Dr. Korošec o polifičnem položaju. Govor dr. Korošca na zboru SLS delegatov za mariborsko volilno okrožje v jMariboru 20. t. m.) Po predzadnjih volitvah za Narodno skupščino se j je naša sU-amka odločila, da se zveže z najmočnejšo hrvatsko stranko, Radičevo stranko, in se skupno ž njo bori za uresničenje svojega državnopjTavnega programa, za samoupravo Slovenije. Nastal je takozvani federalistični blok. Ko so Radičevci na to zapustili abstinenčno politiko in se pojavili lani v narodni skupščini, se je ž njimi osnoval širši blok adružene opozicije, ki je mimogrede dobil tudi vlado v svoje roke. In ko se je po letošnjih volitvah zopet sestala narodna skupščina, se je ta blok obnovil, in sicer pod imenom: blok narodnega sporazuma in ljudske (seljaške) demokracije. Toda že meseca julija tega leta so se radičevci izneverili bloku, se odrekli njegovemu programu, osvojili na celi črti vladni program radikalne stranke ter ž njo ustanovili sedanjo, takozvano PašičRadičevo vlado. Druge stranke bloka med njimi tudi mi, so ostale zveste programu narodnega sporazuma in ljudske d^mokracije in vztrajajo v opoziciji. V opozicijo pa je prišla tudi Samostojna demokratska stranka, r,e sicer prostovoljno, ampak, ker jo je Pašič kot nerabno vrgel iz vlade. Novi vladi pa so nenaprošene vsilile svojo pomoč slovenska stranka samostojnežev in Prepeluhova stranka bivših republikancev ter avtonomistov, ki sedaj z radičevci skupaj podpirajo izvajanje Pašičevega vladnega programa. To je v najtesnejših obrisih naša notranja politika, kakor se je razvijala zadnja tri leta, ter trenutni poiitični položaj. Ako bi očitanja kaj koristila, potem bi bil na mestu očitek, da Radičeva stranka ni bila lojalna, poštena in zanesljiva zaveznica, in sicer ne samo glcde taktike, ker se je ves čas sodelovanja v opoziciji skušala škodovati predvsem svojim zaveznikom, ampak, kakor se je sedaj izkazalo, hidi glede programa, katerega je navsezadnje v celoti izdala. Radičeva stranka je zapustila republiko, federacijo, narodni sporazum m. seljaško demokracijo. Ako kljub temu Radič na Hrvatskem in po Ženevi še vedno govori o neki seljaški demokraciji, je to smešno, ker je vendar znano, da Kiaetje nimajo nobene besede v Radičevi stranki, a Radič nobene besede v Pašičevi vladi. Radičevi stranki se godi kakor vsem dezerterjem, da se njihove ushige sprejemajo, a nje same se gleda po stiani. Radič in jPucelj in iPlrepeliih morajo ponižno in poslušno shižiti ne narodu, ne državi, ne kmetskemu stanu, ampak radikalni stran- ki. To je njihova žalostna vloga v sedanjem političnem položaju. Sedanja vlada je sicer po številu močna, toda v svpji notianjosti neenotna in vsled tega slaba. Radič si želi iz Pašičevega objema in Pašič iz Radičevega društva. Za to je bahanje, da bodo novi zavezniki vladali polna šliri leta, le znak nepoznavanja resničnih razmer. Ob«?ma vladnima strankama se hoče novih volitev. Radičevci si žele novih volitev, da bi se osvobodili sedanjega neprijetnega in poniževalnega položaja, v katerem se nahajajo, in da bi v volitvah, v katerih. bi za nje deloval cel vladni aparat, pridobili na številu svojih poslanskih mandatov. Radikalna stranka pa tudi že govori o novih volitvah, ki pa bi naj nastopile še le po sprejetju rednega proračuna, s katerim še na vsak način hočejo obremeniti politično odgovornost Radičeve stianke. Radikalna stranka trdno upa, da bi si z že preiskušenimi nasilnimi sredstvi pridobila še toliko mandatov, da bi se ji potem ne trebalo ozirati na nobeno drugo stranko. Postati sama dovolj močna, da diktira svojo voljo dinastiji in narodom, to je njen ideal. Potemtakem izgleda sicer, da so tudi v želji po novih volitvah radikali in radičevci enega mišljenja in da je to zopefnova vez med njimi. Toda to je le navidezno! Radikali ne bi pod nobenim pogojem hoteli z Radičem na volitve, a radičevcem, ako niso na vladi, volitve ne bi nič koristile. In v teh različnih razlogih za nove volitve tiči velika nevarnost za kaki dolgotrajnejši obstoj sedanje vladne zveze. Trdna za dolgo dobo pa ni sedanja vlada tudi iz drugih razlogov. Razpoloženje hrvatskihi mas je tako, da pričakuje z gotovostjo skorajšnje revizije ustave in nove notranje državne ureditve. O tem je vsak razgovor odveč, to je nepobitno dejstvo! Temu splošnemu pričakovanju se je moral ukloniti tudi Radič in v Ženevi govoriti o reviziji ustave, čeprav dobro ve, da je to njegovim sedanjim političnim gospodarjem zelo neprijetno vprašanje. Ne da bi tudi v radikalni slranki ne bilo mož, ki uvidevajo, da je sedanje centralistično stanje nevairžljivo, ampak ker Pašič noče o tem nič 5uti, a Pašič je še danes radikalna stranka. On ji še narekuje svojo voljo in svoje poglede! Narekuje pa ji tudi svoj tempo, svoje korake pri delovanju, ki so zelo, zelo počasni. Ta počasnost v delovanju je nesreča za vsako stranko, ki tvori zvezo z radikali, ker ne more v Pašičevi družbi ničesar doseči, če pride v njo še s tako dobrimi nameni. Starokopitnost in počasnost samodržca Pašiča ubijata ž njim zvezane stranke, ubija pa nam tudi in zavira zdrav razvoj v celi naši notranji politiki. Stalni pravci v finančni politiki, dalekovidni pogledi v carinski in tarifni politiki, vodilne smernice v celem narodnem gospodarstvu, vsega tega še nam manjka ob koncu sedemega Ieta našega zjedinjenja, in na teno umirajo stanovi in hirajo narodi. To kompromitira vsako stranko, in zato je nevarno vladati s Pašičem. Edina stranka, katere še ni spametovala družba a Pašičeni, jc očigledno Samostalna demokratska stranka. O njej se čujejo neprestano glasovi iz Beograda, da bi bila voljna žrtvovati celo Pribičeviča in se popoLnoma spojiti z radikalno stranko. Z namenom, da bi se lažje izvršila ta f^izija na Slovenskem, bi se baje umaknil začasno iz politike in iz vodstva stranke njen sedanji predsednik dr. Žerjav ter prepustil vodstvo dr. Kramerju, ki je njegov naslednik na volilni listi demokratske stranke. Baje, tako se dalje govori, je to glavni vzrok, da se na Slovenskem še ni izvršila nobena sprememba uradništva, čeprav inora biti to stanje neznosno za slovenske radikak, samostojneže in bivše republikance, ki imajo svojo vlado, za katero morajo glasovati, a v Sloveniji izvršuje mesto njih vlast opozicijonalna stranka demokratska. V Beogradu, kakor čujemo, tej spojitvi ne bi bili nasprotni, pač pa v Sloveniji prizadete strarike še nočejo ničesar čuti o tem. Sicer pa to nas ne zadeva. pač pa slovenske radikale, samostojneže in radičevce, ki bi bili na ta način izigrani in vrženi med obrabljeno šaro. V najbližnjem času bomo videli, koliko je na vseh teh govoricah resnice. Ni namreč izključeno, da so take govorice nalašž za našo stranko ižJhišljene. So gotovi ljudje, ki nas hočejo za vsako ceno videti v vladi in na odgovornosti. Ti se z vsemi sredstvi in silami trudijo, da bi nas spravili v vlado: z žuganjem, plašenjem, obljubovanjem. No, vsaj za tako naivne nas ne smejo imeti, da bi mi storili kak političen korak zaradi slovenske demokratske stranke. Ona je lahko zgoraj, spodaj, levo, desno, mi gremo svojo začrtano pot naprej. Samostalna demokratska stranka je nesreča za slovenski narod, a za nas ni nobena orientacijska tabla. Nočemo pla s tem reči, da je za nas v bodoče vsako sodelovanje z radikalno stranko načeloma izklja-i čent). Pod gotovimi predpogoji in pogoji bi bilo tudi to mogoče. Toda danes o tem govoriti bi bilo popolnoma brez potrebe, ker stvar ni na dnevnem redu. Tudi nismo taiko nespametni, da bi o sličniifo stvareh javno razpravljali. Radikalna in radičevska stranka, ki sta sedaj na vladi, ne izvršujeta in nočeta izvrševati glavni točk političnega, kulturnega in gospodarskega programa slovensbega naroda, za to je naše mesto za sedaj v opozii ciji. Komur ni do programa in ljudstva, lahko kapitulira, kdor pošteno misli s svojim programom, mora vstra-i jati. In mi hočemo vstrajati! V politiki sedaj po vojski hitro živimo, ne samo drugod, nego tudi pri nas. Tudi za nas šc pride solnce, in sicer prej nego lo mnogi ljudje mislijo. Ideja sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi ni mrtva, ona je živa še pri vseh narodih. Tudi njen dan pride, po bojih, težavah, žrtvah sicer, a brez Iruda in napora nikjer ni uspeha in zmage. Za vse ono pa, kar sedaj tlači Slovence, moramo naprtiti odgovornost onim, ki so zavestno in namenoma zakrivili naše sedanje težave. Samoslalni demokratje in samostojneži so zakopali našo prejšnjo deželno avtonomijo in postavil z ustavo na njeno mesto sedanji nesposobni birokratičen centrali~ zem. Hoteli so nam celo vzeti našo slovensko samožitnost, kajti demokratje in samostojneži so glasovali za to, da je prišlo takozvano »narodno jedinstvo« v ustavo. Državno in narodno jedinstvo, to sta sploh dve besedi, Ja jih zadnjih pet Iet srečamo na vsakem koraku, se^veda največ v plemenitih denuncijacijah in blagohotnih obtožbah. Državno jedinstvo smo vedno priznavali in Jtudi od nas zamišljena avtonomija se ne protivi državnemu jedinstvu. Glede narodnega jedinstva pa razločujemo. Izključujemo vsako narodno jedinstvo, po katerem bi se morali odreči svojemu slovenskemu jeziku tn svoji slovenski narodni zavesti. V zgodovini ni primere, da bi se kateri narod odrekel svojemu jeziku in svojemu narodnemu življenju. So bili ljudje, kakor v avstrijski dobi nemškutarji, ki so se izneverili svoji lastni inateri, a lo so bili posamezni pokvarjenci ali zapeljanci, a cel narod je kljub preganjanju osial trden in značajen. Tudi sedaj nastopajo slični ljudje, ki se posmehujejo slovenski narodni zavesti, smešijo slovenske ¦kulturne pridobitve in se odrekajo slovenskemu obiestvu. toda vsake nove volitve pokažejo, da je slovenski iiarod ostal zvest samemu sebi. Tudi bratom Sfbom Oloramo v tem oziru reči: Ako se slovenski jezik pri' rodno zlije s hrvatskim in srbskim v enoto, dobro, mi bomo to dejstvo potem priznali. A ne zahtevajte od nas, da se kot nizkotne in podle izdajice odrečemo svojemu slovenstvu in da postanemo edini žalostni primer, kako «n narod sam sebe izbriše iz zgodovine. Najmanj pa uporabljajte kako nasilje, kajti s tem uničite vsako upanje tudi na prirodno spojitev jugoslovanskih narodov. Ne držite se tudi izdajic slovenstva, kajti s tem si samo odbijale pošteno slovensko dušo in varate sami sebe o pravem razpoloženju slovenskega naroda. Ne leži slabost države v njenih različnih narodih, ampak samo v tem, ako se ž njimi krivo postopa. Naloga in dolžnost majhnih slovenskih strančic izven Slovenske Ijudske stranke bi bila po našein mišljenju pač čisto drugačna nego jo one dandanes shvačajo. €e le more kateri teh političnih drobcev, pa se obesi na fvsakokratno vlado. Za vsako ceno, slepo, brezpogojno, t>rez ozira na potrebe in zahieve slovenskega ljudstva. Zsl svojo nalogo v vladi pa potem smatrajo, da z olročjim veseljem zadenejo par udarcev Slovenski Ijudski stranki, ki boli prizadete, a stranki nič ne škodi, zraven pa pokrivajo udano in voljno vsa zapostavljanja in vse Jkrivice, ki jih druge močnejše vladne stranke namenoma povzročajo slovenskemu Ijudstvu. Kaj je n. pr. pozitiven uspeh večlelnega hlapčevanja Samostalne demokratske stranke. Neznosni davki, ki ogrožajo obstoj rcseh delovnih stanov, slaba carinska in tarifna poiitiika, ki nam ubija vse narodno gospodarstvo, oviranje in ssabranjevanje industrije na slovenskih tleh, odtekanje denarja iz naše zemlje, in vsled tega eksekucije, konkurzi in kričeča brezposelnost, ki postaja poseben problem za Slovenijo. To so uspehi! Sedaj so se namesto njih vdinjali za hlapce najmočnejše vladne stranke slovenski radikali, samostojneži in republikanci. Njihoyo prava slovenska domoljubna dolžnost pa bi bila, * s da bi se v sporazumu in dogovoru z edino legitimiran« zastopnico slovenskega naroda, s Slovensko ljudsko stranko, zavzemali ne za svoje malenkostne strankarske koristi in željice, temveč za teineljne življenjske pogoje Ijudstva, ki prebiva na slovenskem ozemlju. Pri vsej razliki strank bi se našlo tudi marsikaj skupnega, posebno to, kar potrebuje slovenski narod vsakdan neizogibno za svoj obstoj. Samo po uradni štatistiki imamo Slovenci sedaj okoli 30.000 brezposelnih. Vsaki 30. človek stoji na cesti — brez posla in brez kruha! Vsiljiva politika slovenskih stranoic je lcrdva-, da nas večje vladnie stranke pač čujejo:, ako se lasamo slovenske stranike med scboj, a ne čm^ejo, kadar jim javlijamo potrebe slovendkega ljudstva, ker vedo, da so Jiin male slovenske strančice itaik na raizpolago in že saimo za mmisfcrslki stolček radevolje poktniviajo. vsa zapostavlJanTja Slovetniije. Hlad ndkrvno se koraka preko naijtežjih ift najvažnejših vprašamj, ki se tičejo našega ljudstva. Kaj najj počnemo z brezpioselnimd? Izseljevanje nii urejeivo, ni oirigBTVilzfrario, zato je izseljevanje nemogoče. Zemlja se Slovencern ne deli, industriji na slovenski zemlji se delajo neiprestano največje oviire, ustanavljanje novih industrijskih podjetiij se ne do^ voljuje iz ndčevih vzrokov, kmeta in trgovca se ubi'ja z davki — cd česa in kako naj živimo Siovencd? To vse je žalostna posledica neumnega hlapčevanja slovenskih strančic vsakokratnd vladi. Zato pa bodc naše rnale sfcranke morale revidirati svojo dosedanjo politiiko doma in v Belgradu, isikati enotne slovenske fronte, ali pa bo nalrod mo ral enikrat za vselej obračumti ž njimi. Napram stovenski industriji vlada v Belgradu naravnost sovražno razpoloženje. _ -. V sredlišču naše dVžave se namreč zastopa mnenje, d'a se industrijska podjetja ne smejo nahajati na me|, ampak vse bolj v sredlini države. Čudno je, da se isto stališče ne zavaema napram indusiriji v Belgradu in okoli njega, v Pančevu, Nišu itd., kd so še bližje meji, nego nekatere naše friduštrije. Sicer pa je to staJiišoe tudi načelmo pogrešno. Ob me|ah po teh teorfjah ne sme biti iindustrije zaradi vojsite, da ne prade sovraižniiikom v rake in službo. Odkdaj in ¦ksje p«i velja prafvilo, da se mora celo nairodno gospodarsitvo razivijaitli saimoi z ozirom na morebitne vojske? Ala hočemo res postati iOTazko militar.istična dTžava? Naša industrdljsfca podjp>tja so deloma že stera in se ne da|o preTnlikati, kaikor figure na šahovski deslci, a nova industrijska p.odjetja se ustvarjajo tam, kjer ne morejo uspevati druge stvarne kulture in kjer so za to dani predtpogoji. Slovenija ne mcre postafi eno samo veliko žitno polje, a za industiijo ima dovolj kvaiificirainega prebivalstva in pnirodniega bogastva. To ne gre, da bi mi z azanoim na morebitne vo|ske morall že danes začeti gladovaffil Kaj takega ne moie nobena držaiva od nas zahtevatiT Naša zunanša politika mora biti zaradi tega tako usmerjena, da nam trajno osigurava mir. A kaiko sitojimo danes z inostranstvorn? Noben sosedmaih narcdov nam ni prijaielj. Sploh ne paznamo nairoda na svetu, kd bi nesebično in odkrito, iz celega srca simpaitivziral z nami. Ne dopadajo jdm naše politične metode, ne naše socialno reakcionairstvo, ne naše nekonsoliddraino gospodarstvo, ne naša kultuma zaostalcist. V kolikor iinamo simpatij v Lhozeinstvii, one se nanašajo samo na kosti naših vojakov. A nam so mjJhove kosti prediragocene, njihove duše presvete, da bi ž n|imi kupovali siimpatijSe tu^h narodov. Velibakrait izrečeno, a vsedno resndčno je pravilo: Najboljla zunanija poMtilka je dbbra notranja politSka! Naša stranka pa hoče državo na znotraj za vse tri narode pošteno, pravično in svobodoljubno urediti, staHovom in njihovemu delu nuditi potrebno podporo, osebnostno in tvamo kulturo vsestranski ptospeševati. Mi smo nositei^ narodne in soeiaine pravde ter zargovonuki vsakega kultumega napredka. Mi smo stranka bodočnosti. Zaio pa vstrajajmo, afco še ni prišel nai dan. A ori pride, in da prej pride, za to hočemo defcrta in se truditi!