Ste*. 360. V Trstu, v 29. docombra «15. Letnik XI. Izhafa vsak dan, tud! ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. LredniHvo: Llica Sv. Frančiški AsiSkegs U 20. I nadstr. — Vsi dopisi naj v poSilj«jo uredništvu Ii«U. Nefrankirana piima x nt sprejemajo in rokopisi s« ne vri Čaja 3 H Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Usta .Edino*'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisaneVMdrjfej omefaaim porotivom v Trstu, ulica Sv. Fran«fca Aartktffca Telefon uredništva in uprtve itev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto...... Za pol leta . . . -........... u tri mesece...........• • • • za nedeljsko izdajo za celo leto..... za poi leta............... K H- . 12.-- . 5.29 . 2.60 Potamniti« Itevtlke .Edinosti« se dodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 Vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Ctarrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- _*°do* • • ......T.....mm po 20 vi«, Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka ndaljna vrsta....... ... . 1— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Mase sprejema inseratnt oddelek .EdlnosK«. Narofcnl* tn reklamacije se poffljajo npr avl lista. PUIuje se izključno I« opravi .ČdioostiV — Plača in ta* se v Trstu. Upnva In Inseratnl oddelek se nahajata v uHd Sv. Pr*n5!5Va AsOkega 20. — PoStaotvanilniCni račun 3t 84!.fi.T» Prešle« najnovejših dosodkov. Italijanska fronta. — Topovski hoji na tirolskih frontah- . | Balkansko bojišče. — Umikanje Črnogorcev proti Bioči. Rusko bojišče. — Hudi boji ob besarab-ski fronti in ob Dnjestru. Srditi napadi Rusov severovzhodno Zaleščikov in severno Toporuca krvavo odbiti. Ob Bere-zini, pri Cartorijsku in pri Berestjanih ruski poizvedovalni oddelki zavrnjeni. Zapadno bojišče. — Topovski dvoboji in boji z minami in ročnimi granatami. Francoski naskok na Hirzstein. Turška bojišča. — Patruljski boji v Kavkaziji. — Topovski dvoboji pri Sed-dil Bahru. Odredbe Angležev v svrho o-brambe zapadne in vzhodne meje E-gipta. Razno. — Prestokii govor bolgarskega kralja v sobranju. _ 31 m inish-ililip^a tejiOa. DUNAJ. 2*. (Ker.) t radno se objavlja: 2^. decembra 1915. opoldne. Na tirolski južni in jugovzhodni fronti se nadaljujejo topovski boji. Nar^estni' .čelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. « Poročno CDdornt i L..AJ. 27. 12 dopoldne je otvoril kralj Ferdinand sobranje s preči-tanjem sledečega prestolnega govora: »Gospodje poslanci! Jaz in moja vlada sva se tekom več kakor enega leta po pri-četku evropske vojne silno prizadevala, da pride do sporazuma s sosedinjo Srbijo, da se nam mirnim potom izroče ozemlja, ki nas jih je oropala izdajskim potom. Ta prizadevanja so se izjalovila vsied neomajne trmoglavosti Srbije, ki se je bra-niia izročiti Macedonijo. Po izčrpanju vseh miroljubnih sredstev v svrho dosege tega cilja in da se napravi konec trpljenju zasužnjenih naših bratov, sem bil prisiljen, uV zati naši armadi, naj vpade v Srbijo, da osvobodi naše brate in vzpostavi združenje našega naroda. Konstatiram s ponosom, da so se vrgle naše čete z brezpri-mernim navdušenjem in izredno hrabrostjo na sovražnika. Boreč se ob strani hrabrih in zmagovitih zaveznikov Nemcev in Avstrijcev, so v manj kakor dveh mesecih P O D L TEK GREŠN1CE. fcenaa. — f-raccoski tpu*l Xavi«r do Mati^pia — Tristo medvedov! — je vzklikni! Galimand. — in seveda ti si se podvizal in si položil ta obliž na roke? O, to je čustveno in človekoljubno. — Butec! — Strela, zdi se mi____ — Tedaj sem ravno prebil težko bolezen in ko sem prišel iz bolnišnice, sem bil rumen kot citrona in mršav kot okostnjak. Mislil sem si, da bom s takim otro-Čajem na rokah imel srečo pri meščanstvu, da mi bo boli naklonjeno in mi darovalo več. Nekai časa je tudi v resnici šlo dobro, potem sem se pa zopet oprijel prejšnjega posla, sedevanja kot model, in pustil bi bil otroka na cesti, če ne bi bil popolnoma potolkle perfidnega sovražnika in ga pognale iz njegove dežele. Izvršile pa so še sijajnejše delo. Čete. ki ste iih na sramoto civilizacije in lastnih dežel poslali Francija in Anglija, da podpirajo srbsko tiranstvo nad mučeniškim bolgarskim narodom, so pregnane iz Macedo-nije. V trenotku se ne nahaja več noben sovražen vojak na tleh, ki so nam po mu-čeniški preteklosti in zmagoviti sedanjosti tako sveta. Čast in slava zmagoviti bolgarski armadi, ki je priborila s hrabrostjo in vztrajnostjo domovini in našemu orožju novo slavo in si pridobila večno hvaležnost osvobojenih bratov, s katerimi se je zamogla skupno veseliti in navduševati po vaseh in mestih, kamor je prinesla svobodo in razbila okove suženjstva! Klanjam se pred spominom na bojišču padlih vojakov, ki so zapečatili s svojo krvjo narodno združenje. Gospodje poslanci! Moja vlada Vam predloži le proračunski provizorij za prvo polovico leta 1915 in pa zahteve, ki so potrebne za vojno, vzdrževanje rodbin ubogih vojakov, za vzdrževanje reda. upravo v odrešenih in zasedenih ozemljih, kakor tudi za organizacijo na obeh straneh Marice ležečega ozemlja, ki je bilo glasom dogovora z zvezno otomansko državo odstopljeno Bolgarom kot poroštvo trajnega prijateljstva in srečnega skupnega delovanja v smislu višjih skupnih interesov obeh držav. Moja vlada Vam predloži vse predloge v odobrenje, ki jih je izdelala v svesti si važnosti sedanjega trenotka in v očigled potrebščinam armade, obrambe domovine in dobrega nadaljevanja vojne. Gospodje poslanci! Prepričan o tem. da boste, prežeti veličine sedanjega trenotka, v katerem živimo, kot pravi patrijotje tekom delovanja pokazali sodušnost in solidarnost, kar potrebuje domovina bolj nego kdaj prej. prosim božjega blagoslova za Vaša dela in naznanjam drugo splošno zasedanje 17. narodne skupščine za otvorjeno. Živel bolgarski narod, živela hrabra bolgarska armada!« Delna fcnobfilzacUfl ni Grtkem ? ATENE. 26. (Zakasnelo.) Odlok vojnega ministra odredja odpustitev 10 do 15% mobilizirancev. General Castelnau v Atenah. ATENE, 26. (Zakasnelo.) Davi je general Castelnau dospel iz Soluna v Atene in je bil sprejet pri kralju v avdijenci. Roško bojišče, DUNAJ. 28. (Kot.) Uradno se objavlja: 28. decembra 1915, opoldne. Na besarabski fronti in ob Dnjestru. severno Zaleščikov, so bili včeraj zopet odbiti ponovni napadi močnih ruskih sli. Sovražnik je naperil svoje sile posebno proti oddelku med Prutom in gozdov jem, severno Toporuca. Po artiljerijski predpripravi, ki je trajala cclo dopoldne in se je razvila mestoma v peklenski ogenj težkih kalibrov, je sledilo v prvih popoldanskih urah pet pehotnih napadov, ki so bili odbiti. Nato sledeči napad mas v 15—16 vrstah, se je razbil ob najtežjih izgubah v našem topovskem ognju. Enaka usoda je doletela sovražne napade severno Dnjestra. Naše izgube so majhne. Ponoči je vladal mir. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN. 28. (Kor.) Veliki glavni stan. 28. decembra 1915. Ob Berezini kakor tudi severovzhodno Čartorijska in pri Berestjanih so bili ruski poizvedovalni oddelki odbiti. Vrhovno armadno vodstvo. Po pogromu na Nemce v Moskvi. PETRAGRAD. 27. (Kor.) Kakor poroča »Russkoje Slovo«, je odredila vlada, da naj se ne zasledujejo sodnim potom oni višji moskovski upravni uradniki, ki so pospeševali pogrom na Nemce v Moskvi. Vse zahteve odškodnine za škodo, ki jo je povzročila druhal. se rešijo privatno in izvensodno. opazil, da dorašča in postaja punčka lepa kot amorete in njihova mati Venera. Dejal sem si. da me punčka kedaj poplača z oderuškimi obrestmi za vse. Računal sem na to. da me nekega dne izvleče iz bede. — To ni bilo ravno preneumno, — je dejal Galimand odobravahto. — Razumeta pač, — je nadaljeval Leo-nida, — da Leontina nima niti pojma o vsem tem. Ko bi vedela Leontina, da nisem njen oče, bi me gotovo takoj zapustila. Razumeta pa tudi, da ne smemo poizkušati bogvekaj. da bi jo prisilili, da se vrne k meni. Da, ko bi mogel komisarju predložiti kolkovan rojstni list, toda rojstnega lista nimam. — Prokleta nesreča! Smola in še enkrat smola! — je dejal Galimand. — To je res nerodno, strahovito nerodno! — Da, ko bi mi vsaj ne bilo prišlo na misel, da sem jo kot model poslal k onemu niiečnozobemu ninianiču. Toda kdo je pač Angfešld admiral v FusHI. PARIZ. 27. (Kor.V. »Temps« javlja: Angleški kontreadmiral Phillimore. prejšnji voditelj prevozov za Dardanele, je na čelu angleške mornariške misije odšel v Seva-stopol in Nikolajev, da si ogleda obe pristanišči. _____ Z zipelittriejlllB. BERLIN. 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. decembra 1915. Vsied ognja sovražnega monitorja so bili v Westendu ubiti 3 prebivalci, med njimi 2 ženski. Na fronti so se razvijali od časa do Časa živahni topovski dvoboji in boji z minami in ročnimi granatami. Na ' Hirzstein so izvršili Francozi danes zjutraj napad. Podrobnejših poročil še nI. Naša artiljerija obstreljuje živahni železniški promet na kolodvoru v Soissonsu. Francozi so pred kratkim v neposredni bližini se nah?jajočo bolnišnico, dozdevno v varstvo kolodvora, opremi'i z zastavami Rdečega križa. Eventualni zadetki na bolnišnico vsied bližine kolodvora niso izključeni. Vrhovno armadno vodstvo. Potopljene ladje. PARIZ. 27. (Kor.) Mornariško ministrstvo javlja, da je nemški podvodnik 24. decembra zjutraj v vzhodnem Sredozemskem morju torpediral in potopil parnik »Ville de la Cintat«, ki je bil last družbe »Messageries Maritime«. Potnike in moštvo je sprejel večinoma angleški parnik »Moroo« in jih izkrcal 26. t. m. v Malti. # LONDON, 27. (Kor.) Lloyds javljajo, da je od potnikov in posadke potopljenega francoskega parnika »Ville de la Cintat« 80 oseb izgubilo življenje. — Angleški parnik »Yeddo« iz Glasgowa (4552 ton) je bil potopljen. Posadka je rešena. — Angleški parnik »Gottingham« (513 ton) je bil potopljen. Sedem mož posadke se je rešilo. —• Belgijski parnik »Ministre Beernaert« (4215 ton) je bil potopljen. Sedem mož posadke je rešenih. V ledu zaprte ladje. KOPENHAGEN, 27. (Kor.) »National-tidende« poroča iz Kristijani je. Nad sto ladij, večinoma ameriških, angleških in francoskih in nekaj norveških je bilo v Belem morju vsied ledevja iznenađenih in zaprtih in morajo vsied tega prezimiti. Francoski socijalisti in mir. PARIZ, 27. (Kor.) Na kongresu socijali-stov je govoril Morel o mirovnem vprašanju in je izjavil, če zavezniki razpolagajo z vojaškimi, finančnimi, gospodarskimi pomožnimi viri, da dovedejo narodno obrambo do dobrega konca, ne more biti govora o miru ali mirovnih pogajanjih. Ce pa ni tako, naj se pa sklene mir takoj ali pa naj se vsaj ne zapirajo ušesa govoricam o miru. S turških bojišč. Carigrad. 27. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Sovražen oddelek z dvema stroinima puškama in znatnim številom konjenikov, ki so prispeli pod zaščito dveh monitorjev iz Imam Ali Garbi vzhodno Kutelamare na pomoč, je bil vržen nazaj v smeri Imam Ali Garbi. — Kavkaska fronta: Nekatere naše patrulje so pognale močne sovražne patrulje v beg. — Dardanelska fronta: Dne 25. decembra je neka križarka izstrelila par granat na izpraznjene postojanke pri Anaiorti in Ari Bumu, nakar se je oddaljila. Seddil Bahr: Sovražik je zmetal veliko število bomb, naperil svoj topovski ogenj proti našemu desnemu krilu in streljal neprestano s strojnimi puškami in metal bombe in torpede na naše levo krilo. Naša artiljerija je odgovarjala, prisilila sovražno k molku in razrušila del njegovih strelskih jarkov. Dne 25. decembra so vrgla sovražna letala, ne da bi napravila kako škodo. 15 bomb v okolici Galate Koja. Število ob obrežju Btijiik Kemiklika ponesrečenih sovražnih transportnih ladij znaša štiri, skupno 5000 ton. Neka druga ladja se je ponesrečila ari Ari Burnu. Z dveh ladij smo odnesli ves vporaben materijal. mogel misliti, da se stvar zasuče tako! Umetnik je, dober dečko, sem si mislil in dejal sam pri sebi, da bi občevanje ž njim ne škodovalo dekletu. — No, — je zamrmral Galimand, — zaradi vsega tega nam še ni treba obupa-vati. — Misliš? — Da. dragi moj. Počakajmo, da dekle zopet okreva, kajti, kakor se zdi, je močno bolna. Potem bomo že videli. — Galimand je pameten človek. — je odgovorila Brankadorka; — oni umetnik je lep človek in je moral imeti že dovolj opravka z ženskami. Dolgo jej ne bo zvest. Ce bo treba, se pa jaz vmešam v stvar. — Tako je, — jo je prekinil Galimand. — Obesite mu na vrat Pamelo. Prepričan sem, da se bo moja punčka prav rada žrtvovala za svojega očeta. Sovodnica je nadaljevala: — Ko bo videla Leontina. da je zapuščena, bo jokala, vzdihovala in končno LUGANO. 27. (Kor.) »Secolo«. »Gior-nale d' Italia« in »Stampa« prinašajo sledeče poročilo iz Egipta: Angleško poveljstvo, katerega glavni stan se nahaja v Kairu. je koncentriralo mnogo Buro v in avstralskih in novozelandskih čet s številnimi topovi in je znatno razširilo poplavo severozapadnega kota Sinajskega polotoka. Železniške proge, ki vodijo k Sueškem prekopu, so deloma dvotirne. Tudi ob železniški progi Zagazig - Ismailia grade še drugo progo. Večje skrbi napravlja angleškemu poveljstvu zapadna meja Egipta. Pleme Senusijev je že prekoračilo mejo pri Solurau, si ustanovilo tamkaj na troske Anglije in Italije kos ozemlja z morskim obrežjem kot njegovo, popolnoma samostojno ozemlje in se oskrbelo bogato s strojnimi puškami in topovi. Zdi se dalje, da hočejo prodirati Senusiji na karavanski cesti, ki vodi jugozapadno Kaira v Fajum, proti nilski dolini. Angleško poveljstvo je na izhodiščih karavanske ceste zbralo močne angleške čete, da ustavi prodiranje Senusijev, ker se boji, da pride do upora med domačini. CARIGRAD, 27. (Ag. Tel. Milli.) Uradno rusko poročilo, priobčeno v »Tempsu« 30. novembra, javlja, da so Rusi v okolici vasi Tio, severno Tortumskega jezera, presenetili neki turški oddelek in mu odvzeli en top. Ta vest ni resnična. CARIGRAD, 27. (Kor.) Pri slovesni oddaji zastav pehotnim in konjiškim polkom je imel sultan nagovor na vojaštvo, v katerem je izražal svoje veliko zadovoljstvo na napredkih armade in prosil nadaljnih zmag od vsemogočega. CARIGRAD, 27. (Ag. Tel. Milli.) Moha-medanski bojevniki, ki so se zbrali v Hed-žasu, da bi se udeležili ekspedicije proti Egiptu, so se pod vodstvom Faisal beja, sina inekanskega emirja Husein paše, združili z našo četrto armado. Turško posojilo v Nemčiji. CARIGRAD, 27. (Kor.) Vlada je v zbornici predložila zakonski načrt, s katerim se pooblašča vlada, da najame v Nemčiji predujem 20 milijonov funtov (okoli 440 milijonov kron).________ Spor med Vatikanom in Konakom poravnan. RIM, 27. (Agenzia ..) Odnošaji med sv. stolico in knezom Monaškim, ki so bili pretrgani leta 1911, so zopet vzpostavljeni. Knez Albert je imenoval grofa Capello di Torino za novega poslanika pri Vatikanu.__ Prepoved zborovanj amerikanske mirovne ekspedicije. KODANJ, 28. (Kor.) Kakor doznava »Extrabladet«, se prepove amerikanski mirovni ekspediciji prirejevanje zborovanj v Kodanju. Ne dovoli se nobenemu A-merikancu, da bi prirejal javna ali zaključena zborovanja. Prepoved se opira na sklep vlade, ki ga je storila po Bjornso-novem škandalu, da ni dovoljeno več nobenemu inozemcu, da bi imel v Kodanju predavanja o vprašanjih, ki so v zvezi z vojno. Prepoved bo brezdvomno imela posledico, da ekspedicija kar najhitreje zapusti Kodanj.___ Zaplenjena nizozemska pošta. HAAG. 27. (Kor.) V Haag je dospela vest, po kateri so v Falmouthu v četrtek z nekega iz Amerike došlega nemškega parnika razložili vso. iz kakih 600 vreč obstoječo pošto. Tudi s parnika »Christian Michelsen«, ki je danes dospel v Rotter-dam, so baje pri Dovru vzeli 40 vreč nizozemske pošte. ROTTERDAM, 27. (Kor.) Kakor poročajo listi, je Angleška zaplenila vso za Nizozemsko določeno pošto iz Južne Amerike, ki se je nahajala na parniku »Tti-bantia«.__ Vojaški vlak ponesrečil. POZNANJ, 28. (Kor.) Davi je iz Bero-liria prihajajoč vojaški vlak z dopustniki, ko je vozil skozi kolodvor Beutschen, skočil s tira. Dopustnikov in vlakospremnega osobja je bilo 18 oseb mrtvih in 47 ranje nih. Stvarna škoda je znatna. Bivši rumunski finančni minister _ v Parizu. MILAN, 27. (Kor.) Glasom pariškega poročila »Corriere della Sera« je prispel bivši rumunski finančni minister Marghi-loman včeraj v Pariz. Tekom razgovora je izjavil Marghiloman, da Rumunija nikakor ne misli opustiti nevtralnosti. Krušne izkaznice na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 28. (Ogr. kor.) Uradni list objavlja vladno naredbo, s katero se uvajajo maksimalne cene za telečje kože, apretirano teletino in preklano usnje go-vej kože. Maksimalne cene stopijo v veljavo 10. januarja 1916 in se ne nanašajo na uvoz iz carinskega inozemstva. — Nadalje priobčuje uradni list vladno naredbo, po kateri se sme od 10. januarja 1916 dalje porabiti na glavo in dan kvečjemu 240 gramov pšenične, ržene in ječmenove moke. Ljudje, ki opravljajo težka telesna dela, smejo porabiti na dan 300, prvotni proizvajalci pa 400 gramov, pri čemur odgovarja 5 gramov moke 7 gramov kruha. Od 10. januarja 1916 dalje se sme oddajati pšenična, ržena in ječmenova moka ter njih mešanice in kruh, napravljen iz nje, samo proti krušni izkaznici. Zaloge za ugotovljeno dnevno porabo se smejo zalagati samo do 16. avgusta 1916. Kar je več, se mora na poziv upravnih oblasti oddati po maksimalnih cenah v namene javne porabe. _r__ Oddaja vojnopeštnih zavojev. DUNAJ. 27. (Kor.) Od 3. januarja 1916 dalje se lahko oddajajo vojnopoštni zavoji na vseh vojnopoštnih uradih. Vojnopoštni uradi 11. 39. 51, 125. 149. 169 in 186 sprejemajo zavoje vsak dan. ostali vojnopoštni uradi le v pondeljkili, torkih in sredah. V zavojih se sme pošiljati le: 1. Opremne predmete in oblačila. 2. cigarete, cigare, tobak, pipe. ustnike in vžigala brez bencina. Zavojev z drugačno vsebino ni mogoče sprejemati ali odpošiljati naprej in se odpošljejo pošiljatelju nazaj proti pristojbini. __________ Vaso Gjurgjevič umrl. ZAGREB, 27. (Ogr. kor.) Bivši predsednik hrvatskega sabora, Vaso Gjurgjevič, je danes umrl tu v starosti 71 let. Franki, krone in marke. DUNAJ. 27. (Kol) Preračunjevalni kurs za plačila v Švico je bil do nadalinega določen: 100 frankov = 143 kron, za plačila v Nemčijo 100 mark = 144 kron. Položaj. tudi vzrojila. Vsa stvar jo bo spametovala in potem se vrne gotovo zopet k nam. — Stavil bi sto frankov proti piškave-mu orehu, — je dejal Galimand, — da se vse zgodi ravno tako. — Biti moramo samo previdni in paziti na vse ter izkoristiti vse. — Bodite pametni, oči se ji že odpro. — Pa mislite, da se tudi potem vrne mož z banko? — je vprašal Leonida. — Ej, ta častivredni mož! O. mislim čisto gotovo, da se vrne, kajti povem vam, da je pohoten kot kozel, kar je pravzaprav tudi. Ti stari norci so vedno bolj divji kot pa mladi____Ga že premotim na kak način. Izmislim si lepo pripo-vest, da mu pojasnim tedanji prizor in mu povem, kaj je bilo vzrok, da je dekletce pobegnilo. Skratka, to stvar uredim že jaz popolnoma. Ce bi se pa izjalovilo eno sredstvo, si izmislimo drugo, dve drugi, deset drugih. Leontina je prelepa, da bi jej manjkalo ljubimcev, velikodušnih ljubimcev. Za to vama jamčim jaz. 28. decembra. Z nobenega bojišč ni poročil o kakih posebnih, ali važnejših dogodki- Zagrizenost, ki je naravna spretnije1. . .a vsake vojne — kaj šele take. kakršnja je sedanja: s tolikimi dimenzijami in žrtvami — se menda vendar ni mogla odtegniti popolnoma čaru, poeziji, svetosti božičnih praznikov. Nastopila je pavza v operacijah. Božični prazniki so potekli mirno na vseh frontah. Tem živahneja je bila diplomatična in politična — igra med Grško in četvero-sporazumom. Kakor da bi metali žogo. Mečejo jo tja in odleta nazaj. Zadnjič smo omenjali, kako sta toliko grški kralj kolikor ministrski predsednik Skuludis grenko rekriminirala radi postopanja diplomacije entente. Grška da je šla do skrajne meje odjenljivosti in dalje da ne more več. Iz izjav kralja in ministra je zvenelo skrajno ozlovoljenje, ki je napravljalo vtis, da se vrvi med Grško in četverospo-razumom morajo slednjič in definitivno pretrgati. Ta vtis je še podkrepljala vest, da so Angleži zagrozili Grški z obstreljevanjem grških obrežnih inest in z zapre-tjem vseh dovozov za slučaj, da Grška dovoli centralnima vlastima prekoračenje rfrške meje. l ako je bilo včeraj. Danes pa čitamo zopet o — pogajanjih med Grško in entento. Iz Soluna javljajo, da je došel tja francoski general Castelnau, kjer je imel pogovore s francoskim generalom Sarrailom in angleškim vrhovnim poveljnikom. Potem je odšel v Atene, — Vlila ste mi nekoliko balzama v mojo Jušo, — je odgovoril Leoiiida, ki se inu je ob teh izpodbudljivih besedah Brankador-kinih zopet nekoliko razjasnil čemerni o-braz. — Da, da, le potolažite se, — je pričela zopet Brankadorka, — obljubljam vam, da uredim stvar, in zadovoljen boste, tako gotovo kot se imenujem Brancador in sem poštena ženska. — Potemtakem je vse zopet dobro: Živela naša pokroviteljica! — Sedaj pa, draga moja prijatelja, mislim, da me nočeta nadlegovati več? — O, nikakor ne! — No, torej; četrt ure sta že itak predolgo pri meni. Pričakujem namreč nekega starega goloba in mlado golobičico. Storita mi veliko ljubav, če se odpravita čim preje. — O, da, izgineva takoj. Pojdi, Galimand.....izpremeniva se v hitronoga je !ena. Na svidenje, mati ljubezni!---- — Na svidenje! ri pri italijanski vladi prijateljski korak v namen, da dozna obse« in cilj italijanskih podjetij pri Valoni. Na to da je dala Italija najbolja zagotovila in je celo zaprosila Grško za sodelovanje, da se začeto delo uspešno dovrši. Sedaj da se vrše pogajanja tudi med Grško in Italijo in vsi da soglašajo v mnenju, da bodo grške pravice v okolici Valone zagotovljene v nekoliko dneh. Italija daje torej Grški »najbolja zagotovila«! O ti ljubi Bog! Naša monarhija bi mogla zapeti fletno pesmico — koliko so vredne italijanske obljube! Koliko »prijateljskih zagotovil« niso dajali italijanski ministri za vnanje stvari naši diplomaciji! A kako jih je držala? Izneverila se je vsaki in sedanja vojna govori svoj krvav govor o — zvestobi in lojalnosti Italije. Grška naj le sodeluje, na koncu, ko bi bilo zapričeto delo dovršeno« se bo Italija ravnila tudi glede Albanije po svojem starem živtjenskem pravilu: kar je v barki, je v barki! Ali banalno po tržaški: Chi ga vu. ga vu! _____ m vojaki o ruskem minem ujetništva. Pod tem naslovom priobčuje, kakor nam javlja C. k. korespondenčni urad, »Strertleurs Militarblatt« članek, iz katerega posnemamo to-Ie: Opetovano se je opozarjala javnost v posameznih fazah svetovne vojne na nas-protstva med običaji vojne na kopnem, ki so se določili v Haagu leta 1907. s privoljenjem vseh kulturnih držav, in onimi dogodki, ki se odigravajo sedaj na bojnih frontah. Toda ne samo v boju so šli dogodki preko meja, ki jim jih je postavilo mednarodno pravo, tudi po boju je usoda premaganih preostalih in ujetfh vojakov drugačna, kakor bi morala biti po določilih mednarodnega prava. Kaj so zlasti avstrijski vojaki v ruskem vojnem ujetništvu doživeli, je posneti iz doživljajev nekega avstro - ogrskega častnika, ki je bil JK avgusta težko ranjen in se je v izmeno sedaj kot invalid povrnil. Dokler se jc mudil poročevalec kot ranjenec še na avstrijskem ozemlju (1. septembra do 5. oktobra 1914 pri Zločovem), mu je bilo kljub takratni okupaciji tega dela dežele s strani Rusov življenje še vztrpljivo. Saj je pomagalo domače prebivalstvo. omiliti brezobzirnost ruskega vojaštva. Hujša je bila usoda ranjencev, ko ]e prišlo koncem septembra 1914 do evakuacije bolnišnice. Ranjenci so morali dne 23. septembra 1914 čakati 24 ur na odhod vlaka, ne da bi se bilo skrbelo za njih prehrano. Transport poročevalca v Poduoloczvsko se je izvršil dne 5. oktobra 1914 v nekem vozu za živino skupaj z ruskim moštvom; tam je bilo 13 težko ranjenih. Kakršnekoli strežbe ni bilo. Preden so se odpeljali iz Podwoloczys-ke v Kijev, so morali ranjenci čakati 3 dni na kolodvoru v Podwoloczyski v nekem sanitetnem vozu IV. razreda. Med vožnjo v Kijev si je bil poročevalec vsled padca v vozu od dveh strelov ranjeno nogo še enkrat zlomil. Njegove opetovane prošnje, da naj mu odpro obvezo, so bile zaman. Gdč. R., ki je stala pred medicinskim doktoratom, mu je hotela napraviti takozvano »okno v obvezi, morala pa jc to opustiti, ker je to prepovedal ruski zdravnik-pred-Stoinik v bolnišnici v Kijevu. Ko je dospel v Moskvo (21. oktobra 19 14», se je izkazalo, da je imel poleg rane in zlomljene kosti še drugo rano na nogi, ki jc do takrat ruski zdravniki niti opazili niso. . Na tran>portu v Moskvi s kolodvora na kolodvor, 23. oktobra 1914, so bili ujetniki neprestano izpostavljeni zmerjanju prebivalstva, zlasti šolske mladeži, in zmerjanje in psovanje se je vrstilo z grožnjami in gestami zaničevanja najnižje vrste. Uasiravno se rane in poškodbe pripo-vcdo\ alca še pim> bile zacelile in dasirav-no je trpel hude bolečine, so ga vendar koncem novembra 1914 poslali v Sibirijo. Celo bergijc so mu hoteli vzeli. Tudi bi bil moral iti peš čez zamrzio Volgo od 5 do 6 vrst oddaljenega kolodvora. Sele na prošnje se je dovolilo, da so si smeli ujeti častniki najeti sani. ki so si jih morali plačati sai-.i in sicer tudi za ruskega častnika. ki se je peljal z njimi. Med potjo so dobili častniki od Omskega naprej po 75 kope jk na dan, enaka vsota pa je šla v žep podčastnika. Ko so dospeli v Krasnojarsk, — 10. decembra 1914 — je dobilo po 5 častnikov skupaj juho v čebru. kakršen rabi drugače za pomivanje, ruski vojaki pa so jim morali posoditi lesene žlice, ki so jih potegnili iz škornjev. Toliko o potovanju v ujetniško taborišče v Krasnojarskem. Sedaj pa o razmerah v tem taborišču samem. 1. Rusi dele avstrijske vojne ujetnike po narodnosti. To bi ne dajalo povoda za pritožbo. Če bi se godilo z namenom, da se olajša občevanje vojakom, ki se razumejo, ali ki so si kot tovariši stali bližje. Rusi pa dele vojne ujetnike po narodnostih samo, da morejo Slovanom dovoljevati večje ugodnosti. 2. V taborišču v Krasnojarskem (poveljnik najprej podpolkovnik Gudjar, potem polkovnik Kodinec) je bilo pozimi 1914/15 nastanjenih 400 častnikov in 9000 mož. Iz sanitarnih ozirov potrebno pobeljenje sob so morali častniki plačati iz lastnih sredstev. Stranišč sploh niso čistili, pozimi so zamrznila. Vse prošnje, da se naj nedo-statki odpravijo, so ostale zaman. V opravi častniških sob je manjkalo vsega najpotrebnejšega, posteljišča s stenicami so bile edina oprema. 3. Prehrana moštva je slaba in prepičla. Pogostoma se dogaja, da ruska straža vzame ujetnikom določena živila. Pa tudi iz lastnih sredstev si moštvo ne more izboljšati hrane, ker ne dobiva plače. Niti osnažiti se ne more moštvo. 4. Kadar potrebujejo ujetnike za delo, jim obljubujejo razno, pozneje pa jim obljub ne drže. Zlasti težke so disciplinarne kazni. Kaznujejo pa krivično, kruto in za najmanjše prestopke proti disciplini. Tudi se dogaja, da je kaznovani še cel mesec potem, ko je svojo kazen že prestal, še v arestu, tako se je zgodilo tudi nekemu častniku. — Končno se je tudi pogostoma zgodilo, da je rusko moštvo grdo ravnalo s častniki in da se nihče ni zavzel za-nje. 5. Sanitarne razmere v taborišču v Krasnojarskem so naravnost obupne. Niti v bolnišnici taborišča ne vladajo vsaj napol urejene in najskromnejšim zahtevam higijene odgovarjajoče razmere. Vsled kakovosti stanovališč, ker so ujetniki stlačeni na majhen prostor in vsled preslabe hrane, so bolezni med ujetniki same ob sebi umevne. Seveda je prišlo tudi do e-pidemije pegastega legarja, ki je zahtevala med vojnimi ujetniki v taborišču neštete žrtve. Da se je mogla epidemija sploh ustaviti, se je zahvaliti edinole požrtvovalni skrbi naših zdravnikov, častnikov in moštva. Ruska uprava ni u-krenila ničesar, saj ji je tudi vseeno, če ujetniki pomro. Podobne nezadostne razmere vladajo glasom poročila nekega avstro - ogrskega živinozdravnika tudi v taborišču v Novem Nikolajevem. Tam je umrlo samo za pegastim legarjem 7l7 Umetni zobje z ?n brez CeOastl. zlate Krone in obronki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk TRST, uL Caszrma St 13, U. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ? : ♦ ♦ ♦ „Tržaška posojilnica in hranilnica VELIKE ZALOGE OBLEK IGNAZIO STEINER ■ Trst, Corso it. 1-4 Obleke - Suknje - Kožuhovine Obleke za ženske in deklice VOJAŠKE UNIFORME LASTNA KROJAČNIC& z BLAGOM. K že velikim zalogam tukajšnje tvrdke so se pridružile še zaloge goriške tvrdke, tako da moremo kljub pomanjkanju in znatnim poviškom blaga, vseskozi vzdržati navadne ter izplačljive cene in da razpolagamo z bogato izbeco. _______!■■ IIJiTMII PlM^f II ■« raglstrcvana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piaz7a della Caserma šiv. 2, I. nad. - TRST! (v lastni pata«) vhod po glsvnih slopnjirah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 7a7« na menice po 6*/« na zastave in amortizacijo za dal|fto dobo po dofovoru HRANILNE VLOGE ■oreiaata od rihin. če tudi ni ud in jih obrestnge po 4 II. Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovora. (testni terek «Maj