V NAŠI DRŽAVL Veličastne svečanostl t Bcogradu. Smo že omenili, da se bo vršila 6. septembra v Beogradu posebno slovesna zamenjava starih polkovnih zastav z novimi. Ob tej priliki je bilo zbrano v naši prestolici zelo veliko oficirjev in tudi civilnih dostojanstvenikov. Ministrski predsednik general Živkovič je poklical k sebi vse bane z banskimi svetniki, da se je porazgovoril o potrebah ter težnjah posameznib banovin in se spoznal osebno s posameznimi banskimi svetniki. Posebno dolgo in iskreno je bil gospod predsednik v razgovoru z zastopniki naše dravske banovinc, ki so mu natančno očrtali gospodarski položaj v Sloveniji. Banskim svetnikom na čast je bila prirejena od ministrskega predsednika v dorau kraljeve ^arde na Topčideru vclika pogostitev, na katcri so bile izrečens pri« srčne zdravice! Delavskl sveti. V ministrstvu za socijalno politiko Izdelujejo načrt zakona o delavskih svetih pri banskih upravah. Trgovinska pogajanja med našo dr* žavo in Avstrijo, ki so se razbila, s« bodo nadaljevala decembra 1930. V DRUGIH DRŽAVAH. Novo vodstvo v avstrijskem Heimvvehru. Za voditelja avstrijske mogočne bojne organizacije »Heimwehr« j« bil izvoljen te dni 31 letni knez Starhemberg. Oba dosedajna voditelja dr. Steidlo in Pfriemer sta bila na sejl zveznega vodstva v Schladmingu od« slovljena. Otvoritev manjšinskega kongresa, Pred letošnjim zasedanjem Društva narodov je bil 3. septembra v Ženevi otvorjen šestl kongres evropskib. narodaih manjšin, ki je bil otvorjen z na- govorom predsednika tržaškega Slovenca dr. Wilfana. Že pri otvoritveni geji tega kon#resa se je ugotovilo, da ne leii rešilno sredstvo za mir Evrope v tem, da se zamolči vprašanje manjšin, temveč edino v tem, da sc o manjBinah obravnava resno. Že je minul čas, da bi se rešilo to vprašanje s tem, da bi večinski narod kar meni ln tebi nič vsrkal vase manjšine. Pot do relitve evropskih težkoč je danes Iskati ? tem, da s« narodnosti spoštujejo med seboj. Začeikl vstaje v Maroku, Maro-ko v geverni Afriki, ki je francosko španska kolonija, nam je znan iz hudega upora, katerega je vodil pred leti od Franeozov ujeti in iz domovine prognani Abd-el-Krim. V Maroku so pričeli zopet hudi in krvavi spopadi med francoskiml četami in domačimi vstaži. Argentl_a se punta. V ArgentJni sta podala ostavko radi naraščajočega reVolucijonarnega pokreta in nezanesljivosti vojske predscdnik in vojni minieter. Ą Busiji razkrlf/sfo protisovjetsko zareto. V Rusijl so odkrili veliko protigovjetsko zaroto, ki je imcla cilj, zruBiti komunistično vlado in oklicati kapitalistično diktaturo. Dosedaj je bilo eaprtih že mnogo oseb in med temi precej gospodarskih strokovnjakov — govjetov. Pričakovati je nadaljnih aretacij, ker je razpredena zarotniška organizacija po celi P.usijl. Sovjeti so se te najnovejše organizacije tako preBtrašili, da so izdali na narod proglas, v katerem povdarjajo, da je Izvedba petletnega gospodarskega načrta ogrožena, ako sovjeti ne bodo dovolj odpornl napram protirevolucijonarjem. Iz nomirne Infiije. Pogajania za mir v Indiji, ki so se vodila med zaprtim Ghandijem In angleškim podkraljem v Indiji, so se razbila. V zadnjem času js prišlo do večjega oboroženega upora kmetov protl vladi v Islampurju v satarskem okr_3u.