luli)-Avgust 1936
NAS DOM
ŽENSKI SVET
Leto XIV. 7-8
Zdravstvo in kozmetika
Kmečka mali in njen dom
Kmetski človek se vse premalo umiva. In ravno njemu je umivanje najbolj potrebno. Zvečer .se vrne 5 polja ali gozda ves znojea in umazan. Dostikrat si niti rok ne umije, predno gre spat. Čevlje in hlače potegne raz sebe in se zavali na posteljo. Ćetudi ima žena že pu naravi več smisla za čistost, vendar tudi kmetska ženska skrbi vse premalo za čistoto . svojega telesa. Ce ima čist obraz in .vrat, pa že misli, da je čista. Žena se pri poljskern delu veliko' bolj umaže kakor mož. Mož opravlja poljska dela stoje, dočim se mora žena navadno plaziti po zemlji. Vsa zamazana, saj se je prali in blato včasih kar na debelo drži, pride zvečer domov.
' Taka vzame k sebi dojenčka, ki mora z mlekom zaužiti še prah in znoj. Največkrat se tudi sama neumila vlože v posteljo.
Cistotc bi se evropski narodi morali učiti pri Japoncih in Kitajcih. Ko se Azijski človek vrne zvečer od de!a domov, je njegova prva skrb, da se okoplje, še pre-diio je prestopil prag svoje hiše. Pa ne mislite, da se to godi samo po mestih. Ne, vsaka kmetska ali delavska družina, pa če je še tako ubožna, ima v hiši grostor-ček, kjer se mora vsak član družine vsak dan okopati. Tudi po naših domovih bi se moralo tako urediti, da bi bil v liiši kotiček, kjer bi se ljudje neovirano lahko iimivali-
Vsaka žena bi si morala delo tako urediti, da bi vsaj ob sobtah imela čas za temeljito čiščenje hiše ali stanovanja. Vsaj vsako soboto bi morala skrbeti, da je v liiši toliko tople vode, da se lahko vsa dru žina pošteno okoplje ali umije. Kopalnic na deželi ni in tudi banje so zelo redek pojav. Zato moramo rabiti kako drugo pripravno posodo. Najboljši je čeber, ker je dovolj širok, da se človek lahko giblje v njem, ko se umiva. Ako ni mogoče imeti za vsakega posebej tople sveže vode, potem umijte vse otroke v eni vodi, če ni nihče bolan. Bolje je tako kakor nič. Glejte samo, da bo dovolj vode in najmlajšega skopljite vedno najprej. Za moža ali ženo 'pa je na vsak način treba pripraviti svežo vodo. Bog varuj kopati otroke v tisti vodi, kjer so se kopali starejši ljudje.
Ob sobotah naj mati umije tudi vsem otrokom glave. Skrbno naj pregleda lar sišče, ali otroci niso kje nalezli uši. Po-
strižite jim nohte na rokah in nogali ter jim dajte sveže perilo, če jih boste že v zgodnji mladosti navadile na tak red, jim bo sčasoma prešel v nujno potrebo.
Kmetski človek se preobleče samo enkrat na teden. Pa tudi mestni ljudje niso v zamenjavi perila preveč razkošni. Mnogim se zdi dovolj, da se preoblcčejo enkrat na teden. Saj bi tudi to bilo dovolj, če bi bilo telo vedno tako čisto, da bi se perilo ne umazalo. Vendar je mestni človek na boljšem, ker se po' navadi zvečer preobleče. Podeželski človek pa spi v istem, perilu kakor ga nosi tekom dneva. To bi nikakor ne smelo biti. Tako. postopanje se ne da niti z največjim uboštvom opravičiti. Stara srajca, pa če je na njej sto in sto krp, se bo še vedno našla v vsaki hiši, da se bo preoblekel delavni človek, ko se zvečer vrne domov in gre spat. Kako dobro se počuti utrujen človek, ko odloži zvečer dnevno obleko in skoči umit in svež v čisto srajco. V poletnem času, ko hodijo moški okrog brez suknjo, pomeni možu njegova srajca to, kar ženi bluza. Torej nekaj, kar mora vedno ostati čisto in -ne povaljano in pomečkano. Mož bi moi-al znati nositi svojo srajco s tisto varčnostjo kakor nosi žena obleko.
Prav ogabno je videti včasih kmetske in delavske fante in može v grdo zamazanih iu pomečkanih srajcah. Sicer se tudi v tem oziru pri nas, že obrača na bolje. Kako prijetno vpliva, ko vidiš kmečkega fanta v čisti srajci, pa če gre tudi že teden proti koncu.
Mestni delavci so bolj pametni. Kar je mlajših, so skoraj vsi slečeni do pasu pri svojem delu. Zdravilni solnčni žarki jim po dnevi krepijo telo, zvečer ko se vračajo domov, pa se zopet oblečejo v čisto in nepomečkano srajco.
, Vse te pomanjkljivosti pa se Ijodo docela izpopolnile šele takrat, ko bo ves naš narod dosegel višjo kulturno stopnjo. Dečki bi se morali učiti v šoli prav toliko higijene kakor deklice. V vseh večjih mestih naj bi se .ustanovile državne {gospodinjske šole. Na državne stroške bi se moralo vsako dekle, kmet.sko ali gosposko, izučiti vseh gospodinjskih del ter nege bolnika in nege dojenčka. Samo s predložitvijo spričevala, da je absolvirala to državno šolo, bi se ji smelo dati poročno dovoljenje. Z vsako mlado poročeno ženo se pojavlja nova generacija in novo, lepše in boljše življenje bi moralo prihajati
49
„Chlorodontove oglase naj čitam ?
j Zakaj pa? Saj nisem več majhei j otrok, ki bi mu bilo treba utepal I čiščenje zob. Ali pa mar mislite da kdaj pozabim očistiti si zjutraj
najprej zobe.......?"
Aha, smo že skupaj, dragi priiatel ' Če bi čitali naše oglase, bi vedeli, da je zobna nega s Chlorodontcm pred spanjem važnejša kot zjutra' Sicer se začno ponoči ostanki hran kisati in povzročajo zobno gnitje (karijes). Zato: „zvečer kot zadn; Chlorodont - potem šele v posteljo!" ]ugoslov. proizvod.
ž njo. Toda dokler se važnost stva in materinstva ne bo dvignila t o6el vsega naroda, ne moremo pričakovati izdatnega izboljšanja družinskih razmer.
Lojzka Meglič-Hočcvar.
Krvavenje iz nosu. Po hudi influenci in
venje
ffih bi
__________ustavijo	_	.
ki jih polagamo na tilnik in čelo. Sedeti treba povsem mirno. Četudi odteče nekoliko krvi, to ne škodi. Samo paziti je, da se prepogosto ne ponavlja. Nikar ne srkaj vode v nos, ker s tem le odstraniš str-jenine, da se krvavenje še pojača. Kri sc namreč sama od sebe strdi in s tem ustavi. Če si nemirna in srkaš vodo, pa se to ne more zgoditi. Kri se čestokrat ustavi, ako bolnik vtakne roke in noge v toplo vodo.
To priprosto sredstvo se prav mnogo uporablja.
Ravnaj se natančno po navodilih zdravnika! Marsikdo ne mara jemati zdravil, ker je mnenja, da so vsa zdravila strupena. Drugi ne verujejo, da bi mogla zdravila koristiti, kar posebno otežuje delo zdravnika. Kajti vera je že polovica ozdravljenja. Zopet drugi menijo, da je predpisana količina premajhna in bo učinek hitrejši in močnejši, ako vzamejo vec zdravila naenkrat. Saj ne vedo, da so mnoga zdravila, vzeta v majhni količini, koristna, medtem ko velika količina lahko vpliva škodljivo ali morda celo smrtonosno. Zato zaupajmo zdravniku brezpo-gojno in ravnajmo se točno po njegovih navodilih. Neprevidno je dajati svoje zdravilo komu drugemu, četudi ima morda slično bolezen. Eno in isto zdravilo lahko enemu koristi, a drugemu škodi.
BO
žena in družba
g:
Vedenje pri mizi
Nikakor ni malenkostno ali odveč, da se človek ravna pri jedi po gotovih, v vsaki boljši hiši ndomačenih pravilih. Prav tako a tudi ni odveč, da si ta pravila od časa o časa ponovimo in v spominu osvežimo. Kajti mnogo ljudi je, ki mislijo, da jim je treba samo vpričo gostov aH v tuji hiši pristojno jesti, doma med svojimi štirimi stenami pa jedo kakor prašički v hlevu, ker le tako jim je komodno in imajo od tedi poj^oln užitek. Ne pomislijo pa, da je stara navada železna srajca, ali (laTcdmur ni prešlo lepo vedenje za mizo v meso in kri, strelja nevede in nehote kozle tudi v najizbranejši družbi. Dalje se moramo zavedati, da se morajo otroci že v nežnih letih učiti doma lepega vedenja za mizo, ker obed in večerja naj jim bosta mal del šole za življenje, da ne bo kasneje posmehovanja in zgražanja med tujci.
Gospodar in gospodinja naj prihajata za mizo vselej čedno oblečena, obuta in počesana. Iste korektnosti naj naučita tudi svoje otroke. Preden gredo otroci k mizi, si morajo vsakokrat umiti roke.
Preden začneš jesti, si razgrni prtič preko naročja, a si ga ne zatlači za ovratnik niti si ga ne privezuj okoli vratu. — Bila bi huda žalitev za gospodinjo, ako bi gost s prtičem brisal svoj krožnik ali pribor.
Žlico drži s palcem, kazalcem in nalahno s sredincem, ne pa s pestjo. Tako drži tudi vilice. Žlico vtika_ v usta koncema, ne od strani. Ako je juha vroča, je ne pihaj, nego počakaj, da se shladi oz. poma-lem mešaj.
Noža ne uporabljaj kot žlico in ga v nobenem oziru ne vtikaj v usta. Nož uno-rabljaj izključno le za rezanje. Niti omake niti močnatih jedi ne jej z nožem. Neverjetno je, koliko ljudi greši proti tej hudi napaki.
Splošno znano je, da pri jedi ne smemo cmakati, srkati in mlaskati. A vendar je silno mnogo ljudi, ki to pravilo prezirajo. Tudi Topotanje s posodjem ali s priborom je znak neciviliziranosti.
Pri juhi ima opravka samo desna roka, ki drži žlico. Levica počiva ob levi strani. Prikuhe in mesa ne mešaj na krožniku skupaj v neokusno kašo, temveč imej vsako oddeljeno zase. Prikuhe jej z vilicami in žlico, nikoli ne z nožem.
Perutnino pravilno jesti, se je treba naučiti. Ako tega še ne znaš, izberi v gostih po možnosti kos, ki ne dela težkoč. Ribe jemo s posebnim priborom, ako tega ni, z dvema vilicama ali samo z vilicami in si pomagamo s koščkom kruha, ki ga držimo v levici^ Ako .lo na .i3ihi_zakuhani žličniki, cmočki ali kaj "podobnega, jih ne režemo z nožem in vilicami, marveč z žlico. Mesa ne režemo vsega hkratu. Odrezuj vsak košček posebej z desnico in jih ]iosi vsakega zase z vilicami v levici v usta. — Beluše (šparglje) ješ z vi., licami in s koščkom kruha.
Kompote, kreme in hladetine ter sladoled jej le z žličko. Koščice sadja devaj z ustnami na žličko in jih polagaj na rob krožnika. Sladice jemo z vilicami ali z žličko. Samo pri zelo trdih tortah in kolačih vzamemo nož na pomoč. Zelo drobne kolačke jemo z vilicami, pa tudi z roko. Sendviče režemo z nožem in jemo z vilicami. Sir odrezujemo od večjega kosca po-malem in nosimo male koščke z vilicami v usta. Kruha ne smemo rezati, nego ga lomimo. Namakati kruh v omako ni lepo.
Po jedi ne polagaj noža in vilic križema na krožnik, kajti to pomenja, da nameravaš še jesti. Ako si končala z obedom, položi nož in vilice na krožnik vzporedno drug ob drugega.
Čašo prijemaj čim nižje spodaj, one, ki imajo ročaj, pa za ročaj.
Ne bodimo pri mizi glasni, hrupni, predvsem pa, ne govorimo s polnimi usti, saj silimo s tem, da nam gleda sosed v obraz, a pogled na cmakajoča usta res ni niti malo okusen in vabljiv, ter v Ijiideh šibkega želodca celo vzbuja nerazpolože-nje, ako jim morda docela ne pokvari teka. Bodimo strogo korektni pri jedi, zahteva jmo pa tudi od svojih otrok, da se že v rani mladosti nauče pravilnega vedenja za mizo.
Praktična navodila
Skrb gospodinje v juliju in avgustu
V času vsesplošnih počitnic gospodinja ni brez skrbi in brez večjega dela. Brigati se mora za to, da si pripravi za zimo dovolj zaloge. Nasušiti in vkuhati je treba sočivje, sadje, zelenjavo. Skrb je tem večja, ker sladkor ne samo, da se ni pocenil, marveč se v poletnih mesecih celo podraži. A potrebujemo ga za priie.ianje raznih sadnih mezg, malinovca, borov iii-čevca, ribizljevca ogromno. Crešnje smo
že vkuhali. Da ne vkuhamo ž njimi vred tudi kakega črvčika. ker izkušnja, nas uči, da so včasih celo prav trde črešnje že črvive, — odstranimo previdno vse pec-Ije in nalijemo potem na črešnje tople vode: v četrt ure so vsi črvički zunaj. — Sedaj so na vrsti marelice, borovnice, malo pozneje maline. Vmes pa stročji li-žol in kumarice, ki jih vlagamo v kis ali sol. T,ansko poletje sem v kis vložene kumarice zavezala s pergamentnim papir-
51
četrt ku
. kakor sadje, ki ga hočem vkuliat em jih prav talM kakor sadje kuhali
bije
njat
ire
sopara, l^ri h ni treba, upe Jemlfem dVi
L ki
kc kv mara .šenje,
TaTor'
le ti f črvivil sušim, iančna kvariti sadje
zati
ki
sk
ik liter tekoči ^m to četrt ui : običajno, i: Dtiarice trde i dosti gob.
iiTv tak"
tako pripravljenih rahljati tako ostre-tretjini močnega ■ te
tretjino vod: ne kavno žličko soli Sicer pa. postopam ka-imam še danes lanske sveže. - Letos bo ne-Najbolje se obnese su-ibljamo lahko posušene :a vso načine prirejanja iveže. Mislim seve na jnrčke, ker I trpežni za zimo. Razume se, da in starih gob z zeleno brado ne lego sem pri tem delu .strogo na-ter odvržem vse, kar bi utegnilo še zdrav plod. — Tudi posušeno gospodinjstvu izvrstno služi. Mi-rlvsem na jabolka. Zgodnja jabol-
žom< na le
shramba
iskrbi
pr
JU
novimi pridelki.
Pri vkuhavanju sadja s pomočjo We-ckovega, ali katerega drugega podobnega aparata, je posebno paziti, da je sadje prvovrstno in da je vse posodje, ki ga uporabljaš, skrajno čisto. Posebno treba paziti, da so robovi kozarcev, ki vanje vlagamo sadje, popolnoma snažni preden položimo nanje gumijeve oliročke, ki morajo biti takisto brezhibni. Ko smo že vložili sadje in ga zalili s sladkorno vodo, moramo z mehko, vlažno in nato še s suho krpo rob natančno obrisati. Le majhni sledovi sladkorne raztopine, naj-neznatnejša kapljica se pozneje Izpreme-ni v kristal, ki lahko razrahlja zaporo. Dalje je tudi važno, da je pritisk zapon, ki jih pritrdimo na vsak kozarec preko pokrovca, dovolj močan. Peresa, ki so tekom let odnehala, treba nadomestiti z novimi. Tudi gumijasti obročki se obra-
■ku-
jih zato treba včasih zau novimi. Ako pazimo na vse to, je havanje igrača in v veselje kuharici.
Kopel odvzame utrujenost. O kopeli govori naša naročnica že na drugem mestu. Pripoinnim naj tu samo dejstvo, da velika telesna -utrujenost, napor in težko delo vzbujata hrepenenje po kopeli. Docela napačno pa je v takih primerih preganjati utrujenost z mrzlo vodo. Razgreto telo, napete živce uravnovesimo le s toplo vodo 28« R. Samo taka voda utrujenega človeka umiri in osveži. Zelo na mestu pa je mrzla kopel, frotiranje, prha mrzle vode zjutraj. Vse to hkrata utrjuje vse telo, pospešuje presnavljanje in krvni obtok ter pomnožr kože. Mnogim ljudem mrzla
uje
delo
do dolgo časa ohraniti. , cenejša kot pozna. Ako jih olupi->dstranimo vse peščevje in jih zre-na srednje velike krhlje ter sušimo sah na «olncu in če treba, naposled še nekoliko na štedilniku, se preskrbimo z jako dobrim kompotom. Treba samo pravi čas, t. j. dovolj zgodaj, začeti. Sušene hruške niso tako dobre kakor jabolka; ker so bolj sočne, je sušenje tudi predolgotrajno. — Med tem časom pa treba misliti tudi na shranjeno zimsko obleko; nujno je, da jo pregledamo,, ponovno stepamo, krtačimo, solnčimo. Prav tako tudi volnene odeje in peri" Pleskanje in slikanje sob, kuhinje tiklin moramo oskrbeti v juliju gustu, ko se vše hitro suši in i razvlake predolgo. Temeljito snaži zračenje kleti, shramb, podstrešja, lice in sploh vseh prostorov hiše ■ • • ajlažje poleti, klet morata bit ožnosti tudi p
5£
äl ohr
žene spa: ženje. V zjatraj mja telo
im otrokom
imudimo dajat
slabotni
živalska
ice. —
nimamo ■enje in , drvar-ali sta-Poseb-atančno .beljeni.
pel draži kc ča nemirno ko velja p: mlačna kop porno.
Malokrvr raslim ne Zi v najrazličnejši obliki, kot mazanka na kruh tra, a tudi svinjska si na masti ali presnem n lom krompirja, dodaj po okusu in zmel v mlinu za mes_. mešaj ji presnega masi. tudi nekoliko popra ter nai
Redilne soli .so malödane ki jo uživamo. Predvsem vpliva k »1 na preliavo, fosfor na možgane

ije in povzro-splošnem lah-mrzla, zvečer sveže in od-
Med d
Zrei
dob
jetrj, nm tud:

rok.
Uipi
čevje, železo apno na kosti.
Koprive. Poz. bre in koristne služijo tudi za neg stanejo po njihovi Prekuhaj koprive si potem parkrat dnevno i je uspeh viden.
Za turiste. Večkrat se na izletih v gore, ali pri pride želja, da si kaj segr sedaj v prodaji tudi že k
ruglm telečja je-, praži jih islu z enakim de-ie kislih kumaric dvakrat po vrsti ikanico osoli, pri-za odrasle iži na kruh. hrani, linjska . živ-
'se
presnavljanje" kr
imo jih že dolgo kot do - Malokdo
... 3bnc abi bele, iti vodi, umivaj
gladke kater oke, p;
1
daril cept litra sodic
— P
le
priprave ; pride pi strjenega 1)0» kuriv ;o, ki je I lopan šeg rideni pot
ili strojčka
irtu
njo
lila zmes.
mo
dokle
djskeg. grame
kuriva. V 3ga špirita a.j še enki„ ;j do kakih 60° vro kakih 28—30 gramo-s
zgodi, da kakem špo 3jemo. Sicer cicke, ki {
[im'slefii^ re-iemi desetinko v stekleno po-it tolikšna. To
e popi
kar vzemi iz gorke malih škatljicah, rec Ije ali kaj podobneg pokrovčkom in ko j ogrejemo kako malt mleko, — pa prižgei ogreli bomo dovolj : - Na dnu škatlj
drob gumija
LT^d^
. Pok: trebi ikost, o tak(
lila, ki je dobro, da se očisti
rabit čaj, ka > škatlj — dve italo še
strganega Mešaj to stopi, na-nalij_ po :n za cev-dotičnim da si o ali
se p
osebi, nekaj isoda.
52
Kuhinja
Kumai'ova salata. Kumaie olupimo, poskusimo na tankem delu, ali niso grenke ter jih nakrhljamo in osolimo. Po preteku pol ure vodo odcedimo, primešamo mal strok stlačenega Sesna, Sčep sladkorja in milega vinskega kisa. Ko mine zopet pol ure, zabelimo kumare s trenii žlicami finega namiznega olja, nakopičimo v stekleno skledo in posipamo povrhu s polsladko papriko ter s sesekljanim drobnjakom.
Parjena mešana zelenjava. Olupi 3 kolerabe, krhljaj jih na tanke rezance ter jili s prav malo vode, presnega masla in pol kocke sladkorja pokrite pari 15 mi-nnt. Prav tako pripravi tndi kg svežega graha. Napravi prežganje iz treh dkg masla in treh dkg moke, zalij z vodo, osoli in opopraj ter stresi vanj kolerabe in grah. Pokuhaj le nekoliko in primešaj naposled še nekoliko zelenega sesekljanega peteršilja.
Mai-inada za salato II. ■ 4 trdokuhana jajca razpolovi; izloči rumenjake, ki jih stlači, primešaj 2 žlici goste kisle smetane, žlico nastrganega sira, drobno zre-zancga drobnjaka, sol in poper. Tretini te mase primešaj še limonovega soka, gorčice in smetane. Ta tretina je za ma-rinado; z ostalim pa napolni beljakove polovice, ki jih okrasi z rdečimi redkvicami. — /a solato pripravi 40 dkg v oblicah kuhanega, olupljenega, na kocke zre-zanega krompirja, 2 sirova nastrgana korenčka, nekoliko na tanke rezance zre-zane zelene, sladke paprike, takisto zre-zan paradižnik, dalje na listke zrezane kuhane govedine ali 10 dkg safaladi. Zmešaj z marinado, nakopiči na krožniku, okrog naloži z oljem in kisom zabeljeno zeleno solato; nadevane beljake pa serviraj tudi k solati na posebnem krožniku.
Holandska omaka k ribam ali mrzli pečenki. 5 rumenjake- umešaj z žlico krompirjeve moke in pol litra belega vina. Dodaj potrebne soli in miiškatovega oreška po okusu. Postavi v večjo posodo z vrelo vodo in stepaj nad ognjem, da se zgosti in dviga. Odmakni in primešaj 12 dkg raztopljenega presnega masla, soka pol limone iu belega popra. Omaka je dobra gorka, pa tudi mrzla.
Teletina z grahom. Zarumeni bledo na masti pol srednjevelike sesekljane čebule, potem dodaj pol kg na kocke zrezane teletine. Ko se to nekoliko popraži, primešaj pol litra zelenega graha in duši tako dolgo, da je vse mehko. Od časa do časa po potrebi prilij kako žlico vode ali juhe. Naposled prideni pol skodelice dobre kisle smetane in ko se dobro pre-greje, ne da bi zavrela, daj na mizo.
Piščanec v papriki. Zreži piščanca, nasoli ga in deni na mast, na kateri si bledo zarumenila drobno zrezano malo «ebulo in si ji naposled pridejala kavno
žličko sladke in noževo konico srednje hude paprike. Potem takoj vrzi na to piščanca, premešaj in duši pokrito v lastnem soku toliko časa, da se meso tu-patam samo nekoliko zarumeni, nikakor sme posušiti. Potem potresi ne-z moko — približno pičla žlica — ko se zarumeni, zalij z govejo ali juho, razmešaj, pokuhaj in dodaj
koliko
kostn
končno pol skodelice dobre kisle smeta ne. Nekatere kuharice raztepajo moko v smetani namesto, da bi jo na masti pražile. V tem primeru treba piščanca dovolj zarumeniti. Omako izboljšamo s pretlačenim paradižnikom.
Laški ravioli. Sesekljaj ostanke peče-čene perutnine, opopraj in osoli, prideni nekoliko kruhovih drobtin in praži to nekaj časa na presnem maslu. Ko se ohladi, primešaj sesekljanega zelenega peteršilja, drobnjaka, jajce in par žlic ki.sle smetane. Napravi testo iz dveh jajec, razvaljaj ga, razreži s kolescem v pravokotne krjjice, ki jih nadevaj s pripravljeno sekanico. Robove pomoči z jajcem in lih zgani ter stisni, da dobiš obliko žepka. Raviole kuhaj 20 minut v slani vodi, od-cedi jih, potresi z nastrganim sirom ter zabeli s presnim maslom. Daj jih z zeleno solato na mizo. Namesto mrzlega kurjega mesa vzameš lahko tudi teletino ali' ka-kornšjekoli pečeno ali kuhano meso.
Krompir s sirom. Krompir v oblicah kuhaj in ga že med kuhanjem osoli. Olupi ga, zreži na listke in zloži visto krompirja v namazano kozo, posipaj z domačim nastrganim sirom in s sekljanimi ostanki prekajenc svinjine ter pokapaj z raztopljenim maslom, povrhu pa polij nekoliko kisle smetane. Tako postopaj z vsako plastjo krompirja. Vrhnjo, zadnjo plast pa potresi samo s sirom, debelo nastrganim. Peci pol ure v pečici in serviraj s solato. Ako želiš, da bo jed bolj sočna, vzemi več kisle smetane.
špinačne omelete. Skuhaj v slani vodi pol kg špinače, odcedi in pretlači skozi sito. Umešaj 6 dkg masla, 2 rumenjaka, ()dkg moke, nekoliko popra in soli ter 1 deko kvasa, razmehčanega v žlici toplega mleka. Dobro zmešaj in dodaj naposled trd sneg dveh beljakov. Iz tega testa delaj omelete, ki jih potresi s parmezanom. Serviraj jih s solato.
Rezanci z makom (češki način). Napravi trdo testo za rezance iz moke, jajec in žličke olja ali masla. Ko se nekoliko bolj na debelo zvaljano testo osuši, ga zreži na široke rezance, ki jih skuhaj v slani vodi. Odcedi, stresi v skledo, dobro zabeli s presnim maslom iu mastjo, vsakega pol; zmešaj za vsako osebo pest zmletega maka in sladkorja po okusu, potresi to na rezance, ki jih dobro premešaj in daj kot samostojno jed na mizo. — Prav tako lahko priredimo tudi rezance
63
iz krompirjevega testa, ki so tem boljši, čim manjši so.
Rezanci z makom (slovaški način). Večjo kozico ali model za narastek na; maži- z neraztopljenim maslom in posipaj z drobtinami; nato vsuj vanj tratino pripravljenih, t. j. v slani vodi kuhanih in dobro odcejenih rezancev. Poravnaj lepo in na debelo posuj z zmletim makom, zmešanim s slaJkoijem. Nato stresi v model drugo tretino rezancev in jih povrhu pomaži na debelo z gosto marmelado; to pokrij zopet z rezanci. Folij povrhu raztopljenega masla ali masti, postavi v pečico' in peci % ure. Pečene rezance oprezno zvrni na krožnik, da ohranijo obliko modela in zreži na kose kakor pogačo. Pečeni morajo biti zadostno, vendar ne smejo biti otrdeli, ker se sicer ne dado rezati. Namesto maka lahko uporabljamo tudi orehe ali lešnike.
šknbanki (žganci iz bele moke, slova-vaSki). Kuhaj v večjem loncu olupi jeni krompir, zrezan na kosce. Ko je napol kuhan, stresi nanj tretino toliko moke, kolikor je krompirja; pokrij in kuhaj najmanj 20 minut. Nato vse skupaj dobro premešaj na robu štedilnika s kuhalnico in nadrobi kakor ajdove žgance, dobro zabeli s presnim maslom ter zelo na debelo potresi s sladkorjem, pomešanim z zmletim makom.
Jagode v smetani. 1 kg izbranih in opranih jagod, gozdnih ali vrtnih, posipaj v vrstah s sladkorjem in jih nato polij s pol litra dobre, ne prekisle smetane, ki jo tudi osladi po okusu. Zloži v stekleno skledo in postavi na mrzlo. Preden daš na mizo, lahko garniraš še z oslajeno spenjeno smetano in serviraj s piškoti, vafli ali kakim drugim lahkim pecivom.
Črešnjevica ali črešnjeva voda v resnici ni voda, marveč žganje, pridobljeno iz črešenj, angleško imenovano Cherry brandy. Večji množini črešej primešamo po možnosti tudi nekoliko visenj (približno četrtino). Eno šestino vseh črešenj stolčemo tako,' da se razdrobe tudi košči-
ce; ostalih 5 šestin pa samo stlačimo tako, da ostanejo koščice cele. Vse skupaj stre-semo v leseno kad ali v vinski sod in postavimo na hlad, najbolje v klet, da po-kipi, kar traja 3—4! tedne. Potem črešnje s pomočjo aparata za- destiliranje poku-hamo v žganje, ki se kakor voda čista tekočina odteka skozi cev aparata. Črešnjevica je tem bolja, čim starejša je. Uporabljamo jo precej v kuhinji pri prirejanju pudingov, tort i. dr.
Jagodov liker.' % kg gozdnih ali vrtnih jagod, ki si jih prej izbrala in oprala, stresi s steklenico s širokim vratom. Na-lij nanje Vi litra finega špirita ali 'A litra kakega drugega dobrega žganja. Zamaši in postavi za 6 tednov na solnce. Pri tem večkrat potresi. Potem zavri pol kg sladkorja z litrom vode, pobiraj z njega pene in ko se ohladi, ga prilij k precejencmu jagodovemu soku. A tudi sladkor sam prej precedi. Liker nalij v manjše steklenice in jih zamaši. Dobro je, da mine še šest tednov preden ga uporabiš. Sploh pomni, da je vsak liker tem boljši, čim dalje časa ga hranimo.
Ribczovo vino. Zmelji v stroju za meso opran, osušen in vseh pecljev oproščen ribez in ga pusti tako stati v lončeni prsteni ali emajlirani skledi 4—6 dni v hladni kleti, da začne kipeti. Medtem ga vsaj enkrat dnevno premešaj. Nato ga iztisni skozi platnen prtič, še bolje je, da ga izžmeš skozi sadno stiskalnico. Počakaj par ur, da se sok umiri, potem ga precedi skozi krpo in raztopi v njem na vsak liter soka % kg sladkorja ter dodaj takisto na vsak liter soka iVn litra vode. Dobro premešaj, vlij v sodček ali v veliko steklenico in pusti 6—T tednov v zmerno toplem prostoru, ne da bi zamašila, nego samo nalahno pokrij s krpo. Že bolje je, ako zamašiš in vtakneš skozi čep ali zamašek kipelno cev. Avgusta meseca ali še pozneje precedi, pretoči vino v steklenice, ki jih dobro zamaši in položi v kleti. Čim'starejše je ribezovo vino, tem boljše je.
Raznoterosti
Mesečni davki in trošarine v gospodinjstvu
(Z zborovanja Zveze	gospodinj — 9. V. t. 1.)
Bremena naroda niso enakomerno raz-	Na 35 kg mesa odpade Din 70 raznih da-
deljena; šibkejšim ramam se istotoliko	dajatev;
nalagajo kakor krepkim. To čutijo najbolj	na i kg riža.......Din	b'iO
gospodinje, ki oddajajo vsak dan preve-	„ 5 „ masti....... „	7_"50
like prispevke kot davke in trošarino na	„ 2 „ soli....... „	5 —
živila.	.. jI " ..................1.M
Mesečni davki in trošarine v gospodinj-	' " '[',][[', "	j-—
stvu s 6 člansko rodbino so sledeči:	" ^ '' cikorije'. '. . '. ". '.	1'50
Pri stanovanju, ki velja mesečno	„ 20 malih škatljic vžigalic . „	6'60
Din lOOO, plačamo mesečno Din 350 raz-	na vsako vžigalico l'i pare
nih davkov.	.. 100 jajec ...... „	2;-
Pri porabi 6 kg sladkorja treba oddati	električni lok približno ._,.	15-
51 Din davka in trošarine.	Skupaj . . . Din	526'50
54
Plačajemo pa še mestno trošarino na vsa živila, kakor krompir, sadje, ribe, pe-rntnino i. dr. Ako prištejemo še te vsote, lahko računamo, da plačamo y gospodinjstvu 5 6 osebami mesečno Din 580 samih da-vkoT in trošarin, kar znaša letno ogromno vsoto 6'600 Din. Po taki sliki je razumljivo, da občuti ljudstvo, da so davčna bremena krivično razdeljena, ker je ta davek povsem enak, ako ima šestčlanska rodbina 2, 3, 4, 10 ali 12 tisoč dohodkov.
Najbolj obremenjen s trošarino je sladkor. Da ni te visoke trošarine, bi plačevali za 1 kg sladkorja okoli Din 8'—. Posledica te nesorazmerne cene je naraščanje tihotapstva s saharinom, ki je inozemski kemični produkt ter je brez vsake hranilne vrednosti. Kot stalen dodatek k hrani je nemara celo zdravju škodljiv. ¥sleđ umetno stvorjene visoke cene sladkorja se manjša tudi poraba sladkih moč-natih jedi, in s tem se manjša poraba ja-jec, mleka, moke, orehov i. dr. Omejuje se pa tudi konserviranje sadja s sladkorjem; s tem je poraba sadja zelo zmanjšana, a kmet neprodano sadje namaka za žganjekuho, ki pospešuje alkoholizem.
Tudi sadje je vse preveč obremenjeno z davščinami. Za 100 kg sadja mora plačati kmet Din 25 trošarine, in sicer že pri uvozu, ko niti ne ve, ali bo sadje res prodal ali ne. Tudi ni razlike med najfinejšim in izbranim sadjem ter med zgodnim, netrpežnim sadjem in med odpadki. Oblast računa vse enako po teži in ne po kakovosti, pri čemer je zopet oškodovan srednji in nižji sloj, ki si more privoščiti le sadje slabše vrste.
Z mestno trošarino sta udarjena kmet in gospodinja. Korist pa ima od tega pre-knpec, kajti zaradi pomanjkanja gotovine in zaradi prevelikih izdatkov, ki jih mora nositi kmet še preden je postavil blago na trg, se množe prekupci, ki prevale breme trošarine dvakrat ob enkratni prodaji, namreč ko pritiskajo kmeta za čim nižjo ceno, drugič, ko jo zaračunavajo gospodinji. Gospodinje pa vsled previsoke cene manj kupujejo; tako se krči konsnm, se krčijo izdatki tam, kjer štednja ni na mestu, namreč pri ljudski hrani.
Zaradi višanja davkov in trošarine in zaradi nižanja plač uradnikom, nameščencem in delavcem pada kupna moč vsega naroda, kar je v velikansko škodo gospodinjstvom, gospodarstvom in sploh vsemu narodnemu gospodarstvu. Na ta način dosežena hipna uravnovešenja raznih proračunov se bodo bridko maščevala.
Pismo naročnice
Ker se bližamo, četudi z zelo počasnimi koraki poletju, napišem nekaj glede pravilne uporabe čisto lahkega načina knajpanja in sicer: umivanje z vodo in
kisom ter polkopel v postani vodi. Umivanje s postane vodo in kisom, vinskiin ali sadnim, priporočam vsem materam, ki imajo bledične, sušične ali lišajaste otroke, tudi mladini, ki si je začetek tuberkuloze nalezla v prašnih, brezsolnčnih sobah pri studiranju, vse tistim, ki imajo celo leto nahod in jih vedno zebe, mladim ženam, ki imajo bel tok in nikakor ne morejo k moči, vsem priletnim osebam, ki jim teče iz nog in imajo še korajžo poskusiti zdraviti se z vodo. Dalje živčno bolnim, ki imajo predvsem slab obtok krvi in se je začelo pojavljati poapnenje žil. Najbolje je to začeti, ko je človek naspan. Zjutraj eno uro prej ko misliš vstati, skoči iz postelje, hitro odloži spalne stvari in se hitro odrgni z zvečer pripravljeno postano vodo in jesihom_ po vsem životu enakomerno z grobo krpo. To sme trajati najdalj 1 minuto, nič zbrisati života, potem hitro nazaj v spalno srajco ter v gorko postelj za eno uro, da se život dobro osuši. Tudi zvečer ali ponoči se lahko stori to, glavno pri tem je, da je život čisto topel in greš z mokro kožo nazaj v toplo postelj. To delamo lahko vsak večer ali vsak drugi večer, in sicer vse poletje, da se život okrepi in ozdravi za zimo, ko primanjkuje solnca in toplote.
Resnica je, da se je neki gospod v treh mesecih zacelil vršičke pljuč, načete od tuberkuloze, žena z nogo, ki je teklo iz nje in na kateri je bila črnikasta rana, si je tekom leta sčistila rano in zacelila; neki bolnik je ozdravil tri kronične bolezni. Otroci dobivajo po umivanju rdeča lička, pri lišajastih otrocih se po dveh toplih ovseničnih kopelih na teden in po štirikratnem umivanju na teden izprva lišaj osuši, pozneje pa se odpravi; pri poapue-;il pa se krvni obtok izboljša in
ii.ru
se
okrepi ter poživlja cel život.
Polkopel. Ker se koplje samo pol života, je najboljše napraviti jo zvečer v topli kuhinji, posebno žene, ki jih rado zebe; ali pa iz tople postelje ali pa zjutraj 1 uro, prej ko vstanemo. Vzemi primerno manjšo banjo ali posodo nalašč za sedežne kopeli. ¥ posodo si nalij nekaj tople, nekaj hladne vode, da je vsa voda taka, kot bi jo soince dobro segrelo.^ V to vodo sedi za pol minute, to je da šteješ do trideset; manj nič ne pomaga. Lahko se sedi do 3 minut; kar je več je škodljivo, boljše je pol minute, dokler se bolnik ne navadi in ne okrepi. Če se to kopel naredi iz tople postelje ven, ni treba života obrisati, marveč ga oviješ samo s staro rjuho in greš nazaj v postelj vsuj za eno uro, da se život posuši. Če pa napraviš v kuhinji ta kopel, tedaj se obriši nalahno, potem pa takoj telovadi, da se život čisto posuši. Vode mora biti toliko, da sega vsaj do popka in do srede stegen, noge so izven banje. Kdor ima na želodcu rane, naj sega voda do želodca. Kdorkoli se utrjuje na kakršenkoli način z vodo, dokaz da je
65
prav delal je ta, da mora biti po ysaki hladni uporabi vode život topel. Pravilna raba vode život greje, nepravilna jemlje še tisto toploto, ki jo ima malokrvni lo kopel delaj enkrat do dvakrat na teden več ne, ker dovaja preveč krvi v spodnji život. Ponavljam: Pred vsakim vecjim umivanjem in kopanjem mora biti človeku pred začetim postopkom m p o njem prijetno toplo.
Lahko menjamo tako; en večer umivanje, drugi polkopel; tako menjaje skozi tri tedne, kasneje pa zadostuje dve pol-' kopeli na teden in parkrat umivanje.
Čaj za čiščenje krvi. ženam, ki bi rade svojim družinam kaj pripomogle k zdravju, priporočam toplo gori navedeni cisto lahki uporabi vode, dodajam še čisto priprost recept za čiščenje krvi, kar si lahko vse same naberejo. ^ št. janževk, rmana (skorcelj), regrata, divjega timijana ali babje dušice, zraven spada: pe^ kočih kopriv, belih ali rumenih mrtvih kopriv, hezgovega listja, cvetja tavžent-rože, zelenega brinja, malo pelina, žajb-Ija, trpotca, mete, melise, kurjih črevc, preslice, v.sakega enak del, to si lahko vsaka sama nabere, zreže in posuši. ISa četrt litra kropa, kolikor se s tremi prsti zagrabi, četrt ure pokrito pusti, precedi in čaj je gotov. Čaj jo čisto priprost, ven-
dar vpliva na ve.s život ugodno in povzroči tek. Marsikatero bolezen lahko odpraviš na ta način, ker je podlaga vsake bolezni nečista kri in malokrvnost. Caj čisti kri, voda krepi. Rože nabiraj v juliju iste, kot v juniju. Upam, da sem ustregla z današnjimi recepti Vašemu listu; če bo količkaj katera prav uporabljala nasvete, bo zadovoljna, da je Vaša naročnica in to je tudi moja želja, da si pridobite mnogo naročnic. Dodajam še nekaj prav kori.stnega za dober tek. Večina gospodinj toži, da neče ta ali oni jesti, radi česar tudi izvirajo razne bolezni, ker telo slabi. Na dobrem vinu, ne ponarejenem, namoči stolčciiega pelina in dajaj uro pred zajtrkom in uro pred večerjo vsakikrat po dve žlici pelina, — otrokom na vodi namočenega, tek se v n&jkrajšem času od^ pre.	. J
Matere naj gledajo najprej na redno izpraznenje črev, potem na obtok krvi, kar se doseže z umivanjem, nato tek pridobiti s pelinom ali čajem iz rož, potem si boste igraje same pol bolezni prihranile ali pa če jo imate, pa vsaj hüro dosegle ozdravljenje na poceni in lahek način. Trud bo bogato poplačan, ko bo videla mati krog sebe cvetoča lu zdrava lica.	Siaiika Kragelj.
Brez tega ne pojde!
Moderno gospodarstvo sloni na izmenjavi blaga, izmenjava pa je mogoča, vsaj v glavnem, le pot^Dm denarja. Za kroženje denarja skrbita dve poglavitni gibali, da?čni sistem države, ki uterjava denar in ga razdeljuje za razne stvarne dobave in za plače nameščencem in denarni zavodi, kjer se zbira brezposeln denar m ga denarni zavodi stavijo na razpolago delavnemu, pridobitnemu gospodarstvu, da s tem omogočujejo gospodarsko delovanje sploh
To drugo, gibalo, denarni zavodi, radi paničnega navala ylagateljev,_kl so vsi naenkrat, večinoma brez potrebe dvigali denar, danes ne funkcionira vec, ali vsaj ne tak6, kakor bi moralo. Vlagatelji so v lastno škodo odtegnih gospodarstvu potreben sok, oslabili denarne zavode, onemogočili kredit in s tem normalno delovanje industrije in trgovine. Le če se denar redno ste;ka m odteka v denarnih zavodih lahko ti regulirajo gospodarsko življenje, dvigajo s tem zivljenski standard, dvigajo dohodke posameznikov in zbirajo prihranke — kapital. . ,
Evidenten je torej zaključek, da je treba ta drugi in najvažnejši motor denarnega prometa, denarne zavode, spraviti zopet v tek, na podlagi staro priznane prakse s - smotrenim hranjenjem in z nalaganjem prihrankov v domačih denarnili zavodih. Vzrok naše gospodarske krize ni toliko zunanji, kakor pred vsem notranji in ena glavnih težav obstoji v tem, da denarna sredstva niso osredotočena v denarnih zavodih. Ce odstranimo ta vzrok denarne krize, bo sam ob sebi odpadel tudi velik del gospodarskih težav. Vsak, kdor brez potrebe dviga naložen denar, pomaga podaljšati krizo.
Mestna hranilnica ljubljanska ne vrši važne gospodarske naloge upraviranja in razdeljevanja denarja iz vidika lastnega dobička, temveč iz vidika pSspešvanja gospodarstva, v prvi vrsti mesta Ljubljane, potem pa tndl vse ostale dravske banovine. Pomagati njej pri tem stremljenju je tedaj važno narodno delo, katerega izvrševanje je vsakogar dolžnost in ne samo osebna korist, ürez denarnega prometa, brez solidnih denarnih zavodov ni primernega ^gospodarskega življenja, kaj šele gospodarskega napredka. Zato je v interesu države, dežele m vsakega posameznika, da denarstvo procvita in da ga vsakdo po svojih močeh podpira s tem, da nalaga svoje prihranke v denarne zavode, in tako omogocuje njih delovanje, gospodarski procvit naroda in samega sebe!	.,..,.,,. , . ,
Ne dvigajte torej po nepotrebnem vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski, temveč vlagajte novel
56