Mythologicne đrobtine. (Po narodnih pripovedkah priobèuje Dav. Terstenjak.) III. O Šetkn. Ti še tana para! je bila navadna nevoljšnica mojega rajnega strica. ^Ko sem jih vprašal, kdo da je še t, so reku: „S e tek je bil v starih časih dober duh, majhen kakor paleč- njak. Naj rajši je čepel v kuhinji v tisti kerničici, kjer imajo sol hranjeno, in se veli solinjak. V kuhinjah štirskih Slovencov najdeš večidel v steno izdolbljeno shrambo za sol. Vendar je tudi rad bi­ val v drugih kotih hramovja, posebno v hlevu pri mladi živini. S e t k u so mogli od vsega, kar so si kuhali ali pekU, najpervije predpostaviti, drugači je napravil, da ogenj ni hotel v peči in na levi goreti, da so se vsi piskri spokali, da so krave kri dojile itd. Ker je bil majhen, se je lahko skril kamor koli, in tu pa lam jo je vsakemu, kteri ga je razdražil, dobro zasolil. Enemu je ka­ pico na streho zanesel, drugemu pipo odškernil, da je vino izteklo in kaj takšnih prevzetnosti več. Tudi sem ču!, da šetki po noči radi odnašajo ponve, pekve, sklede, da si v nj h sladke pogačice pečejo." Toliko so vedli moj rajni stric o šetku povedati. Selka tudi Čehi poznajo. Kaj bi utegnilo ime pomeniti? Misi m, da je korenika šetati, ambulare, der im Hause herumwandelnde Geist. Tudi slari Indi so častili domovnega duha: Kuti-Čaten, malus genius in domo vel borio, od kuta - kulja-kuča, domus, in ča t, ire, ambulare, toraj Čalen-Čet, Set, S eie k. II. O DimkQ. Dim e k je mal saJMv palečniak. Naj rajši je pri voglarjih in v jamah, kjer premog kopajo. Če mu voglarji postavijo vsako ve­ čer mleka in kruha, njim drugi dan spet nove žile pokaže. Mislin), da je ime dobil po dimnati barvi, saj se tudi krava temne barve veli dima. III. O Labri. Kakor je D im e k čern in sajav, tako je L aber bel in svetel. Mislijo si ga Pohorci kot malega dedeka. Kdor Labra lepo časti, in mu pod jelo postavi sira in kruha, temu pokaže zlato rudo. Na Pohorji v šentinarlinski fari je kmet z imenotn La ber, po domače Puklavec. Že v „Miltheilunsen des histor. Vereins für Krain" sem Labra primeril indiškernu Rhibu in nemškemu al far. Medžimurci ga imenujejo Belič, kar ravno to pomenjuje, kar Laber. Na kranj­ skem rimskoslovenskem kamnu je napis : La buro ex voto sacrum, kar pričuje, da so ga ludi že norenski in panonski Slovenci poznah.