7219-552 ; 7258—651; 7315—571; 7389—490; '7467—52; 7491—762; 7515—713; 7600—724;
7616—32; 7715-971; 7783—577; 7840—443; 7935—410; 7957—735; 8116—821; 8125—881; 8322—522 ; 8375—993; 8424—683; 8502—69; 8527—620; 8599—49; 8614—222; 8617—155; 8774—2; 8807—790; 8959—41; 8999-183; 9147—983 ; 9154—722; 9204—376; 9236-55; 9319—964; 9320—904;
7740—312; 7769—755; 7844—83 ; 7927—658;' 8010—947; 8059-640; 8230—252 ; 8261—590; 8379—735; 8421—274; 8504—556; 8522—415; 8611—26; 8612—588; 8646—920 ; 8654—136; 8874—361; 8874—977; 9059—333 ; 9039—744; 9155—582; 9169—165; 9289—628; 9301—358; 93S3—956 ; 9387—233.
8025—637;	8221—131;
5(100 Din:	5043—25;
5136—352;	5145—254;
5362-121;.	5552-190;
5968—752 ;	6045—78;
6317—926 ;	6434—90;
6537-376 ;	66S6-431;
6785—804; 7144—67; 7426—461;
6301 7169—91 ; 7429—81
7534—776; 7627—374; 7944—724; 7971—252; 8407—658 ; 8498—179; 8726—331; 8863—58;
9399—330; Dobitki po 5105—940: 5114—223; 5219-182; 5244—259; 5664—400 ; 5708—860; 6053—942; 6186-93; 6468-302 : 64S9-492; 6731—304; 6746—245; 534; 7106—500; 7108—293; 7222—147: 7354-162; 7443—76; 7453 -9S8; 7710—458; 7754—51 S; 8284—390 ; 8347—628; 8505—801; 8698-962; 8884—437; 8991—688;
9263—857. Dobitki po 3003 Din: 5051—731; 5053—168 ; 5130—233; 5130—269; 5141—262;
5161—267; 5171—506; 5469—500; 5485—293;
5611—290 5961—305; 6088—213; 6163—495;
6,364—490;	6427—844;
6689—32;	6808—85:
6856-214;	6929—762;
6984—137;	6994-654;
5266—643; 5296—67; 5503—857; 5545—348;
5716—373 ; 5792—923 ;	5381—418;
5937—399; 6008—889 ;	6065-198;
6111—760 ; 6150—772;	6158—725;
6171—457; 6242-266;	6273—240;
6452—41:	6604—433:
6818—956 ;	6847—9*2;
6943—576:	6974-362:
7104—199:	7160—720;
* Opozorilo državnim upokojencem. V času od 1. do 15. oktobra morajo vsi državni upokojenci (_enke), ki prejemajo po čekovnih položnicah pokojninske prejemke (torej tudi vdove in hčerke sirote) predložiti finančni direkciji prijavo za prejemanje osebne in rodbinske doklade. Pred 1. oktobrom vložene prijave niso veljavne. Na.i torej vsak upešteva stanje s 1- oktobrom. Do lani so se morale prijave vlagati dvakrat na leto, v aprilu in oktobru, zdaj samo v oktobru. Prejšnje tiskovine niso veljavne in tudi ne več uporabne, ker je nova uredba marsikaj predrugačila. Povzročajo torej lahko pamot-ne vpise in nepotrebne sitnosti. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino je založilo nove tiskovine. Edino ta vzorec ustreza zahtevanim predpisom. Društveni člani dobe s septembersko številko »Upokojenca« brezplačno po en izvod prijave. Neobhodno potrebno jc, da bo imela v vsakem kraju vsaj ena trafika te tiskovine v proda, ji. Naročujejo se pri društvu. Cena 1 Din za izvod. Pri naročilu vsaj 20 izvodov 25% popusta. Finančna direkcija nima na založbi teh tiskovin, zato naj se upokojenci zanje ne obračajo nanjo. Vsakdo mora sam preskrbeti potrebno tiskovino, ali pri društvu ali v trafiki, in naj jo izpolni po navodilih, natisnenih na zadnjj strani tiskovine. Izčrpna navcdila navaja »Upokojenec« v septem-bersfci številki- Ta mesečnik dobijo člani brezplačno. Je torej korist vsakega upokojenca, da pristopi k društvu, članarina* je 3 Din na mesec »Upokojenec« nrinaša v«a potrebna navodila in opozorila, tolmači ured-
be in opozarja člane na vse, da jih obvaruje neprijetnih posledic.
*	Friedrich von (iagern: »Beg iz pekla«. V
založbi »Evalit« je izšel prvi slovenski prevod tega našega rojaka in priznanega nemškega pisatelja, njegova povest »Beg iz pekla«. Zanimiva je po vsebini in slogu. Godi se v Ameriki v dobi, ko so si prvi tuji naseljenci krčili pot na Divji zapad in se borili z Indijanci. Čudoviti so opisi prirode. ki jih zna podati s tako veščim peresom samo tak ljubitelj prirode, kakor je Gagern. Založbi »Evalit«, ki je kot prva dala eno njegovh del v svoji rodbnski zbirki, namenjeni širšim slojem, moramo biti res hvaležni. Kazen te knjige je izdala založba »Evalit« letos še več pomembnih del v svoji rodbinski zbirki. Omenimo naj samo Sienkiewiczevega »Malega viteza«, Oppenhetmov pustolovsko - kriminalni roman »Igra za prostost«, in eno najboljših humoresk svetovne književnosti »Dnevnik malopridnega Jurčka«, ki je že milijone spravil v smeh in jih še bo. V kratkem pa izide prelepa Kellerjeva povest »Rom:o in Julija na vasi«, ki slika tragično usodo dveh zaljubljencev. Vseh deset vsakoletnih kniig rodbinske zbirke stane samo 68 dinarjev, za vezavo v platno pa se doplača 69 dinarjev. Naročniki dobe razen tega še revijo »Prijatelj« za polovično ceno 32 dinarjev za vse leto. če se za knjige in list zanmate, pišite upravi »Pri a-tclia«, Ljubl ana. Dalmatinova ul. 8.. da vam pošlje eno številko in eno knjigo brezplačno in brezobvezno na ogled.
*	Z^kaj se današnje perilo tako hitro trga. Krivda je v tem. ker gaspodnja štedi na nepravem mestu. Kupuje slabo in ceneno milo, toda [ma zato predčasno izdatke za novo perilo. Če uporabljate za pranje Schichtovo milo Jelen, tedaj ste lahko prepričani, da Vam bo perilo dalje trajalo in da bo vedno kakor novo.
*	Dva bratca je rešil iz murskih valov. Na desnem bregu Mure pod grajskim gričem je nabirala skupina siromašnih otrok suhljad od drevja. Med njimi sta bila tudi bratca 10-letni Tonček in 12-letni Stanko Kovačeva iz Gornje Radgone. Po nesrečnem naključju je Tončku spodrsnilo in je padel v vodo. 12-letni Stanko se je ves zmeden pognal v vodo, da bi rešil bratca, čeprav ni znal plavati. Otroško kričanje na pomoč je slišal na gorniegrajskem gradu zaposleni po-
Sever je imenoval oboje, med tem ko je stopal ob njeni strani in si z vso možno spretnostjo prizadeval, varovati io s svojim dežnikom pred vetrom in dežjem. Skrivaj, je upal, da se bo tudi ena dala spoznati in mu povedala svoje ime. Njegovo up:nje pa se ni izpolnilo, a vprašati io po imenu se mu je videlo neokusno. Z obžalovanem je ugotovil. da sta se že približala imenovani, hiši. lik pred cestpo svetilko ie Sever lahko razločno opazoval nien obraz. Očaruioča tnala usta in lepe nebeško modre oči. V tistem trenutku se mu je zazdelo, da v svoietn življenju še ni srečal prisrčnejšega ženskega bitja. Msel, da po tem naključnem srečan u morda ne bo nikdar več videl te mladenke, ga je zelo jazžalostila. Kljub temu pa jc bil toliko viteški, da je še zmerom ni vprašal po imenu; bal se je. da neznanka ne bi smatrala tega za neprijetno vsiljvost. Spregovorila sta še samo nekaj vsakdanih besed o slabem vremenu in pred staro-dvonadstropno niso mu jie mlada lepotica poda'a ro!<o:
»Še enkrat prisrčna hvala, gospod Sč-ver! Res, prav veliko us'ugo ste mi storili.«
Ko-je držal' njčno'roc'co v svoji'"roki, je videl šu d nO drgetanje okoli njenih -ust, ki ie priča o t) zadržavanetn velikem razburjenu. Hotel ie hvalo za neznatno uslugo zavrniti m izreči upanje na svidenje, pa n utegnil izgovoriti teh besed, ker se je zdajci pojavila neka tretja oseba.
Hišna vrata so se odprla in pokazal se je visok, elegantno oblečen moški". Sprva je \ kazalo, da bo šel mimo njiju, ne da bi se brigal zan:u. Ko pa je neznanec natančno vi-mladenko v obraz, je naglo obstal- Bilo
je dovolj svetlo, da je Sever razločeval poteze neznaneevega obraza. Bil je lep, nekoliko že izživl en obraz okoli 35 etnega moža. Lepa neznanka se je s hitro kretnjo obrnila proti n.iemu in Sever je videl, da je bila v načinu, kako je vrgla glavo nazaj, sama iz-'zivaoča in ki1 ubujoča sovražnost. Nemo sta obadva gledala nekaj sekund drug drugemu v oči. Sever je začutil, da je njegova navzočnost nepotrebna. Poklon. s katerim se e j poslovil od svoj« varovanke, ni bil niti opažen. in vsa negova dobra volja je šla v trenutku po vodi.
' Ko je napravil spet sam nekaj korakov skozi dež in veter, se je vendar še obrnil nazaj. V veliko začudene je videl, da sta še oba »*ala pred vratmi. kakor ju j. bil zapustil Govorila sta in čeprav je bil. od rniju že preveč oddaljen, da bi mogel pri tulien u vetra slišati tudi samo zvok nunih glasov, so vendar nene kretnje izdajale Severiu. da I njun pogovor hi bil prijateljski. Neznancev obraz, ki ga-je mogel še razločno videti, ie b'l temen, skoro'grozeč. Njegovo odločno odkima vanje je dalo mi«li:ti, da ie odklanjal kakšno zahtevo ali-prošn o mladega dekleta. ■Zdajci pa i"r lepi tiežnanec stopil korak na-: zaj, odprl hišna vrata, pust'1 mladenko v hišo in Sam stopil za njo
.»Tak je torej konec moje'pustolovščine,« [si je'mislil Šever. »Nič več je ne bon), videl. Prepirala sta se, zdaj pa sta ŠS spet dobra- Vso srečo. neznana gospodična!.«.
Kmalu je opazil, da je sprjco prizadevanja, da bi čimprej prišel proč. od kraja. svojega razočaranja, ubral napačno pot. Obrnil se je in ko se je vračal tesno ob vratih hiše
desete v Zavrtni ulici, je v veži videl nekaj belega. Tega poprej še ni bilo tu. Hitro kakor v strahu, da ga ne bi kdo prehitel, se je sklonil in pobral beli predmet.
B;1 je f'n damski robec. Saiiio očarljiva neznanka ga je mogla izgubiti. Vrni! bi ji ga, pa jie ni utegnil čakati ker ie že prihajal čas, ko bo moral na vlak. Poiskat' pa ie v hiši zaradi robca" tudi ni maral, zlasti ker se mu je zdelo, da se je morala z velikim. e'egant-nim gospodom pogovariati o važnih rečeh. Gotovo bi jo motil, če bi jo zdajle nadlegoval zaradi robca / Zato ie Sever robec lepo zganil in vtaknil 'v žep
Ko je bil doma. je moral prav zelo hiteti, da je spravil potrebne .reči. v ročn;. kovčeg. Med tem. pa. ko je neka' minut *aka na av-taksi, po katerega je »osla! služi'-.?:o,- ker 'se mu je že zelo hiuJilo na vlak. je vzel iz žepa robec in ga ,oazl'ivo ogledoval. N'a robcu sta gifi uvezeni crki V. Pv Prvi črk' n e-tiega, imena in priemka zdaj. ž > ve. To; jc 'seveda šg zelo malo, posebno ker mu nj posedala. kje prebivaj
Vso vožno do ž-cl-zniske posta'e je na podlagi , črk V. P. ugibal. Kako bi se mogla pisati. ?e!e tik pred postani 'se Je skoro razjezil sam nad seboj- zaradi smešnega urbi-uja. ki tte more. roditi sadu.
Poštama ura je kazala pet minut .pred 20.. ko. je., stopil na pepqn. Vlak ki odhaja ila-' tarično ob 20.. je že čakal. Število potnikov je bilo ma lino in Miloš" Sever 'si je .lahko v ' miru poiskal najprimernejši prostor v ora.r nem kupru drugega razreda. Bil je zelo zadovoljen. da ni. stopil noben pritok v njegov voz. Tako se je lahko nemoteno izgubljal v
slovodja g. Ferdo Durič. Pritekel je na kraj nesreče in oblečen skočil za otrokoma. Najprej se mu je posrečilo rešiti Stanka. Tonček pa je že izginil pod vodo in je bil zajet od valov deroče reke v glavnem toku. Čeprav je bil g. Durič izpostavljen nevarnosti, ker se je pri skoku v vodo občutno po-, škodoval na kolenu desne noge, vendar ni odnehal, dokler se mu ni posrečilo najti pod vodo še drugega dečka. Eil je prav zadnji trenutek. Na bregu se je med tem časom zbralo nekaj ljudi, ki so pomagali g. Duri-ču z umetnim dihanjem buditi napol mrtvega 10-letnega Tončka k življenju. Na pomoč je bil poklican tudi zdravnik g. dr. Vinko Čremošnik, ki je spravil dečka čisto k sebi. G. Ferdo Durič, ki je tvegal svoje življenje za rešitev dveh otrok, zasluži vse priznanje.
*	Mrtvega so našli. Nedavno je šel Počrvi-na Jože, posestnik iz Potoka na Ljubeti. Mož se je tam zakasnil in se vračal v dežju in temi domov. Hodil je težko, ker je imel nekoliko pokvarjeno nogo. Ljudi, 'ki so ga dohaja': v gozdu domov grede, je prosil, naj gredo počasi, da bo šel z njimi. Ti so ga pa ničesar hudega sluteč pustili in šli dalje. Moža ni bilo ne penoči ne drugi dan domov. Šele čez več dni so ga našli mrtvegaj blizu Do'enjega Mra-ševa.
*	Dva mlada samomorilca. V nedeljo je skočila z dravske brvi v Mariboru v vodo 18-letna služkinja Ema Uhlova, doma iz Št. Ilja v Slov. goricah. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. — V ponedeljek pa so naš'i v bližini Počehove na železniški progi v mlaki krvi 15-letnega železničarjevega sina Ignaca Eiletza iz Počehove. Reševalci so fanta prepeljali v bolnišnico, kjer so mu morali nogo pod kolenom odrezati. Pri zaslišanju ie izpovedal, da je pobegnil z doma ter da je hotel izvršiti samomor, pa ga je lokomotiva odrinila tako, da mu je odrezalo samo nogo.
*	Trije večji požari v eni noči. V nedavni noči je nastal v vasi Dedoncih (Dedenitz) na avstrijskem obmejnem ozemlju, ki je po večini slovenska, požar pri slovenskem posestniku Francu Jauku, ki mu je pogorelo do tal pet zgradb. Na kraj nesreče je prispelo osem gasilskih čet, in to iz Zenkovcev (Zelt ng), Potr-ne (Laafeld) in Radgone (Radkcrsburg) v Avstriji in iz Murske Sobote, Cankove. Korov-
spomine na pravkar dogodivso so lepo 'pustolovščino. Tedaj pa, ko se je baš začel vlak premikati, so sie odprla vrata in v Kupe je
v veliko Miloševi ne e voljo stopil potnik
»Dober večer, gospod Sever! O, kakor nalašč! Nič ni dolgočasnejše kakor vožnja z vlakom, če ne moreš z nikomer Spregovoriti besede, nama se torej ne bo treba dolgočasiti,« je govoričil vstopivši potnik.
Miloš seveda ni prav nič soglašal z nazi-ranjem sopotnika, foda bil je v'juden dovolj, da mu ie prijazno odgovoril. Mladi čruafasi in črnooki mož mu je bil površno znan kot sin zelo bogatega trgovca iz mesta in k,v. nekak vodja lahkomiselne mladine bogare šili meščanov. Miloš-je bil že mnogo'slišal govoriti o nerodnih pustolovski zgodbah zapravljivega mladeniča, ki še^ ni ničesar p.i-metenega storil v življenju. Čutil .ie na-proti njemu nekako sovražnost. Toda Rhard Li-Rovec je govoril z Milošem z zaupljivostjo dobrega prijateia. Videti M bilo. da ie moral Lipovec zelo hiteti na-vlak. ker. mu je bil obraz ves rdeč in je pri govorjenju komaj lovil sanp.
Salamenski voznik! Vozil me je 5 minut daije okoli po ovinkih, samo da je več /.a-siužil. Ni mnogo manjkalo, pa bi bil zamudi vlak. To mu fc<jm že na kak načig vrnil. Kai ne, gospod mož pravde!«
Miloš Sever je prav kratko odgovarjal in se je udelaval truden. Kljub temu je Lipovec še klepetal dalje in je zdaj pa ^daj nagradil svoje lastne dovtipe z grmedmi smehom, kar naj bi t»ilo pričalo, da je bii ze'o' dobre volje. Naposled pa. ko ni njegov sopofnk pokazal nikakega nagnjenja do razgovora, je
cev, Gornje Radgone in Rankovcev iz Jugoslavije. Uspelo je rešiti živino, med tem ko so zgoreli vsi letošnji pridelki. Kmalu, ko je nastal ogenj v Dedoncih, so avstrijski orožniki obvestili gasilce iz Gornje Radgone, da je začelo goreti tudi v njihovem okolišu doma. Razen tega je iz Murske Sobote pribitel avto s poročilom, da tudi tam v bližin: gori. Zaradi tega so morali gasilci obeh društev zapustiti požarišče v Dedoncih in se vrniti v svoja okoliša. Gornjeradgonski gasilci so morali k gospodarskemu poslopju Ivana Boroviča iz Hercegovščaka, ki se je iz neznanega vzroka vnelo. Ogenj je uniči! poleg tega še vini-čarsko hišo in druge gospodarske zgradbe s krmo in gospodarskimi stroji, med tem ko je uspelo rešiti vso živino.
*	Zagoneten samomor mladeniča. V noči na nedeljo so se zbrali 201etni Janko Osana 181etni Nace Peršina in 201etni Jožef Strniša na gričku nad Dolenjskimi Toplicami, da bi stražili vinograde pred nočnimi tatovi. Med 21. in 22. uro je Janko Osana zapustil oba tovariša v hramu, češ da mora ven na zrak izstrelit dva strela. Res je pred hramom dvakrat ustrelil v zrak, takoj nato pa je šeO za hram in si prestrel.il giavo nr.d deva' n sencem. Kmalu po tem strelu je šel tovariša iskat Nace Peršin in ga našel ležečega za hramom. Na vprašanje, zakaj si je to napravil, je Osana mirno odvrn i, da n • JV-več živeti. Fant je bil prepeljan v bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu, kjer je izdihnil.
*	Nesreča ali samomor. Poročali smo že o zgodbi Neznanega voznika, ki je pripeljal v Ptuj truplo neznane ženske in ga izročil v mrtvašnico. Pri razteilesenju se je dognalo, da je bila ženska zastrupljena z arzenikom. Je to 451etma posestni ca Mar,ilja Novakova iz Peršetinoev v obSini Koračicah. Pred teti ji je umrl mož in vdova je dala svoje posestvo v najem. Hodila je nato okrog po svetu in se pred dvema letoma spet vrnila domov. kjer se je znova lotila kmetovanja na svoji domači. Pa so prišli nad njo razni križi in težave, da se je zadolžila. Tudi bolehati je začela. Po sinovi izjavi ie imela po-koiinica, ko je šla od doma. pri sebi 1400 Din. S tem zneskom je ba!e nameravala plačati, v mestu račun pri odvetmiku. Pri pre-g!edu niene obleke pa niso našli pri njej no-
benega denarja. V zvezi z najdbo arzenika v njenem želodcu se govori, da je pokojnica po ljudski navad; uživala ta strup, češ da prinaša moč. Morda je usodnega dne zaužila preveliko množino tega strupa ai!i pa se je v samomorilnem namenu zastrupila iz obupa nad svojimi gospodarskim: težavami. Seveda ni izključeno, da je že mrtvo kdo okradel, če je res imela denar s seboj-
*	Požar je uničil gospodarska poslopja Blaža Pifka v Leskovcu pri Pragerskem. V isti vasi je dva dni prej zgorelo gospodarsko poslopje tudi Stanku Pogorevcu. V obeh primerih je vzrok požara neznan.
'^Štiriletna deklica živa bakla V Pamečah so otroci pri paši zakurili. Ker je proti večeru že precej hladno, so se otroci vsedli v neposredno bližino ognja in se igrali. Nenadno pa se je vnela obleka 4-lctne Pavline Hovnikove, hčerke tamošnjega posestnika Franca Hovnika. Otrok je ves prestra-štn začel bežati proti domu. Med potjo pa se je deklica zgrudila v strašnih bolečinah obležala nezavestna. Ostali otroci so o strašnem dogodku obvestili Pavlinine starše, ki so nesrečno deklico spravili na dom. kjer pa jc otrok nekaj ur zatem umrl
*	Smrt na progi. Med postajama Hrastnikom in Trbovljem se je pripetila na progi huda nesreča. Progovni delavci so bili zapo-slieni Mizu predora in tam sta se križala osebni vlak iz Ljubljane in tovorni vlak z Zidanega mosta. Delavci so se umikali obema vlakoma na ozek prostor ob opornem zidu ob progi. 28-letni delavec Karel Majcen pa je ostal preblizu tira in lokomotiva osebnega vlaka ga je zadela v glavo. Odbla ga je tako, da je podrl na tla tovariša Ignaca Parfanta, ki je stal na progi. Parfant je pri padcu udaril ob oporni zid in se hudo poškodoval na glavt in roki. Majcena pa je treščilo ob oporn' zid. da je obležal mrtev z razbito lobanjo.
*	Smrtna nesreča v rudniku v Libojah. V
premogovniku v Libojah se je ponesrečil rudar Bozil Franc. Našli so ga mrtvega v jami. Sumi se, da je prišel v stik z električno napeljavo.
*	Smrt zasutega delavca. V Radomeršča-ku "1; v tamošnj' gramoznici zasula plast prsti delavca Maksa Šefa. Tovariši so mu priskočili na pomoč, a ko so ga odkopali, je bil že ■mrtev
onemel, položil noge udobno na klop in naslonil glavo na blazino. Smrčal je že, ko vlak še ni dospel do prv.e posta e Mi oš Sever pa je sanjal z odprtimi, ocau o 'epi n prisrčni neznanki. Bočasi je zadremal, a še v polspaniu so plesale njegove misli s črkama V. P-
II.
Prav čemeren in slabe voije s.« -e Ai.Uiš Sever1 pojavil tretjega dne zjutrai .spet v •sveji pisarni na sodišču. Njegovo slabo razpoloženje se je še povečalo, ko je izvedel, kako neprijetno delo mu je prav danes določil godrnjavj 'sodni predstojnik.
Sodti sluga ga je takoj po prihodu obvestil, da mora k sodnemu svetniku Lončarju, ki ie že vrsto' let preiskovalni sodnik pri tnr d'h zločinih. Od čmerikavega starega gospoda je izvedel, da mu mora b'ti po odločitvi ■ go.spoda sodnega predstojnika danes na razpolago.
»Zastopati boste morali obolelega sodnega pisanja Dobrovca. gospod tovariš, in sicur kot zapisnikar pri ra^telfeserKju. ki bo ob 11., torej prav kmalu. Priporočam vam. da .poprej še prav izdatno južmate. ker pri razte-lesenju navadno mlade gospode za nekaj ča-. sa mine tek-«
»Kakšno razteesenje, gospod svetnik?« e vprašal Sever, ki mu je že sama predstava mesarjerija človeškega trupla povzročala neprijetne občutke. »Ali se je v času moje odsotnosti zgodil kak zločin?«;
»A tako, vi ste bili„ nekaj dni na dopustu, pa ne veste ničesar. Časopisov pa na dopustu seveda niste brali. Bogatega bankirja Ko-
rena so našli zvečer sedemnajstega tega mesu ca v njegovem stanovanju ustrel enega. Ostalo berite v časopisih!«	—
Morilec še ni znan?«
»Ne! Do>lej še n mamo za njun nikakega I sledu Zelo. zagonetna .zgodba. Preiskava še j ni napredovala niti tako da eč, da bi mogli j vedeti, ali gre za roparski umor ali za umor ; iiz kakih) drug Ji; nagibov. Torej ob 11, na svi-i den ei«
Sodni pripravnik Sever se je vrnil v . svojo pisarno in ker mir jie tek na izdatno malo južino. ki mu jo je bil pr poročil preiskovalni sodnik, že zdar: temeljito pošel, je v naglici poiskal nekaj: časopisov. Dobil pa je le zadnje liste, ki so-pri svojih čitateljih "poznavanje dogodka že upoštevali na podugi prej oh avl.ien'h poročil. Vendar si je iz prebranega Irliko ustvaril kolikor toliko jasno sliko o dog idku.	•
zmerom -se o umoru bankirja Korena nitiiigo govor' v naši?m mestu.« ie pi^al eden izmed ča*op:sov,« »in rarburjenje ljudi je toliko večje, ker se oblastvom doslei še ni posrečil«, razvozlati ..skrivnostni zločin. Vse, kar se je moglo v zachivh 24 urah dognati,,
• je- samo • ponovno -potrdi'o tesra. kar smo že včeraj pisali. Kako -.se -:e strašni zločin izvršil, je še zmerom 2-i.s.to'ncastto. Tud5 o.oiebi. zločinca ne obstoji n:kak sum Zlocinčevega prihoda in odhoda, kakor kaže,, ni opazil nihče. Bankirjev sluga, ki je-svo^ga gospodarja našel zvečer mrtvega na preprogi pred pisalno mizo, je izpovedal, da ga je gospodar malo pred 19. uro poslal ven z nek'm naročilom. O času. v katerem, je bil zločin izvršen,, torej ni dvoma. Žal ni med 19. in 20. uro no-
Kmečki dolgovi
bodo zmanjšani
Zadnje tedne so imeli v Beogradu dolgotrajna posvetovanja o načrtu za novo ureditev kmečkih dolgov. Načrt take nove uredbe je bil ponovno pregledan, tako da so sedaj njegove določbe v glavnem že sestavljene. Uredba bo v najkrajšem času objavljena.
Kolikor je doslej znano, bodo kmečki dolgovi po tej novi uredbi delno odpisani. Vse terjatve, ki jih imajo banke, hranilnice in kreditne zadruge pri zaščitenih kmetih, bo v celoti prevzela Privilegirana agrarna banka, tako da kmetje ne bodo več dolžni denarnim zavodom, temveč tej banki.
Kmečki dolgovi pri denarnih zavodih, ki ne znašajo več kakor po 25.000 Din, bodo v splošnem in brez razlike zmanjšani na polovico, preostalo polovioo pa bo moral zaščiteni kmet odplačati Privilegirani agrarni banki v enakih obrokih v 12 letih poleg obresti, ki bodo kakor doslej znašale 4.5 odstotka, in sicer vsako leto do 15. novembra. Obresti, ki bi jih moral kmet plačati od leta 1932. naprej, pa jih ni plačal, ne bodo zmanjšane na polovico, temveč jih bo moral kmet v celoti plačati.
Zaščiteni kmečki dolgovi pri den. rnih zavodih, ki presegajo 25 000 Din, pa bodo zmanjšani za največ 30 odstotkov. Le oni zaščiteni kmečki dolžniki, pri katerih je posestvo zadolženo preko polovice vrednosti, bodo lahko zahtevali, tudi če dolg znaša nad 25.000 Din, da se jim ta dolg prav tako zmanjša na polovico, O tem pa bo odločalo pristojno sodišče.
Dolgov, ki Jih imajo zaščiteni kmetje pri zasebnikih, ne bo prevzela Privilegirana agrarna banka in bodo morali te dolgove kmetje poravnati dosedanjim upnikom. Taki dolgovi pri trgovcih in obrtnikih, ki so nastali zaradi nakupa blaga ali zaradi izvršenega dela, ne bodo zmanjšani in jih bo mora! kmet odplačati v 12 letih brez obresti, in sicer v enakih obrokih vsako leto do 15. novembra, vse to ne glede na višino dolga. Vsi ostali zaščiteni kmečki dolgovi zasebnikom pa bodo zmanjšani na polovioo in jih bo moraJl kmet odplačati prav tako v 12 letih z enoodstotnimi obrestmi v enakih obrokih in vsako leto do 15. novembra.
Zmanjšanje kmečkih dolgov v glavnem ne bo zadelo denarnih zavodov. Banke, hranilnice in zadruge, ki imajo terjatve pri zaščitenih kmetih, bodo vse te terjatve odstopile Privilegirani agrarni banki. Ta jim bo za polovioo zneska izdala vrednostne papirje, ki bodo nosili triodstotne obresti. Za oni znesek, kolikor bodo dolgovi kmetov zmanjšani, odnosno odpisani, pa določa načrt uredbe naslednje: Ne glede na višino odpisa bo država povrnila denarnim zavodom eno četrtino prvotnega dolga v obliki državnih papirjev, ki bodo nosili prav tako triodstotne obresti. Ce bo navzlic temu imel denarni zavod še zmerom izgubo, ki je ne bo mogel poravnati iz reservnega sklada in z odpisom polovice glavnice, bo država še preostali del povrnila denarnemu zavodu v takih državnih obveznicah.
Obseg kmečke zaščite bo delno izpremer njen. Za kmečke dolgove se bodo smatrala vse obveznosti v denarju ne glede na to, kaka so nastale, bodisi da kmet dolguje dotični znesek kot glavni dolžnik ali kot porok. Porok, ki ni kmet, bo plačeval iz poroštva izhajajoče obveznosti enako kakor zaščiteni kmet. No bodo pa se smatrale za kmečke dolgove javne terjatve in pristojbine kakor tudi ne blagovni dolgovi pri trgovcih in obrtnikih do višine 500 Din, ki so nastali po 20.. oktobru 1. 1930., če niso pretvorjeni v menične dolgove.
To so v glavnem določbe načrta nove uredbe, ki bo objavljena še ta teden. O tem pa bo razpravljal naposled še ministrski svet. Zastopniki kmečkih kreditnih zadrug so imeli zadnje dni v Beogradu stalna posvetovanja in so predlagali važnejše spremembe v zaščito teh zadrug. Gre predvsem za to, da pri tej ureditvi ne bi bile oškodovane zadruge in da se za bodoče tem zadrugam omogoči nadaljnje delovanje v korist kmeta. Predvsem si prizadevajo, da bi dosegli zvišanje obresti, ki jih bodo v bodoče dobivale zadruge od Privilegirane agrarne banke za odstopljene terjatve nasproti kmetom, odnosno obresti, ki jih bodo prejemale zadruge od dobljenih državnih papirjev. Te obresti znašajo le 3 odstotke in je
*	Utopljenec v vodnjaku. V vodnjaku posestnika Štefana Koziča v Murskih Petrov-cih so našli utopljenega občinskega delovodjo Janeza Gaborja iz Petanjcev. Domneva se, da je pokojni po nesrečnem naključju padel v vodnjak.
*	Velika tatvina v Begunjah. Ponoči, ko so vsi spali, so tatovi vdrli v Medenovo trgovino v Begunjah in odnesli ' raznih reči v vrednosti nad 20 000 Din. Ko so domači zjutraj tatvino opazili, so takoj o njej obvestili cerkniške orožnike in je upati, da bodo zli-kovoi kmalu v rokah pravice.
*	Roparski ncpad. Nedavno noč se je posestnik Trbovc Ivan, po domače Ladenšek, v Hladni Ravni v spalnici prebudil in videl, da mu neznan moškj sveti z žepno svetiljko v obraz. V istem trenutku ga je že zagrabil in vrgel s postelje na tla s pomočjo tovariša, ki je prišel z njim. Začela sta ga obdelovati z nožem in kamenjem po glavi in mu prizadejala hude poškodbe Nalomila sta mu tudi rebro. Ladenškovo klicanje in hropenje je slišala njegova žena in prihitela v sobo. Začela je kričati in klicati na pomoč, česar sta se roparja ustrašila in pobegnila iz hiše. Brez dvoma bi bila Ladenška umorila, če ne bi bila prišla n.e-gova žena. Orožniki so pridno na delu, da izsledijo roparja. Ladenškova hiša stoji v samoti in je v zadnjih treh letih bila trikrat okra-dena.
+ Tatvine hmelja In lesa. Neznani tatovi so v Grajski vasi pri Gomilskem ukradli posestniku Ivanu Šlandru večjo množino suhega hmelja, v gozdu pa precej smrekovega hrastovega in bukovega lesa.
*	Vlom v gostilno. Ponoči je bilo vlomljeno v Marinovo gostilno na Teznem. Vlomilci so odnesli predvsem razno pijačo, jestvi-ne in cigarete_
Listnica uredništva
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Nedavno doposlanega dopisa ni bilo mogoče objaviti. Tiskovni zakon ne pozna šale!
Goriška vas. Tekaški rekordi se izpremi-njajo. Pišite v Francijo sinu, da bo tam lahko dobil potrebne podatke znancev.
Vevčani. Nasveta na vprašanje, kdo najbolje kupuje hranilne knjižice, vam ne moremo dati, ker vsakdo, ki se s tem peča, gleda na to. da bi tudi sam zaslužil.
beden izmed prebivalcev zapustil hiše ali prišel vanjo, zaradi česar je razumlivo, da oblastva nimajo prav ničesar, na kar bi osla-njaJa svojo preiskavo. Kakor smo že poročali, tudi obeh strelov ni slišal nihče — dejstvo, ki je prav razumljivo, 5e upoštevamo, da v sobi nad bankirjevim stanovanjem nihče ne prebiva. Mnenje, ki se je tu in tam nagla-šalo, da morda gre za samomor, pobila čisto jasno način poškodb. Prav tako pobija to na-ziranje okoliščina, da niso našli nikakega strelnega orožja. Sicer pa tudi ni razloga za tako obupen korak veselega, zdravega in bogatega mladega moškega. Da bi bil umorje-nec oropan, se doslej še ni moglo dokazati. V nekem odprtem predalu pisalne mize so našli znatno vsoto in izmed različnih dragocenosti, loi so prosto stale po vsaj sobi. po slugovi izjavi tudi ne manjka nobena. Verjetno je torej naziranje, da je bil morilec ali prepoden, preden je mogel izvršiti tatvino, ali pa je bil zločin izvršen iz kakšnega drugega nagiba.
Naša kriminalna policija je torej postavljena pred nalogo, ki je težavnejše ni imela že več desetletij. Edino, kar bi morda naposled le pomagalo priti na sled zločincu, je dejstvo, da je v usodnem času, kakor je izpovedal sluga, izginila z bankirjeve mize neka fotografija. Po slugovi izjavi je fotografih, ki je stala na mizi v okviru, predstavljala lepo mlado damo. ki naj bi štela okoli osemnajst let. Izmed oseb, ki so gospoda Korena večkrat obiskale, se žal nobena ne spominja te slike, in sluga, že starejši, brezbrižen človek, ne ve o tem ničesar drugega izpovedati, kakor da je imela dama na sliki majhna, lepa
usta in svetloplave lase. Ce je tudi res, da je slika izginila, je vendarle drzno sklepanje, da je ta zadeva v kakšni zvezi z zločinom. Vsekako pa bi bilo potrebno, poiskati to damo. Nade, da bi jo našM, so seveda neznatne.«
Precej razburjen je Sever odložil časopis-Bil je z dušo in telesom pravnik in skrivnostni kriminalni primer ga je začeil takoj zanimati. Zdaj celo raztelešeni«, kateremu bo moral po volji sodnega predsednika prisostvovati, ni pomenilo ničesar groznega več. Ob določenem času je bil spet točno v sobi preiskovalnega sodnika in se je peljal s starim molčečim gospodom do mrtvašnice. Za nekaj trenutkov ga je prevzela zgroziva mračnost kraja in zazdelo se mu je. da je za trenutek prenehalo bati njegovo sroe. bo je zagledal v rjuho zavrto človeško truplo na mizi. Z veliko odločnostjo je premagal malo slabost in že po nekau minutah se je čutil dovolj močnega, da je krepko uprl svoj pogled na obžalovanja vredno žrtev, ko sta oba zdravnika odgrnrla prt in začela svojo žalostno opravijo.
Zdajci pa »e je zgrozil. To obličje le že enkrat gledal! Sicer samo nekari trenutkov, a lepi, ostro izrezani obraz s temnimi lasmi se je bil v njegovem spominu trdno vtisnil.
»Gospod svetnik, dovolite mi vprašanje,« Je rekel svojemu starejšemu tovarišu. »Umor je bil izvršen 17. in. kakor časopisi pišejo, med 19. in 20. uro. Ali je tako?«
Preiskovalni sodnik ga je začudeno pogledal, »Da,« je odvrnil, »tako je. Zakaj ste vpraša®?«	^ ^
»In bankirjevo stanovanje je...«
»V pritličju hiše desete v Zavrtni ulici,« j« stavek dokončal sodni svetnik. »Zakaj hočete to vedeti? Ali imate za to kakšen vzrok?«
»Ne,« je kratko odgovoril Sever. Za mfl na svetu ne bi hotel izdati, kakšne domneve so se porodile v njegovi glavi. V duha je videl lepo mladenkrno obličje in zdelo 90 mu še, da sliši prijazen zvok njenega glas« in v njegovem srcu je vpilo: »Ti, norec, kako moreš misliti, da bi bala ona morilka!« Toda v duhu je videl tudi drgetanje njenih ustnic in čutil, kako mu je podala leden« mrzlo ročico v slovo. Spomni se je sovražnih kretenj, ko je pogledala tega človeka. U leži zdaj mrtev na mizi in ki ga zdaj zdrav" nika mirno režeta. Spomnil se ie tudi mra6« nega, grozečega obraza tega moža. ki oe neznano mladenko tedaj povedel v svojo sobot Sum ga je ponovno premagoval. Nič večal razumel, kad so govorih pri raztelesenju. Brez misli je pisal, kar mu je narekoval pre« iskovalni sodnik s svojim čemernim glasom.
Pod spretnimi rokami mestnega fizika hi t pomoč mu dodeljenega zdravnika je bilo raz* telesen« kmaiu končano. Zapisnik, ki ga j« napisal Sever, je ugotavljal, da sta smrt bankirja Korena zakrivila dva strela od zadaj r teme. ki sta bila oba smrtna. To dejstvo izključuje samomor. Z zanesljivostjo je tort* dokazano, da je stal morilec tik za svojo žrtvijo ki hitro oddal oba sitrela drugega m drugim v trenutku, ko De bil bankir Koren nekoliko sklonjen. Očitno med morilcem in umorjenoem ni bilo nikake borbe. Žrtev je umrla dve ali tri minute do oddanih strelih. Zdravnika sta tudi ugotovila, da je žrtev takoj po strelu izgubila zavest.	(Dalje).
jasno, da s temi obrestmi ne bodo mogle izhajati zadruge, ki imajo znaten del sredstev izposojen pri zaščitenih kmetih. Take zadruge bi bile primorane znižati svojim vlagateljem obrestno mero morda Je na en in pol odstotka, s čimer bi bili prizadeti vsaj pri obrestih vlagatelji teh zadrug, ki so po večini spet kmetje. Tudi zahtevajo predstavniki zadrug, da se jim vsaj del odstopljenih terjatev nasproti zaščitenim kmetom izplača v gotovini in ne v vrednostnih papirjih, ker drugače ne morejo vlagateljem izplačevati vlog. Zadruge bodo od Privilegirane agrarne banke prejele izplačilo za odstopljene terjatve nasproti kmetom šele v 14 letih, med tem ko bo država izplačaia obveznice, ki jih bodo zadruge dobile za povračilo izgube pri odpisu kmečkih dolgov, šele v 20 letih. Toliko časa pa vlagatelji ne morejo čakati na izplačilo.
Zahteva predstavnikov zadružništva gre tudi za tem, da se jim zajamči možnost, da v primeru potrebe lahko dobijo na terjatve pri Privilegirani agrarni banki, odnosno na državne vrednostne papirje, posojilo pri Narodni banki po enaki obrestni meri, kakor jo bodo zadruge same prejemale, in za polni znesek. Naposled naj se omogoči kmečkim dolžnikom, da bodo lahko z državnimi papirji odplačali svoje obveznosti pri Privilegirani agrarni banki. Ce ne bo mogoče doseči teh ugodnosti za zadruge, obstoji nevarnost, da bo morala marsikatera zadruga likvidirati.
POPOTNIKOVA TORBA Ivanjkovsko pismo
Ivanjkovci, septembra
Prešnji četrtek je umrl v Svetinjah vini-čar Josik Miško. Bil je dolgo vrsto let marljiv in vesten nadviničar pri ge. Beningerje-vi. Opravljal je pri župni cerkvi tudi zvonar-sko službo. Več kakor 10 let je bil v bivši občini Mihalovcih član občinskega odbora. Blag mu spomin!
V nedeljo 20. t. m. je razglasila občina občinske volitve za 25. oktobra. Iz razglasa povzemamo, da ie volišče preloženo v svetinj-sko šolo, čeprav ni v sredini občine. Volilne priprave so že v razmahu. Listi bosta dve. Dosedanja večina jie sestavila gospodarsko listo z nosilcem g. Alojzijem Polanjkom, posestnikom na Libanji. Na listi so zastopniki vseh slojev in vseh krajev občine, tako da na listi res najboljši možje. Nosilec liste JRZ je g. Miloš Pučko, posestnik v malem Bre-brovniku.
Vreme smo imeli zadnje dni krasno. Kar nam je v vinogradih pustila peronospora, lepo dozoreva. Upravičeno lahko pričakujemo najboljšo kapljico. Potrebujemo pa vsekakor nekai dežja, ker je suša tolika, da ne bo mogoče začeti setve ozimne.
Versko blazno požigalko so prijeli
. c	Moravče, septembra
Pri Sv. Trojici pri Moravčah je nedavno pogorelo župnijsko gospodarsko poslopje. Splošno mnenje je bilo, da je moral biti ogenj podtaknjen, ker je začelo goreti na dveh krajih.
Kdo je zažgal, ljudje sprva niso niti slutili, kmalu pa so začeli namigovati na 30-let-no zasebnico Marijo Ravnikarjevo z Višev-ka, tako zvano trojiško Bernardko. Izdajalo jo je njeno sumljivo obnašanje; čuli so jo baje govoriti: »Pravica se je maščevala, zakaj hudobnost sveta je velika«. Ravnikarjema kaže namreč že dalje časa znake verske blaznosti; potikala se je po cerkvah in sitnarila za duhovniki tako, da so jo morali s silo odganjati. Domišljala si je, da je samo ona prešinjena z dobrim duhom in stoji na višku popolnosti, drugi pa da ji ne bodo nikdar enaki. Pred leti je izmaknila v cerkvi pri Sv. Trojici več blagoslovljenih hostij, katere je nato použila.
Ljudsko mnenje o požigu je prišlo na uho domžalskim orožnikom, ki so osumljenko začeli spretno zasliševati. Priznala je storjeno dejanje in povedala, da ima na vesti tudi požar v Zalogu pod Sv. Trojico, kjer je letos pomladi pogorel skoro nov Vrba-nov kozolec. Nameravala pa je izvesti še druge požige; tako je imela na piki razne cerkovnike, na katere je bila huda, ker so jo podili i i cerkve. Izjavila je, da je njen duh čist in dober, le njene roke so hudobne. Orožniki so požigalko izročili sodišču, ki jo bo dalo zdravniško preiskati.
Smrt blage žene
Jarcnina, septembra
Za otroka ni bolj skeleče dušne rane, kakor jo čuti, ko poje zvon smrtno pesem materi, posebno še , če je bila skrbna in blaga voditeljica svojemu domu. Takšna mati je bila svojim otrokom, trem hčerkam in sinu ju-ristu ga. Julijana Knupleževa v Jarenini, ki je preminila 8. t. m.
Poštena pokojnioa nikdar ni marala poslušati opravljivih in obrekljivih besed o sosedih in b'ižnjih. še mani jih je sama kdaj izgovorila. Vse njeno življenje je bila zgledna pot vzorne matere in žene. Ljubila je lepo pesem v čast Bogu in 1' udem v veselje, zato fie bila vedno vneta članica pevskega zbora. Nepozabni blagi mamici trajen spomin.
NAŠI NA TUJEM
Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Jugo-slovensko narodno društvo »Domovinski zvon« je imalo te dni mesečno zborovanje, ki ga je otvoril g. Kambič in javil zborovalcem, da je bil dosedanji predsednik društva na nedavni odbor ovi seji črtan kot član društva. Na zborovanju je bil tudi povedan vzrok črtanja in so zborovalci vzeK to na znanje. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Kambič, ki se je zahvalil navzočim za zaupanje. O. Jazbec je nato poročal o izletu v domovino ter izročil pozdrave izseljenskega referenta g. Finka. Povedali je tudi, da so bili izletniki v domovini prisrčno sprejeti. Mnogo navzočih, ki so se izleta udeležili, je to potrdilo. Z vzklikom »Živel Nj. Vel. kralj Peter II.« se je zborovanje zaključilo.— Dne 26. t. m. bomo imeli ob 18. vinsko trgatev v Hasebrikovi gostilni v Oladbecku, Steinstrasse 70. Člani in prijatelji vabljeni!
BANKA BARUCH
11, Rue Aubet, Pariš (9*) odpremlj- denar t Jugoslavijo najhitreje io po najboljšem denarnem kurzu Vrši vse bančne po ste najkutantneje. Poštni uradi v Belili. PranciJL Holandiji ln Luksemburgu »prejemajo plačil« na naše čekovne račune: Belgija: 8t 3064-64. Bru*elita; Francija: it 1117-91 Pari«; Holandija. gtev 1458-66. Ned Dieoat: Lukaemburg: It 5067 Lo-zernbourg. — Na sabtevo pošljemo brezplačn-naše ček orne nakaznica	M
PREKMURSKI GLASNIK
Nož v srce srečnemu tekmecu. V vasi Goričku so zvečer kožuhali turščico. Med fanti sta bila tudi 251etni Franjo Tikač in 241etmi Dragotin Markuš, med dekleti pa 201etna Slavica Matičeva. Tikač in Matiče-va sta se imela rada, a tudi Markuš je bil zaljubljen v njo. Ker mu pa ni ljubezni vračala, je bil ljubosumen na Tikača in govoril je, da bo zaradi dekleta padla njegova glava.Po kožuhanju so se fantje napili in šli. Tikač je spremljal Matičevo domov, Markuš ga je pa počakal v zasedi in mu zabodel nož v srce. Po zločinu je pobegnil, Najbrže se je zatekel v Avstrijo.
ŽENSKI VESTNM
Kako odstraniš tobakov duh
Sobo najprej dobro prezrači, to je odpri okna navkriž. Nato okna in vrata zapri, v sobo pa postavi razbeljeno oglje. Lahko kar v likalniku. Ko je oglje zgorelo, odpri okna vnovič navzkriž in ves duh po tobaku bo izginil. — Imej tudi v sobi, kjer mnogo kadijo, vedno kako posodo, napolnjeno z mrzlo vodo Mrzla voda vsrka duh tobaka. Zato pa moraš vodo vsak dan menjati. Najboljše je, da postaviš v zakajeno sobo čez noč škaf mrzle vode. Pepelnike iztresi že zvečer. Čiki v pepelnikih zelo smrdijo in se soba zelo navzame tega duha. Tudi pepelnike vsak dan pomij in zbriši, če so ste kleni, kovinaste pepelnike pa zribaj z vi-mom in očisti še s sidolom.
Za kuhinjo
Kumarčna solata za zimo. Kumare olupi in po dolgem prereži. Z žlico odstrani vse peške in nato kumare zribaj na tanke ploščice, dobro osoli in naj nasoljene počivajo pol ure. Zatem ocedi vodo, ki se je nacedila iz kumar, a jih ne tlači ali prijemaj z rokami. Potem nalij na kumare olja in kisa, kakor jih običajno pripraviš v solati. Zdaj kumare nadevaj v manjše kozarce in na vrh nalij za tri prste olja, zaveži in shrani v temnem in suhem prostoru.
Piska v papriki. Piščanca očisti, razreži na štiri dele in osoli. V kozi razbeli mast in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Na čebulo položi zrezanega piščanca in ko se zapeče, prilii malo vode in ga duši do mehkega. Ko je piščanec mehak, ga deni na topel krožnik, v sok pa potresi žlico moke, in ko moka porumeni, dodaj žlico sladke paprike, prilij malo vode in skodelico kisle smetane. Ko prevre, položi piščanca v omako. Ko je vse skupaj še malo povrelo, je jed gotova. Daš z dušenim rižem, valjanci ali cmoki na mizo.
Turščični štoki na ameriški način. Stoke položi v malo slan krop, kjer naj vro 20 minut. Nato ocedi. Vsak štok pomaži s sirovim maslom in daj hitro na mizo. — Drugi način: Še mlado turščico previdno olušči in zrne v mleko zakuhaj. Ko vre pol ure, je tur-ščica kuhana. Ocedi jo na situ stresi v skledo, malo osoli in z razbeljenim sirovim maslom zabeli.	, , ,
Sadne rezine. Umesi v testo 12 dek moke, 10 dek sirovega masla, eno jajce, en rumenjak in žlico ruma. Umešeno testo razvaljaj, Doloži v pomazano in z moko potreseno pekačo. Po testu pa nadevaj sadje (češplie razpolovi in gosto" naloži po testu; jabolka na-reži na tanke ploščeV Nato sneci. pečeno takoj zreži. posuj s sladkoriem in daj toplo na mizo. Hladno ie tudi zelo dobro.
Kuh. V lonec stresi 14 dek sladkona v prahu in štiri iajca, zmešaj, postavi v krop in mešaie skuha i v gosto kremo. Nato dem hladit. Ko ie krema hladna, primešali 12 dele sirovega masla, sok ene limone in 14 dek moke. Posodo za torto Tali kozo. aH posodo za puding) dobro nomaži s sirovim maslom, posuj z moko, stresi noter testo, razravnaj m speci. Daš s segretim malinovim sokom na
mizo.
Praktični nasveti
Lesene posode kakor škafi, čebri in drugo, se kasj hitro razsušijo. če nimaš kleti, da »h tam hraniš. Ni dobro, da imaš v škafu vedno vodo. ker tedaj škaf hitro segwe in dobi tudi neprijeten duh. Boliše Je. da škafpovez-neš, čezenj pa položiš mokro krpo. Najboljša krpa ie iz žaklievine, ker je debela in se ne posuši tako hitro. Ko se krpa posuši jo spet zmoči in položi na škaf. Ce se je pa škaf Iče-ber) razsušil in ne drži vode. tedau nalij vanj vrele vode. pa se bo hitro zaparil in spet držal vodo. Najbolje je, če pogrneš še s kako cunio, tako da ostane vsa sopara v škafu. Obroče na škafih (čebrih) je dobro večkrat namazati z neslano mastjo ali oljem, da ne rjavijo, ali jih pa prepleskati s črnim lakom, ki ga dobiš v trgovini z barvami.

DOMOVINA St. 39
1MMMMBM——M—M———
ALEKSANDER LIC AN:
SPOMINI IZ SIBIRIJE
(Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni)
V Kumbum so prihajali romarji iz vsega Tibeta. Znameniti tempel Sirkang je bil zme-zom prenapolnjen s pobožnimi verniki. Sredi templa je bil postavljen kakih 20 metrov visok spomenik reformatorju buddhizma Tsong-Kabi. To razkošno svetišče hrani v sebi neprecenljive dragocenosti.
S Tifonovom sva se že takoj po svojem nezaželenem prihodu v to družbo razbojnikov domenila, da pobegneva od prvi priliki, ki se nama ponudi. Naposled je prišel ugoden trenutek, ki sva ga tako nestrpno pričakovala Tolovaji so bili šli na svoje rokovnjaško delo. V taboru sva razen Rusa Pjetro-va ostala sama. Ker sva vedela, da se roparji pred polnočjo ne vrnejo, sva mu zaupala najine načrte. Bil je ves iz sebe. »Ali sta blazna? Beg od tod pomeni gotovo smrt! Kaj pa napravita z Mongolcem, ki tako zvesto straži gospodarjev šotor?« je govoril v strahu.
Z velikim trudom sva naposled pregovorila, da pobegnemo skupaj. Napadli smo poveljnikovega stražarja, ga privezali k drevesu, pse pobili in vdrli v notranjost šotora. Dobro preskrbljeni z denarjem smo bežali po skoraj neprehodnih stezah, po kamnitih zarezah, zdaj v hrib, zdaj v dolino. Naš spremljevalec Pjetro-v ie poznal vso okolico do dobra in nas je bodril. naj hitimo. Prehoditi smo morali sotesko, kjer se med gorskimi velikani vije ozka pot v nižino. Po tej stezi so se vedno vračali roparji z rokovnjaških pohodov. Gorje nam, ako nas zalote v tej soteski. Mračilo se je že in goste megle so se podile med gorami. Pjetrov je bil čedalje nestrpnejši, saj je dcbro vedel, da ni za nas nobene rešitve, če ne prehitimo roparjev v tej soteski. Sreča nam je bila naklonjena; kmalu smo zagledali pred seboj širno planjavo, po kateri se vije potok Kumbum. Vsi utruie-ni smo polegli okoli potoka in se napili hladne vode, čiste kot studenčnica. Nekoliko spočiti smo hoteli nadaljevati pot. Zd.ijci smo zaslišali v daljavi pasje lajanje. Bili so psi, zvesti spremljevalci roparjev na njihovih pohodih. Ni nam preostalo drugo kakor stisniti se ob ozikem potoku in čakati, kaj nam bo naklonila usoda. Ropot kc-niskih kopit se je slišal vedno bliže; že so bili kakih petdeset korakov cd našega skrivališča, ko so nas zavohali psi in se z močnim lajanjem pognali proti potoku. A glej čudežne rešitve! Roparji so mislili, <ža jih zasleduie vojaštvo, in so pognali svoje čile konjiče proti soteski. Psi, ki so nas takoj spoznali, so se nam začeli do-brikati in laskati in tudi mi smo jim bili prijazni, saj smo jim bili dolžni hvaležnost za našo rešitev. Mirno smo nato nadaljevali prt proti mestu Kumbunu. kamor smo dospeli že proti jutru. Naselili smo se pri nekem kitajskem kramarju.
Blizu svetišča je polno barak, kjer Kitajci prodajo romarjem raznovrstno kramo, majhne kipe Buddhe, neke vrste rožne vence, ročne izdelke, razne kadilnice, pipe za tobak, umazane slaščice in drugo. S Kitajcem smo postali kaj kmalu dobri prijatelji. Pjetrov ie izdeloval za prodajo rožne vence, ki se razlikujejo od naših le po jagodah. Tifonov je pekel iz testa razne ptičke, gospe in drugo pecivo, kar je bilo za Kumbum neknj novega m je prineslo Kitajcu dobro kupčijo. _ Nekoč, ko je bil Kitajec posebno dobre volje, nam je tajiastveno privlekel odnekod precej velik usnjat kovčeg. Zaupal nam je. da ga je našel na poti, a se ga še ni upal odpreti. Gotovo s0 ga izgubili raziskovalci Tibeta, saj je teh angleških, ruskih in nemških eks-pedicij poln Tibet. Prepričan je bil, da je poln denarja in dragocenosti. Šele po našem dolgem prigovarjanju se je odločil, da ga .ie odprl, a kako je bil razočaran, ko smo našli
v njem le razna lekarstva i'n barvila nestrupenih anilinskih barv. Gotovo so jih raziskovalci rabili za barvanje podzemskih rek in potokov, da so mogli ugotavljati, kje pritečejo reke spet na dan.
S temi barvami smo barvali pecivo in razne kipe in Tibetanci so trdili, da je to nekaj krasnega in zelo okusnega. Posebno nekatere barve so napravile nanje globok vtisk. Raznih drobnarij v rdečih, zelenih m modrih barvah pa kar nismo mogli dovoli napraviti. Raznobarvne Buddhove kipe je Kitajec kar sproti prodajal. Ker pa drugi kramarji niso več ničesar predali, so se začeli pritoževati pri duhovnikih in Kitajec je dobil nalog, da nas takoj cdslovi. Šli smo torej kakor vedno v takih primerih, s trebuhom za kruhom.
Dolgo smo tuhtali, kaj bi začeli in kam bi se obrnili. Napotili smo se iz mesta. Po ozki soteski je tekel majhen potoček. Posedli smo ob izbirku in si skuhali čaj. Začeli so prihajati romarji in vsak je popi] požirek vode ter si opral obraz in roke. Zdelo se nam je nekoliko čudno, zakaj delajo to vsi brez izieme. Pjetrov se je opogumil in jih vprašal. Razložili so mu, da izvira ta studenček po ukazu Buddhe, in vsakdo, ki bi šel mimo. ne da bi se umil, bi si nakopal njegovo velik0 kazen.
Takoj mi je šinila v glavo dobra misel. Zvečer smo postavili šotor tik nad izvirčkom in že takoj drugi dlan je začelo naše podjetje izvrstno uspevati Tifonov z raznimi barvili je bil v šotoru, Pjetrov je imel čarovni-ško palico, a jaz sem bil blagajnik. Pjetrov je s svojo čarobno paličico mahal, da je bilo veselje in ra-zkladal romarjem razne čudeže studenca . . . »Rdeča voda ozdravi takoj utrujenost, zaspanost in lenobo, le poizkusite, saj ne stane nič« je vpil na ves glas. In glej čudež, takoj je pritekla rdeča studenčnica Ljudje so zijali in se hiteli umivati. In res, pod vtiskam sugestije je na mah izginila vsa utrujenost.
»Pridi modra voda!« je vpil Pjetrov, daj hrabrost, moč in energijo temu vernemu ljudstvu!«
»In glej spet čudež! Studenček, ki je bil še pred minuto krvavo rdeč, je postal na mah moder. Tudi to zdravilo je bilo popolnoma brezplačno.
Šele zeleno vodo, vodo ljubezni, ki omeči še tako trdo srce, smo začeli prodajati za denar. Vsak dan smo imeli polne klobuke denarja. Le škoda, da, se je to dobičkonosno podjetje za nas precej slabo končalo. Nekateri med romarji, ki so bili vendar nekoliko nezaupljivi, so si začeli ogledovati šotor bolj natančno. Tifonov, ki je bil zatopljen v svoje delo, ni niti opazil, kako je nekaj mož stopilo v šotor. Takoj so siromaka obkolili in vsa barvila stresli na njegov obraz in obleko. Da je pri tem dobil tudi nekaj krepkih pod rebra, je samo ob sebi razumljivo... Zbežal jim - je v reber, pisan kakor kameleon. Čeprav sem se takoj zavedel, da je naše lepe kupčije konec, se nisem mogel vzdržati glasnega smeha,- ko sem opazil čudno pobarvano masko; kako beži po hribu navzgor. Pje-trova so bili dobili v svojo sredo in ga prav pošteno premikastili. To priliko sem uporabil, pograbil nahrbtnik s tako hudo prisluže-nim denarjem in jo ubral za Tifonovom, kar so me noge nesle. Ustavila sva se šele na vrhu hriba. Iz doline je bilo še vednc slišati grozno vpitje. Ubogi Pjetro-' Še danes ne vem, kako se je ubožec rešil in kaj se je z njim zgodilo.
Prepustiti sva morala Pjetrova njegovi usodi in sva sama nadaljevala svojo pot. Tiho in mrtvo je bilo okoli in okoli naju. Tavala sva po ledenih grebenih in iskala sledove stez in poti. Čez nekaj dni sva naletela na trgovsko karavano, ki se je težko oblože-
na pomikala proti Pekingu. Radi so naju sprejeli za priganjača velbledov, ki so bili natovorjeni s kožami, volno, zlatom in dragocenim, še ne izbrušenim kamenjem. Le počasi smo se pomikali dalje po slabih, od vode razora nih potih. Čez mesec dni smo prišli do pokrajine Kan su v severnem delu Kitajske. Tu smo v gostilnah dobili riževo vino in žganje. Običajna jed je v teh pokrajinah riž, ki ga s čudovito spretnostjo z dvema paličicama mečejo v usta. Vasi so mnogo večje od naših, nekatere imajo do 5000 in še več prebivalcev. Na planotah, ki so več tisoč metrov visoke, uspevajo sicer tudi pšenica, ajda in proso. Praznoverstvo je na Kitajskem še mnogo bolj razširjeno kakor v Tibetu. Vedeževalci, ako so ko'ičkaj prebrisani, žive zelo udobno in si zaslužijo mnogo denarja.
Kazni so v teh krajih stroge in nečloveške. V neki večji vasi smo videli, kako so vlekli po ulicah tatu. Birič ga je pretepal po ustih, da mu je vse zobovje razmajal. Siromaku je tekla kri v cunkih iz ust. Pred njim je nosil birič tablo z napisom, ki je oznanjal, kaj je ukradel, a tretji birič je bičal siromaka z jermeni po golem telesu.. V zaporih imajo jetni. ke vkovane v težko železje. Ječe so brez oken, polne smradu, nesnage in mrčesa. Navadno jetnik izdihne cd prestanih bolečin, preden pride pred sodnika. Obsodbe so zel0 krute in skoraj vsaka se konča s smrtjo. Rabelj dobi košarico z noži. Za vsak ud človeškega telesa ima v košu poseben nož: ako potegne nož z napisom noga, odreže obsojencu nogo, ako potegne nož z napisom »nos«, mu odreže nos. So pa rablji, ki so boljši od sodnikov in običajno potegnejo nož z napisom srce. In res z bliskovito kretnjo zasade obsojencu nož v srce.
Videl sem tudi pogreb uglednega mandarina. Pred krsto so stopali maskirani možje, na bambusovih drogovih so nosili velike napise o dobrih lastnostih pokojnika. (Sicer je znano, da so mandarini najhujši krvosesi ubogega ljudstva). Nato so sledile^ nlača-ne ženske, ki so se na vse načine pačile, jokale, vpile, obračale oči in se drle kot obsedene. Za krsto so stopali vojaki in biriči, ki so skrbeli za to, da je ljudstvo dostojno izkazalo zadnjo čast umrlemu mandarinu. Nehote sem se zasmejal, ko sem gledal ta ; -greb visokega uradnika. A komaj sem se zavedel, sem bil v krutih rokah strogih biri-čev- Prav pošteno so me premikastili.
Ko sem se oziral, kako in kam bi jim ušel, sem opazil v bližini Tifonova, ki se mi je prav škodoželjno smejal. V jezi sem pokazal na smejočega tovariša in dobil jih je po zadnji plati tako, da se je potem ves teden izogibal stola.
Bolj ko smo se bližali Pekingu, boljša in širša so postajala pota. Kakor široka reka se vali dan in noč nepregledna množica trgovcev, potnikov in kmetov proti glavnemu mestu. Na stotine raznovrstnih voz, nešteto ve'blodov, dolge črede ovac. goveda in lenih bivolov se pomikajo počasi proti prestolnici.
Peking je glavno mesto Kitajske. Leži na severu med rekama Hunham in Pe.jham; z veliko reko Hoang je mesto zvezano z mogočnim kanalom. Okoli Pekinga je še dobro ohranjeni svetovno znani kitajski zid. Sredina mesta je že prece* preiovl.iena. predmestja s svojimi ozkimi ulicami pa napravijo na tujca prav žalosten vtis. Razna tržišča (bazarji) so od ranega jutra do pozne noči polni raznobarvnih barantačev, kupcev in po-hajkovalcev.
Naša karavana je dospela ob zgodnjem jutru v mesto. V nekaj urah smo prodali vse svoje blago. Gospodar se je odločil, da ostane vsai še dva tedna v mestu, da se vcl-blodi odpočijejo in da si nakupi novega blaga-
STRAN 11 ■MH
RADIO LJUBLJANA
od 27. septembra do 4. oktobra 1936 Nedelja, 27. septembra: 8.00: Koncert pevskega zbora Narodne čitalnice iz Šiške. 8.45: Čas, poročila, spored. 9.00: Z dobro voljo v novi dan (koncert radijskega orkestra). 9.45: Verski govor (prior Valerian Učak). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.30: Promenadni koncert vojaške godbe. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.20: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 17.00: Kmetijska ura: O brezalkoholnih sadnih pijačah (Priol). 17.20: Narodne ruske esmi v priredbi Liadova pela bo Nada rejc-Udovčeva). 18.00: Otroška ura Miška-Miki, Mikec mož v novih dogodivščinah (zvočna slika). 18.40: Obisk pri škratih in lutkah (plošče). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Življenjska moč našega naroda (dr. Vladimir Dvornikovič iz Beograda). 19.50: Pesmice za ples in kratek čas (Jožek in Ježek). 20.30: Koncert Brandlovega komornega tria. 21.30: Ravel: Bolero, simfonična pesnitev (plošče). 21.45: Čas, vreme, poročila, spored. 22.00: Izseljeniški večer (petje, godba in govor).
Ponedeljek, 28. septembra: 12.00: Virtu-ozi (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Vrsta domačih napevov (plošče). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Proslava češkoslovaškega praznika sv. Vaclava (akademija Slovenske dijaške zveze). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Naše veterinarske ambulante (dr Kester, univ profesor). 19.50: Bach: Tokata in fuga (plošče) 20.10- Program naše postaje v novi sezoni (programski vodja profesor Fran Koblar) 20.30: Narodne pesmi (pel bo Svetozar Ba novec in spremljal Kmečki trio) 21.15: Koncert radijskega orkestra 22 00: Čas vreme, poročila, spored. 22.20: Koncert pevskega kvarteta »Micki jazz«
Torek, 29. septembra: 12 00: Slavni tenoristi (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila 13.15: Vesel opoldanski koncert (radijski orkester). 14.00 Vreme, borza. 18.00: Koncert radijskega orke stra. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored obvestila. 19.30: Nacionalna ura- Naši bolni ki in vprašanje socialnega zavarovanja (dr Milutin Zelič iz Beograda) 19 50: Foerster-jev venček narodnih na ploščah (pevski zbor »Ljubljana« s spremijevanjem radijskega orkestra) 20.00: Glasbeni spored na še postaje v novi sezoni (glasbeni referent dr. Anton Dolinar) 20 10- Zmagovalci z letošnjega nagradnega tekmovanja harmonikarjev (nastopijo Lokovšek Vili. Menard Rado. Goršič Edvard Kovač Edvard Mav rič Andrei) 21 15- Koncert moškega zbora društva »Sloge« 2200' Čas vreme, poroči la. spored 22 20 Muzikalne ma'enknsti (ra dijski orkester)
Sreda, 30 septembra- 12 00- Vse mogoče kar kdo hoče (plošče no želiah) 12 45 Vre me, .poročila 13 00- Čas spored obvestila 13.15: Operni zbori (plošče) 14 00 Vreme borza 18.00: Pester spored (radijski orke Ster) 19 00: Čas vreme poročila snnred obvestila 19.30- N«c'on?»,~'» ""a- O<jvoiitev Kajmakčalana 1 1916 (Vikola Co'ovir iz Beograda). 19.50 Schrpa1st'ch Venček otro ških pesmic (plošče) 20 00 Snored za mla dino-in otroke v novi sezoni (profesor Ni ko Kuret) 20 10- Po Rfiloariii. I d°l (oro-fesor Silvo Kraniee) 70 ''O Ppvsfcj-Voneert Pavle Lovšetovp r,^ snremlievaniu radijskega orkestra 22 00- ("-as vreme noro*0a spo red 22 30- Citre šolo (Pmil Me^cmlits)
Četrtek, 1 oktohr* 12 00 Rer.rr>dliciran koncert na havaiskih kitarah 12 45 Vreme porodila 1300 (""as snored obvestila 13 15 Venčki slovenskih narorlrvb f'<"l;itVi nr kester") 14 00- Vreme borza 18 00 P,.sfer spored '-rudiiski orkester) i« <10 cir,,.^,,?^; na za Slovence (dr "udolf Vpianri looo-Čas. vreme, poročila, spored 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Dvofak-Leo-
pold: Iz starega in novega sveta, fantazija (plošče) 20.00: Prosvetni spored naše posta je v novi sezoni (Vinko Zor). 20.10: Prva ura slovenske orgelske glasbe (sodelovala bosta Arnič Blaž na orglah in Roman Pe-trovčič s samospevi). 21.10: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Mendelssohn op 56- Škotska simfonija št. 3 (plošče).
Petek, 2 oktobra: 12.00: Iz naših logov in gajev (plošče) 12.45: Vreme poročila 13 00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Operetni napevi (plošče) 14.00: Vreme, borza 18.00: Ženska ura: Žena na olimpiadi (Iva Preglje va). 18.20: Reproduciran koncert Ade Sa-rijeve. 18.40: O oporokah (sodnik Valentin Bidovec) 19.00: Čas, vreme poročila spored, obvestila 19.30: Nacionalna ura 19.50: Kupleti (na ploščah) 20.00: Zabavne oddaje naše postaje v novi sezoni (profesor Niko Kuret) 20.10: Večer štiriročnih klavirskih skladb (izvaiala bosta Švara in Škerjanc) 2100 Narodne pesmi (kvartet »Fantje na vasi«), vmes plošče 22.00. Čas. vreme, poročila spored 22.30: Angleške plošče
Sobota. 3 oktobra: 12 00 Plošča za ploščo — pisana zmes 12.45- Vremt. poročila 13.00- Čas spored obvestila. 13.15- Plošča ploščo »- pisana zmes 14 00: Vreme 18 00 7a delonust (igra' bo radijski orke st-er) 18 40 Pogovori s poslušalci 10 00-(^as vreme, poročila snnred obvestila '010 NTa^onalpa "ra- 10^0 Pregled sno rerla v t-inrlncVm tednu 20 00- /.iriania politika (H- Alo'/1" Kuhar) X) ">0- Novi š^ort ni nrernk vesela 7vo*na >oro 'napi«"' Joža Vom1->errtir- 'zvaiali bodo "'o ti i ridiislre
trfro1sl\P dniž'pp; vodst"0 [van Pen im )
"'"'00- Čas. vre*oe tw'nsi|a snored ">■> on-Koncert rad^st-ei-j r>r],-pct-rfi
SOČUTJE
Berač hoče om°hčati srce bogate kmetice Zato sede na livado pred hišo in začne trgati travo in jo nositi k ustom. Na vprašanie kmetice, kai počenja, odgovori, d;l že dva dm ni ničesar zaužil.
»Ubogi mež« mu ogovori kmetica, »če ie tako, pa pojdite rajši na njivo, kjer rase detelja.«
ZANIMIVOSTI
X Strupene kače so vlomilcu prinesle smrt, mladi potnici pa moža. Na parniku »Amasoni-ja«, ki vozi med Buenos Airescm in otokom Trinidadom, je najela kabino mlada potnica Sylvia Hartova. Tik pved odhodom parnik a so Pa izvedeli, da vozi Hartova s seboj strupene kače, kj jih je nalovila v Braziliji Dovolili so ji vzeti jih na parnik, toda samo 3 pogojem, da ne bo nikomur povedala, kaj ima v kovčegih, in da bo njena kabina vedno zaklenjena. Drugi večer po odhodu iz Buenos Airesa ko so sedeli potniki pri večerji ;e pa stopil v jedilnico neki mož, se opotekel. padel in umrl Takoj so ga c-dnesli nn krov, kjer je zdravnik ugotovil, da je umrl zaradi kačjega pika »Kdo je ta mež?« je vprašala razburjena Hartova. »To bomo takoj izvedeli« je odgovoril prvi oficir. »V njegovem žepu sem n-išel vitrihe.« S tem je bila zadeva pojasnjena Na parnik se je bil vtihotapil vlomilec in se takoj rače' zanimati za mlado dnmo. ki ie svojo kabino vedno skrbno zaklepala. Med večerjo je vlomil v njeno bivališče misleč, da so v kovčesih dragocenosti, toda v niem so bile strupene kače. »Smili se mi.« je dejala Hartova toda še večja nesreča je. da somi kače ušle. Kai storiti' Cez dan kače no večini sne in niso tako nevarne, zvečer pa prilezejo iz svojih skrivališč Zato so ves večerni program na parniku izpremenili in porva1' not^ike. na1 se umakneio v svoje kabine in iih zakleneio Ko so odš'i notniki s krova 'p Tabela nosadka iskati strupene kače. V ;h skorrrih so b'b 'Ive n"čj jokali po vsej ladii. todi b^e* nsneha kotniki oa tud: posadka °o oostajaF čedalie boli razburieni Hartova ie čel" učiti mornarje in oficirje kake. se \ov° kač^ Pri^odno noč so postavili po hodnikih ®V1ede mlpk-i in prvi oficir ie opazil kako so r>rilpz'e kpčp s» «vi''H c-krivabšč. Vse ie po-lovil z lasom in iih pobil Po prihodu v Trini-dad ip Ha^ova Hr^ojavPi v Npw York. da ne bo več vodila oddelka z" kače v zavodu pri živalskem vrtu ker se ie zaročila s prvim oficirjem parnika »Amasnniie* Strupene kače so ii torej prinesle srečo, same so p« morale plačati to uslugo z življenjem
in trgovci pozor!
Najnovejši patent. Hišne mline s tresočimi siti za mlete v vsakovrstnega žita izdeluje po konkurenčnih oenah Bogoljub Hartlieb Jesenice F. obrtniška ul. 27 Gorenjsko. Vzamem v račun hranilne knjižice dobrih zavodov.
NOVOST!
Samo Din 98.—
St 63.719. Cenena, a dobra Shooctt-frol zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov zapestnica iz usnja. — Številčnica ln kazalo osvetljena. (Radium)
Din 98.—.
Zahtevajte veliki eenm, ki ga dobite zastonj ta poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ur </ Švici
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
MALI OGLASI
ZA JESEN SMO ZOPET CENEJŠI.
Trenškoti Din 375.— Hubertus Din 250.-Pumparice izpod 100.—. V ogromni izberi modne hlače. A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
ČEVLJARSKEGA VAJENCA
takoj sprejme z vso oskrbo dober mojster. Naslov v ogl. odd. »Domovine«.
Za smeh in kratek čas
MLADA LJUBEZEN.
On: »Dušica, vroče te ljubim, toda žal mi ne bo mogoče, da bi se ta teden videla. Mi ostaneš zvesta?«
Ona: »Seveda, če treba tudi štirinajst dni «
NA ZBORU
Govornica: »Predavanje .je končamo. Pripravljena sem, da odgovorim na vsako vaše vprašanje!«
Glas iz občinstva: »Prosim, kje ste kupili ta svoj krasni klobuk?«
PRI FOTOGRAFU
Ljubitelj vina: »Te slike ne morem vzeti, sai na nji sploh nimam nosu.«
Fotograf: »Seveda, seveda, na fotografski plošči se rdeča barva ne pozna •.. «
ČUDNO
Mož: »Urša, kaj pa je z mojim čopičem za britje, da je čisto za nič?«
Žena: »Čudno Še včeraj, ko sem z njim pleskala okno. ie bil prav dober!«'
OD NAPAK ŽIVI
A: »Koren živi samo od napak, ki jih drugi delajo.«
B: »Kako neki?«
A: »Radirke izdeluje.«
te REVMATIZMA, PROTIN A osvobodi«?
Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udej, skrivljene roke ln noge, trganje, zbadanje in Ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabosti oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh katere Je treba odpraviti, ker se sicer bolečine Se stopnjujejo.
NUDIM VAM
zdravilno, sečno kislino razkrajajoče, presnovo tvarin in izločevanje pospešujoče
domače zdravljenje s pitjem,
ki se na umeten način povsem naravno pripravlja po nekem blagodejnem zdravilnem vrelcu, ki ga nudi dobrotna mati narava v blagor bolujočemu človeštvu.
Pišite mi takoj in povsem brezplačno dobite poučno razpravo.
Zbiralno mesto pošte: Ernst Pasternack, Berlin S. O., Michaelkirchplatz
Nr. 13, Abt.: H. 285.
OBA STA ŠLA
Miha Klopotec je Ukradel uro iz urarne.
»Kako ste to storili, Miha Klopotec,« ga je vprašal sodnik.
Miha se je sladko nasmejal. »Lepo vreme je bilo. Šel sem po cesti. Zagleda; sem uro. Tudi ona je šla. Pa sem si dejal: Zakaj pa ne bi šla skupaj?«
ZGOVORNA SLUŽKINJA
Gospodinja: »Urša, pozvonila sem. Niste
slišali?«
Služkinja: »Ne, peljal se je po cesti tovorni avto.«
Gospodinja: »Toda zvonila sem petkrat!«
Služkinja: »Potiem pa se je peljalo po cesti pet tovornih avtomobilov-«
i