Stev. 327. V Trstu, v tmtrteK žs, novembra 1915, Letnik XL. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Lredniltvo: Ulica Sv. Frančiški Astfkega it 20, I. naditr. — Val dopisi na) se poitljajo urednittvu lista. N«frankirana pisma s« nc srrrejemajo in rokopisi se ne vračajo. Udajatelj in odgovorni urednik štelan Godina Ustnik konscrclj I sta .Edinostv — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge« " ~ —ca Ar-Skega št 20. cir.eie^im poroftvon v Trsta, ulica Sv. Frančiška Arskega Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K Za pol leta . . . -............. ta tiri mesece .........•••••• • ji nedeljsko Izdajo za celo leto....... ni)ol leta.......... ...... 24.— 12.— 6 — 5.20 2.60 Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 \*inarjev Oglasi se računajo na milimetre v Široko:>ti crr; kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . , . rrm po 10 vin. Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov.................. mm po 20 vin. Oglasi v teksti: lista do pet vrst.......K 20.— vsika naiialji.* vrsta .......: ... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pi 40 v!nirje\. Oglase sprejema inseratnl oddelek .CdinostCV Narolniat in rcilamacije se pošiljajo upravi lista. Piaiuje se izključno U upravi .Edinosti*. — Plača in toli se v Trstx 1'prsva In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrnćlJVi Asiškcga št 2U — Poštnohranilnlčnl rainn St. S-il.6^ Presied najnovejših Milkov. Italijansko boiišče. — Goriško predmo-stje so Lahi obstreljevali s topovi in mi-novk . Pehotnih bojev ni bilo. .Srditi bcii »a.obeh straneh Vrha sv. Mihela. Lahi so na severni strani vdrli v naše jarke, a iih je naš protinapad zopet vrgel iz njih. Laški napadi na vrh sam in v Grižah odbiti. Laški napad s plinovimi bombami pri Zagori. Cadorna poroča o novih laških! uspehih. | Srbsko bojišče. — Ob gornji Drini mir-uo Pri Priboju šli naši čez Lim. južno Novega pazaria se bližajo črnogorski meji. Naše čete zavzele Mitro vic o. Nemci pa Prištino. Bolgarski plen na Kosovem polju. Rusko bojišče. — Ruski napadi severovzhodno Czartorijskega odbiti. V središču položaj neizpremenien. Rusi prehodno pregnani iz Bersemiinde. Nemške pred-straže so se umeknile iz Janopala. pozneje pa so zopet zavzele svoje prejšnje mesto. Zapadno bojišče. — Nič bistvenih dogodkov. Turška bojišča. — Artiljerijski boii ter 'guji z bombami in minami. Turki vrgli sovražnika iz svojih, po sovražniku osvojenih strelskih jarkov. Razno. — Ruski car v Reniju in Izmaj-lovem. Urški minister Rhallis o stališču Grške. _____ l avttMaiptep bsim DUNAJ. 2«. (KorJ Uradno se razgiaša: 24. nov. 1915. opoldne. Italijansko bojišče. — Goriško predmostie je bilo sicer tudi včeraj v. živehnem topovskem ognju in ognju mino vk, v pehotnih bojih pa je nastopil premor, ker Italijani niso napadali. Tem sr-oštejši pa so biii boji na obeh straneh Vrha sv. Mihela. Na severni strani hriba so. popoldne močne laške sile vdrle v naše postojanke. Štajerska pehota in honvedi so izvršili protinapad ter so po preiuen-Ijivifa besnih bojih ir.oža proti možu vrgli p.polnoma nazaj sovražnika. Več ,iapa-d-jv na Vrh sv. Mihela sam in v okolišu Sv. Martina je bilo zavrnjenih ob najtežjih laških izgubah. Napadne poizkuse proti našim postojankam v Grižah smo takoj zadušili z ognjeni. Proti cestni zapori pri Zagori is sovražnik z mino v kam i metal težke bombe, ki so razvijale strupene pline. — Na tirolski južni fronti so Lahi zopet obstreljevali kolodvor in stari del mesta Rive. Neki naš letalec je utrdbe in skladišča v Ali obmetal z bombami. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. ti na. Sovražnik je bil preganjan iz jarka v iar-ek. ili ie izgubil 137 mož na ujetnikih. Sovražna letala so vrgla včeraj par bomb na Scbio. pri čemer je bilo 8 vojakov lahko ranjenih. Naše letalsko brodovje je kljub hudemu viharju in neugodnim atmo-sfernim razmeram obnovilo napad na letališke v Ajševici in vrglo tamkaj nad 100 granat. Letala so se vrnila nepoškodovana. ___ na soški fronti. Poročilo Ctsdorne. Dl'NAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega poroče-vaiskega stana se poroča: Poročilo Ca-uorne z dne 21. novembra: Včerajšnji dan se je končal za naše o-rožje ob soški fronti na višinah severo-zapadno Gorice z znatnimi uspehi. Akcija se je pričela ponoči s tem. da smo zabili v nasproti se nahajajoče, izredno močne, v več zaporednih vrstah pripravljene sovražne zakope. številne zagozde. Ob jutranjem svitu je napadla naša pehota, pod-p:rana po topovih, vas Oslavje in višine severovzhodno in severozapadno Passo a Cavalio (?!) in ceste Števerjan-Gorica. Sovražnik se je upiral silno žilavo, a je mora 1 končno, omajan vsled sile naših napadov. pobegniti z bojišča in nam prepustiti s trupli napolnjene streiske jarke, kakor tudi 459 ujetnikov, med njimi mnogo oficirjev. Poznejši srditi protinapadi, pri čemer je klical sovražnik včasih »Savo-ia=, da bi nas premotil, so se razbili vsi ( h naš: neomajni vztrajnosti. Tudi na višinah Podgore in Kalvarije smo z občudovanja vrednim naporom ob divjem ognju sovražnih topov prebili še dve vrsti strelskih jarkov in dospeli skoro do črte na vrhu. Na kraški planoti se je nadaljevalo r.aše prodiranje ob severnem pobočju VrWa sv. Mihaela in jugozapadno sv. Mar- P O D L TEK Dunajska >Neue Freie Presse« poroča 22. t. m.: Gorica se je. kakor ve ves svet, ob izbruhu vojne najprej" površno izpre-menila v utrjeno predmostje, ki ie polago-:n i začelo zavzemati značaj provizorične utrdbe. Mostovi so bili tedaj tamkaj naslednji: cestni ir. železniški most od jugozapadne-ga konca Gorice v Ločnik, cestni most od severovzhodnega konca Gorice v Pevnio in končno solkanski železniški most, preko katerega gre soška železnica za Sabotinom na drugi breg Soče. Predstavljati pa si ne smemo v goriških utrdbah normalnega predmostja, kakor so se nahajala svoj čas v učnih knjigah o utrjevanju, namreč venca daleč v ospredje nomaknjenih utrdeb, ki bi po svoji oddaljenosti od mostov in s svojo lastno strelno močjo odbijale sovražnika ter ga držale v veliki razdalji od mostov. To ni bilo mogoče iz različnih, vzrokov, v prvi vrsti pa zaradi tamošnjih terenskih oblik, in zgodilo se.je tako,-da pri goriškem predmostju nimamo niti posebnih zunanjih utrdeb niti prave osrednje utrdbe, temveč smo se morali zadovoljiti z utrjeno porečno črto na zapadnem, desnem bregu Soče, ki vodi preko podgorskega, pevinskega in oslavijskega vrha do Sabo-tina. Zgoditi se je moralo tako ne glede na 10, da leži odprto mesto Gorica tik za to črt:\ sai je sredina mesta oddaljena od Podgorskega vrha samo okoli poltretjega kilometra. Mogočno ojačene so te utrdbe pri Gorici po onih delih ozemlja, ki je na svojih krilih na način bastij namaknjeno v ravnino in tudi primerno utrjeno, kraška planota doberdobska z Vrhom sv. Mihela na južnem in pa razrastek Trnovskega gozda. Kuk, z utrdbenimi napravami pri Plavali in Zagori na severnem krilu, in od teh dveh strani so naše baterije mogle navzkrižno obstreljevati ves svet pred zgoraj omenjeno utrjeno porečno črto. Će promatramo tako nastali položaj v celoti, vidimo v naših postojankah sliko moderno utrjenega bojišča, na katerem tvore utrdbene naprave pri Gorici poseben odsek, ravno tako nekako, kakor tvore francoske utrdbene naprave pri Rennsu odsek francoskih obrambnih črt v kampanji in ob Aisni. . Glavni napori Italijanov proti tej utrjeni črti so bili doslej vedno naperjeni proti Vrhu sv. Mihela. pri čemer pa so vedno tudi z močnimi močmi poizkušali predreti naše črte ali do Gorice ali pa do Zagore. 20. t. m. so Italijani, ponovno pritegniv-ši rezerve s svoje tirolske fronte, toliko izpremenili svojo napadno taktiko, da so preložili težišče v okoliš zapadno Gorice, kjer so z močnimi silami pcizkušaii predreti naše črte na desnem bregu Soče. V t^ namen so ponovno zelo silovito napadali vso črto od Podgore do Snbotina in posrečilo se jim je tudi res, da so na glavni črti svojega napada preko Oslavja vdrli v naše postojanke. Naš protinapad pa je takoj zopet vrgel Italijane iz teh postojank; le na kopi severovzhodno Oslavja so se Lahi v težkem boju mogli vzdržati čez noč. Na Vrhu sv. Alihela se je po italijanskem poročilu 18. t. m. brigada mobilne milice Perugia haie mogla proti izredno krvavim sedemkratnim bajonetnim naskokom naših vzdržati na pobočju med Petovljami in BoŠkini (Boschini: uradni leksikon občin ne pozna slovenskega i-mena za to vasico, dasiravno navaja, da je vse prebivalstvo slovenskega občeval-nega jezika. — Prip. ured.) — v resnici GREZNICE. Porrčn. — Francoski spis*l X«vi*r ds MoaU:pia Tedaj se je spomnila Leontina, da je pri mladem slikarju popila nekoliko kapljic vina, ko je zajtrkovala žnjim. in morala si je priznati, da tisto vino nikakor ni. bi!o podobno onemu, po kakršno je hodila! za svojega cčeta v gostilno. Ne da bi j pravzaprav vedela, zakaj naj bi delala tako. se je hotela braniti pitja vina in si je nalila velik kozarec vode. Toda Brankadorka ni bila ženska, ki bi se dala premagati tako hitro. Namignila je hišni, ki je hodila okoli mize. in hišna je hitro vzeia steklenico in I eontinin kozarec, še preden ie mogla po-p-ti kapljico vode. — O ne, ne, lepa bela golobičica moja! — je vzkliknila sovodniea in prijazno r i Mala z roko lice mlade deklice, — o ne, ne, nikakor ne dopustim, da bi mi delala tako sramoto in ne popila pri meni niti kapljice vina. Odločiti se morate, mačića moja zlata! Povem vam, da sem jaz še bolj svojeglava kot pa vi. Torej odločite se hitro in dajte, da vam natočim. Nato se je obrnila Brankadorka k hišni in ji je rekla: — Fifine, daj mi steklenico z moška-tom. Tain-le na polici je, ravno v sredi. Steklenica je bila posnetek benečanske-ga stekla in bila ie vsa posuta z majhnimi zlatimi zvezdicami. Vino v steklenici se je lesketal'; kot tekoč topaz. Brankadorka je natočila Leontini poi kozarca, ga vzdignila in se žnjim skoraj doteknila Leontininih ustnic. — Ali____madame .. — je hotela reči Leontina. Sovodniea jo je prekinila in dejala nežno. a vendar nekako ukazujoče: — Tu ni nikakršnega ali. nikakršnega če. in nobenega kajti____Pijte! pa so bile na koncu vse naše postojanke v naših rokah. 19. t. m. so Italijani z največjo srditostjo nadaljevali te napade, pri čemer so si pripisali zopet uspeh na. novem, četrtem vrhuncu Vrha sv. Miheia (po specijalnem zemljevidu ima hrib samo en vrhunec, trigonometrično točko 275), in ker je njihova udarnost le trpela nekoliko, je 20. t. m. vidno popustilo njihovo napadno delovanje. Vkljub temu pa so po močnem dopoldanskem artiljerijsketn ognju popoldne zopet, kakor navadno, napadle močne sovražnikove sile ua obeh straneh Vrha sv. Mihela, toda i ha nevernem pobočju i v južnem odseku pri Sv. Martinu so se izjalovili laški napadi v navzkrižnem ognju braniteljev. Enaka usoda je zadela tudi italijanske napade severno proti Oslavju naperjenega glavnega italijanskega napada, proti cestni zapori pri Zagori. Italijani pa se niso mogli dolgo časa veseliti svojega omenjenega malega uspeha 20. t. m. zapadno Gorice, pri Oslavju. Prihodnji dan, 21. t. m., so sicer z enako tr-dovratnostjo napadali vse goriško predmostje, toda prehitel jih je izredno pogumen protinapad naših vrlih dalmatinskih domobrancev in naših hrabrih Kranjcev 17. pešpolka, kajti te vrle čete so zopet osvojile prejšnji dan v sovražnikovih rokah ostali del vrha severovzhodno Oslavja. Petkratni napadni poizkusi Lahov proti južnemu delu Podgorskega vrha so vselej razpadli brez uspeha. Tudi tokrat so Italijani zopet z znatnimi silami iti veliko srditostjo naskočili Vrh sv. Mihela, in sicer južni odsek pri Sv. Martinu, in zopet se jim je posrečilo doseči delni uspeh, da so vdrli tamkaj v naše jarke. Isto noč pa je ponoven" protinapad naših izbornih čet vrgel nazaj Italijane, ki so se le s težavo mogli vzdržati v majhnem, namaknjenem kosu jarka. Tudi severno Gorice so italijanski oddelki južtjo Zagore zopet prodrli na levi breg Soče, do večera pa je bil tudi zadnji njih mož zopet odbit. Od 16. oktobra dalje torej z majhnimi premori besni tretja in četrta bitka ob Soči. 36 dni so naše vrle čete skoraj neprestano dan in noč v najhujšem, najkr-vuvejšem boju proti >natični sovražni premoči; tako krepkega in sijajnega delovanja ne pozna vsa vojna zgodovina. In tako občudovanja vredno hrabro in pogumno vzdrže tudi do konca, dokler ne odbijejo zadnjega laškega napada. Srbsko lioiifte. DUNAJ. 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. nov. 1915, opoldne. Jugovzhodno boiišče. — Ob gornji Drini je dan potekel mirno. Pri Priboju so si naše čete priborile prehod na južni breg Lima. Južno Novega pazarja prodirajo c. in kr. bojne sile proti črnogorski meji. V 1 barski dolini prodirajoče avstro - ogrske čete so ob srditih ' bojih vrgle sovražnika Iz njegovih postojank severovzhodno Mitrovice ter vdrle v to mesto. Ujele so 700 mož, med njimi 4 Častnike. Tudi Priština je iztrgana Srbom. Nemška kolona je vdrla v mesto od severa. od vzhoda jej je sledila bolgarska. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. BERLIN, 24. (Kor. Veliki glavni stan, 24. novembra 1915. Mitrovico so zavzele avstrijske, Prištino nemške čele. Srbi so bili zapadno Prištine vrženi preko Sitnice. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 23. (Kor.) Uradno poročilo o operacijah dne 22. novembra. V Kosovski nižini se boii nadaljujejo. L plenili smo 6 brzostrelnih topov, dva br-zostrelaa poljska topova, mnogo municije in vojnega materijala in ujeli mnogo Srbov. Na ostalih bojiščih nobene Izpremem-be. Dne 19. novembra so naše čete izmed treh sovražnih Dovodnih leta!, ki so plula nad Feredjik Fere, železniško postajo črte DedeagaČ - D'motika, prisilile eno, da je pristalo. Aparat je padel med rokavi dolnje Marice na tla in zgorel. Leontina je uvidela, da hi razžalila gostiteljico, če bi se branila še dalje. Odločila se je torej, da jo uboga, in izpila je kozarec, nakar je takoj začutila prijetno presenečenje. Moškat, o katerem ubogo dele dotlej še ni imelo niti pojma, se jej je zdel pijača, da si boliše ni mogla misliti. Čutila je, kako jej z vsako kapljico tega plemenitega vina gre po žilah sladka, oživljajoča toplota. Brankadorka je izborno umela, kar se je zrcalilo tako jasno v licu mlade dekli-ce. — No tore:. mačića moja lepa. — je vprašala Leontino, — kaj mislite o tem strahovitem zdra\ihi? Ali se hočete odreči svoje obljube zmernosti? — Niscin vedela----— je jecljala Leontina. Sovodniea je do vrha nalila Leontinin kozarec. — Ali... madame!... bojim se... — Kaj? Da bi vas opijanilo? Pojdite, LONDON, 23. (Kor.) Reuterjev urad p#roča uradno: Dve angleški letali ste izvršili dne 19. t. m. uspešen napad na mesto Feredjik pri Enosu. Eno letalo je bilo i k nesreči sestreljeno, vendar pa se je vo- j diteliu posrečilo, da je pristal v močvirju na drugem bregu reke, kjer je zažgal stroj. Voditelj drugega letala, ki je opazil nesrečo svojega tovariša, se je spustil na tla poleg njega, ga vzel pravočasno s seboj in tako ušel zasledovanju sovražnika. Srbska vlada na begu. LONDON, 23. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Kakor se zatrjuje z di-plomatičrie strani, se je podala srbska vlada iz Mitrovice v Prizren. Srbski odposlanci so prispeli v Solun in izjavili, da dospe kmalu srbska vlada preko Dibre in Bitolja. Težaven položaj francoskih pomožnih čet na Balkanu. POKAktŠT, 2?. (Cenz.) Po raznih poročilih o razvoju pomožne ekspedicije četverozveze je razvidno, da je položaj francoskih čet, ki se nahajajo dosedaj skoro same v ognju, zelo neugoden. Francoske čete so bile že pri Svinicki Giavi enkrat v resni nevarnosti. Le z največjim naporom so se izognile takrat velikopo teznemu obkoljevalnemu manevru bolgarskih čet. Dosedanje izgube francoskih čet so izredno ve ke. Zdi se, da so prešli Francozi že pred 9 dnevi v defenzivo. — ^sekakor dosedaj nastop pomožnih čet četverozveze na Balkanu ni mogel doseči izprepien.'be vojnega položaja. - ' Clemenceau o pomoči Srbiji. PARIZ, 23. (Kor.) Clemenceau piše v »L' Homme Echaine«, da je število za Solun določenih čet že prekoračeno. On je mnenja, da preko tega ne pojde. Bolgari umaknili čete z grške in romunske meje. DUNAJ, 23. (Cenz.) »Teinps« poroča iz Petrograda, da so Bolgari odpoklicali vse čete z grške in rorfrunske meje. Vest je vzbudila v krogih entente živahno vznemirjenje. Pomoč Srbom. LONDON, 23. (Kor.) V dolnji zbornici ie izjavil drž&vni tajnik za zunanje stvari. sir Edvard Grey. da se >to$ i vse mogoče. da se Srbi obvarujejo lakote. Angleška vlada skuša v zvezi z zavezniki dobaviti kolikor mogoče hitro zadostne množine živil. BUKAREST. 23. (Kor.) Listi javljajo, da je car Nikolaj dospel danes v Reni, kjer je pregledal čete. Popoldne je odpotoval v Izmajlov. — Kakor poroča »Poli-tique«, je tukajšnji srbski poslanik odšel v dvorno stanovališče carjevo. Sklepi grškega kronskem sveta. ATENE, 23. (Cenz.) Pred par dnevi se je vršil pod predsedstvom kralja Konstantina kronski s v e t, ki so se ga poleg članov vlade udeležili: princ Jurij, načelnik generalnega šiaba D u s m a n i s, solunski vojaški poveljnik princ N i k o-1 a j, dva druga generala grške armade in admirala grške mornarice. Na kronskem svetu je general Dusmanis, ki vživa neomejeno zaupanje kralja Konstantina in je imel odločilen vpliv nav sklepe kronskega sveta, pojasnil znani vojaški položaj na Balkanu in se pri tem energično izjavil proti predlogu, da naj Grška dovoli srbskim in zveznim četam oboroženo umikanje po ozkem severozapadnem delu Gr- pojdite vendar, golobičica moja! Vidi se, da niste vajena dobre večerje in lepe družbe, drugače bi vedela prav tako dobro kot iaz. da inoškat opijanja ravnotoliko kot voda. Ce ga je človek spil več, tem več ga lahko izpije, in ravno zato ga imenujejo damsko vino... Na vaše zdravje! Hej! Izpraznite ta kozarček v dveh presledkih in treh požirkih! Brankadorka je z mojstrsko hitrostjo izpraznila svoj kozarec in tako prisilila za-rdevajočo Leontino. da je storila enako. Leonidi in Galimandu ni ušla niti najmanjša podrobnost tega prizora in spogledala sta se smehljaje, ko sta videla, da je sovodniea dosegla svoj namen. XVIII. Justinin prvi nastop. Od tega trenutka dalje je vladala pri večerji razuzdana veselost, vsaj kar se je tikalo Brankadorke in obeh lopovov. Le-onida in (ialimanda. Šalili so sc in. zbijali dovtipe, peli vesele ške v Albanijo, ker je ta akcija že tako nemogoča in bi vojne akcije na grških tleh ne bilo več mogoče lokalizirati. Kronski svet je pritrdi! stališču Dusmanisa in u-krcnil v tem smislu tudi svoje sklepe. Izjava. ki jo je podala potem vlada, je bila prva posledica sklepa kronskega sveta. Nadaljni korak kronskega sveta je kulnii-niral v temvda je glasom nekega polurad-nega poročila odredilo grško armadno vodstvo odhod v Kukušu, Jenidžu, Var-darju in Vodeni zbranih grških čet proti srbske grški meji in zaukazalo, da naj se razostavijo te čete do meje ilorinskega vojaškega okrožja. Vojaško poveljstvo v Florini je ?.e ukrenilo za obrambo grške meje potrebne korake. Na izrecno željo načelnika generalnega štaba Dusmanisa, je odposlala Grška tudi svojega vojaškega atašeja na bolgarsko fronto Valantio-vo Strumica-Dojran, da se tako grška vlada kakor tudi armadno vodstvo izogneta vsakemu eventualnemu presenečenju. Blokade proti Grški ni. LONDON, 23. (Kor.) Urad za vnanje zadeve pereča: Nobene grške ladje niso bile zaplenjene ali bile zadržane v niščih združenega kraljestva. Nobena blokada ni bila uvedena ali stopila v vcijavo. Grška želi ugoditi čeiverozavezi. ATENE. 22. (Zakasnelo.) Poročevalec \VoIffovega urada doznava, da hoče grška vlada toliko ugoditi čgtverozavezi, kolikor se to strinja s častjo in nevtralnostjo dežele Prijateljski korak entente v Atenah. ATENE, 23. (Kor.) Po neki uradni vesti so storili poslaniki četverozveznih držav skupen korak S prijateljskim značajem v zadevi zavezniških čet v Macedoniji. Razgovor z justičnim ministrom Rhallisom. . LONDON. 23. (Kor.) Atenski koiespon-dent »Daily Maila« je imel razgovor z justičnim ministrom Rhallisom, tekom katerega je baje minister med drugim izjavil, da angleške, francoske ali srbske čete v slučaju, da bi prekoračile grško mejo, ne bi bile razorožene. Grška da bi demc-iiiliziraM tekom 24 ur, ako bi čete entente zapustile Solun. Minister se je pritoževal nad postopanjem angleške vlade in izjavil, da Grška ne želi drugega kakor mir: toda Anglija ie hoče prisiliti k vojni in izstradati. Korespondent »Daily Maila« pripominja k temu, da mu postaja vsak dan jasneje, da se zamore ves položaj označiti z besedo »strah«. Z austrilsko-rusKesa fesjiščs. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. novembra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Boji ob Sfrypf. DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana javljajo: Kakor je razvidno iz poročil zavezniških generalnih štabov, je bila začetkom novembra dolina Strype pozorišče hudih bojev, ki jim je bila žarišče vas Sienikovice, iz katere je bil sovražnik končno pregnan z izgubo nad 6000 ujetuikov in s še večjimi izgubami na mrtvih in ranjenih. Potek enotedenskega boja je dopuščal zanesljiv sklep, da so imeli Rusi s svojim napadom večje cilje pred očmi, nego ,da si pribore samo krajeven uspeh, in da torei zmaga naših čet pome-nja več, nego le zopetno prisvojitev prehodno izgubljenega kosa jarka. Pred začetkom napada je prišel car v spremstvu carjeviča k enajsti armadi, stoječi pri in okoli Tarnopola. Pri mnogih četnih oddelkih je imel nagovore, v katerih je nagla-šal važnost predstojećega napada. Arma-dni zbori so dobili navduševalna armadna povelja podobne vsebine. Posebno značilno je povelje zapovednika dvaindvajsetega armadnega zbora, kjer je rečeno: »Vrhovni poveljnik nam stavlja nalogo, združeno z veliko odgovornostjo, da za pesmi in se krohotali nesramnim pripovedkam. ki so jih pripovedovali drug za drugim, ne da bi se niti najmanje brigali za Leontinino navzočnost. V ostalem pit se Leontina takointako ni mogla udeleževati njihovih pogovorov. Pravimo, da se ni mogla, in pravimo to namenoma. Odtlej, ko se je Leontina vdrugič vdala Brankadorkinemu prigovarjanju in siljenju ter popiia kozarec, se je potapljala vsa v nekem nepoznanem občutku ter je bila, če ne materijalno pač pa gotovo moralno popolnoma osamljena . poleg onih, poleg katerih je sedela. Po vsem telesu je občutila popoln mir, počutila se je čudovito dobro, kakor še nikdar doslej. Duh jej je lebdel med bedenjem in sanjami, in tega njenega položaja ne moremo očrtati bolje, kot primerjajoč ga z onimi blaženimi halucinacijami, ki jih povzroča hašiš, če ga človek užije v zelo tnajhui količini Sfran n. »fcDh\TUb I ■ štev. 327. V Trstu, dne 25. novembra i915. vsako ceno izsilimo preh»d preko Strype,j da vržemo sovražnika iz njegovih strel-j Anglija — Amerika. j To kaže da polaga ententa na Grškem LONDON, 23. (Kor.) Zakladni kancelar vse mine Venizelosove politike, sorodstva z odločilnim sunkom tega poslednjega prisilimo k izpraznjeniu njegovih postojank na Strvpu. Naša zmaga na tem mestu pri- i sili sovražnika, ne !e da se umakne s po- ? zicii nasproti vsej fronti naše armade, j marveč da umakne svojo fronto tudi na-' sproti našim sosednjim armadam. Dajte, da z novo zmago pripravimo veliko ve-1 se'je našemu Položaj v Indiji. TEHERAN, 23. (Kor.) Brzojavna zveza Indijo zopet funkcijonira. S turških bojišč. • . , CARIGRAD, 23. (As. Tel. MUIL) Glavni najvišjemu voditelju cajriu-jSten javlja: Iraška fronta: Majorski čjn boju proti Bolggrjem, ne morej© beležiti doslej drugega, nego — neuspehe. V tem pogledu je vsaj simptomatičnega pomena vest, da je srbski kralj zaprosil Grško za posredovanje. Ta vest je sicer težko verjetna, ali simptomatična je, ker so jo razširili iz Londona. Pa še neko drugo vest imamo, po kateri se daje sklepati. da je položaj na Balkanu za entento ii : eraioriu in naši ljubi domovini. Ona jmećj votlaik 23. novembra zajetega an-. velekritičen. Švicarski listi javljajo nam-u ic od nas zmage, ki naj bo služila 2|eškeea letn a ie bil ian*o ran.en inaiiet. reč iz Pariza, da je vojni svet zaveznikov nahrn -dno nr rfco za Siemkovice predstav- j |Z nyib protj,aaPad ie bil popolnoma za-Ijala Kot podrejeno akci.■>. Novemberski vrnjen. 22. novembra je naša artiijerija v boji ob Strvpi ka/eio na poizkuse od ru- i Srditem topovskem dvoboju razdejala na ske sti-ciii: za vo.iie dogodke vcoje^a sti- desnens krilu del sovražnih strelskih jar- to: in čc.l*. ki so sodelovale v preprece- nje teh poizkusov' — posebno vrli Iionve-i " ... ~ „ 4 , , . , di sedmogras' e divizlie — so izvojevale | Turska ojaceu.ia na Galipolskem polotoku, zmago, ki jej ni smeti , < 'cenjati pomena! DUNAJ, 23. (Cenz.) Po angleških poro-Zc sp!-šni položaj na severovzhodu. j čilih so poslali Jurki na Galipolski polotok močna ojačenja in novo težko artiljerijo. Vse kaže, da pripravljajo Turki ofenzivo. Turška artiljerija ie razvijala v zadnjem BERLIN 24. (Kor.) Veliki glavni stan, času izredno živahno -delavnost in ima 21. novembra 1915. sedaj dovolj municije na razpolago. {Nindenburgova armadna skupina). Jugovzhodno Rige smo pri izpadu na Berse- l ralHiiskep Bojišča. mtinde, ki so ga Rus« začasno zapustili, Svarilo proti navijanju cen. DUNAJ, 23. (Kor.) Kljub zadnjemu sva- i;jeii 6 oficirjev in 7U0 mož; uplenjeni ste rilu pred navijanjem cen se je v zadnjem bili 2 strojni puški. Sprednji stražni odde-! času prosti efektni promet zopet začel lek v Jat;opolu (severno Ihaksta) se je mo- razvijati na način, ki povaroča skrbi. Po-ral umakniti pred ruskim napadeni. S pro- sebno cene pristopnih spekulacijskih tinapadom je bila \ as zoret zavzeta. — (Armadna skupina princa Leopolda bavar- vrednosti so dosegle višino, ki ni utemeljena v sedanjih razmerah in ne odgovar- skega). Poioža? je neizpremenjen. — (Lin-' ja gospodarskim, ampak zgolj spekula-singenova armadna skup;na). Izpadi ru-tivnim svrham. Takega nastopanja skih oddelkov severovzhodno Ćartorijska efektne spekulacije, proti kateremu se je in pri Bubišču (severno železnice Kovel- treba bojevati že zgolj vsled sugestivnega Revno) so bili odbiti: privedenih je bilo. učinkovanja na večinoma nerazsodno občinstvo, posebno v sedanjem času ni mogoče dovolj ostro obsojati. Ce bi se taki , dogodki ponavljali, bo treba pač misliti na j radikalna sredstva, ki bi imela potem ža-librg za posledico otesnitev prometnega delovanja. Zato bi bilo pač želeti, da vsa | v efektnem prometu po poklicu udeležena posredovališča vplivajo na klijentelo, da j preneha s ponujanjem blaga privatnim strankam iz čisto spekulativnega značaja. 50 ujetnikov in 3 stroine puške. Vrhovno armadno vodstvo. Z mipclaeia MMi BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stanj 24. novembra 1915. Zapadno bojišče. — Nobenih bistvenih dogodkov. Angleški -višji poveljnik je poskušal dvomiti o nemški rektiri-Uaeiji. da nemške čete, ki so se udele ile| dne S. oktobra boja za Loos, niso zgub ie 7 do 8000. ampak 763 mož. Mi k temu po-: izkusi nimamo nič pripomniti. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON. 22. (Kor.) Feidmarsal French j poroča: Naša artiljerija je zadnje štiri dni; uspešno obstreljevala mnoge dele sovraž-L ne črie. Artiljerija sovražnika je prešla v al - i > severno Loosa in vziiodno Armen-j tieresa in Vperna. Eno nemško letalo je dne 19. novembra pristalo v naših linijah. Opazovalec in voditelj sta bila ujeta. Letali* je nepoškodovano. Sovražnik je izvršil dne O likovanje barona Hotzendorfa. DUNAJ. 24. (Kor,) Cesar je podelil šefu generalnega štaba, baronu Konradu Hotzendorfu v priznanje njegovih posebnih zaslug za vojaško zdravstvo v vojni, zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno dekoracijo. Položaj. 24. novembra. Ofenzivne operacije avstrijskih čet se širijo nevzdržno in dobivajo terena proti zapadu. Avstro-ogrske čete so že tesno tivnosti pa bodi tudi zabeleženo, da je angleška vlada razveljavila zopet prepoved izvoza po Grški na Angleškem naročenega premoga 800.000 ton, v čemer hočejo videti nekateri znak, da niti med Atenami in četverosporazumom zveze še niso pretrgane! Upravičena je vsekako domneva, da četverosporazum ne smatra svoje stvari v Atenah za definitivno izgubljene in da bo še nadaljeval s poizkusi pritiska in terorizma. Isto velja za Romunsko. List »Seara«<: poroča n. pr., da hočejo ruski agentje zastrašiti s propagando, da bi se ljudstvo izseljevalo iz Romunske v Rusijo, kjer da ga čakajo najugodneje razmere, ker je mnogo Rusov padlo in so njihove posesti brez lastnika. Ta propaganda ima pa že na čelu pečat neosnovanosti in jo je mogla poroditi le največja zadrega, ki se daje posneti tudi iz glasil istega četverospora-zuma samega, kjer skozi vsa olepševanja vendar izzveneva priznanje, da je položaf zanj velekritičen in> skrajno nevaren. pazar in Mitrovico, dočim so pa Nemci zavzeli Prištino na Kosovem polju. S tem je (^znaeen napredek naših čet. Med tem pa ententa še vedno ni na čistem glede sodelovanja na Balkanu. O tem pričajo obupni napori v Atenah. Pa tudi govor, ki ga je imel italijanski minister il dne IS. in 20. novembra zračne napade na Popperinghe: Pri prvem sta bila 2 vojaka ranjena in 4 krave ubite, pri drugem s vojakov ranjenih. Ostale bombe niso napra vile nobene škode. Kar se tiče trditve sovražnika, da je moja cenitev njegovih izgub na mrtvih dne 8. oktobra previsoka, poizkuša očividno zaviti dejstva s tem, da govor: samo o enem delu bojišča, dočim 5e je nanašalo moje poro-jza pravosodje, Orlando, v Palermu. Na-Mo na ves napad. Sovražnik ie namreč Kjašai jc siccr idejalno m materijalno sodri.- K oktobra izvršil napade ne samojgjasje ententinih vlasti, a takoj na to je jugoza10. ampak tudi jugovzhodno m Lgovorcco italijanskih interesih na Bal-se vere vzhodno Loosa. Vsa podrobnejša i kanu _ jzrecno naglašai, da kalija ne poročila, ki so došla med tem. potrjujejo j žejj aktivno sodelovati v pomoč Srbiji, mojo cenitev. ker Italija da je le s platoničnim navdu- Slabi uspehi angleškega novačenja. I šenjffn navdahnjena za Srbijo! To smo LONDON. 23. (Kor.) Član delavskej vedeli ne da bi to moral pripovedovati stranke Thcmas je rekel v nekem govoru,! $ele Orlando. Toda stvar je pač taka, da da je l il uspeh novačenja v zadnjem ted-l2^ Pjatonicna ljubezen redko dovaja — mi zelo slab. Angleške izgube. LONDON, 23. (Kor.) Včerajšnji seznam Domate vesti. Naredba c. kr. primorskega namestništva z dne 22. novembra 1915, št. Pr. 1298 7-1915, glt-de selitvenega roka v Trstu in okolici. — Sporazumno s c. kr. višjim dež. sodiščem za Primorsko se podaljšuje veljavnost naredbe c. kr. primorskega namestništva z dne 19. avgusta 1915, deželnega za'<. štev. 26, do 24. februarja 1916. — C. kr. namestnik: Dr. Alfred baron Fries-Skene I. r. Zopetncf delno dostavljanje poštnih zavitkov v Trstu. C. kr. poštno in brzo-a no ravnatejstvo naznanja: Dne 25. t. m. se v Trstu deloma zopet uvede dostaUjnnje poštnih zavitkov. Ta služba se bo vršila z ozirom na obstoječe težkoče Ie v gosto obljudenih, na ravnem in v bližini poštnega urada ležečih delih mesta in samo v času od 8. predpoldne do približno */« 2. pop. Zavitki s povzetjem so izključeni od dostavljanja. Nastovljenci takih in za ostale dele mesta namenjenih poštnih zavitkov se bodo, kakor doslej, patom pismonoš le obveščali o njih dohodu. t Josip Gregorič. Od Sv. Jakoba nam svojimi zasebnimi posli. Leta 1914 ie bil izvoljen v podružnični odbor,-\a ni mogel popolnoma razviti svoje vsestranske delavnosti, ker ga je pa? jnesecev pozneje dolžnost pozvala pod orožje, lu sedaj ga ni več. V najlepši dobi 34. let nam ga je nemila usoda iztrgala iz naše srede. Težko izgubo občuti celo šentjakobsko Slovenstvo. Dragi Josip! Ni Ti bilo usojeno, vrniti se v krog svojtot dragih, svojih prijateljev in znancev, kakor si tako srčno želel. — Prejmi skromno cvetko na grob tam v daljni srbski zemlji. Katera naj Ti bode lahka! Umrl je 24. t. m. v fcontumačni bolnišnici v ul. Fabio Severo pri sovražnem letalskem napadu na Trst ranjeni c. kr. pod- poveljništva štev. 7, i vršil danes, kontumačne bolniš- • sko pokopa- X lišče. # £ Italijanska civilizacija. Italijani mečejo!J projektile in bombe na našo Gorico in na-' ♦ še siromašne kraške vasi in jih razdev-1 Ijejo in pustošijo ter'ubijajo nedolžne, ne-oborožene ljudi. O njih velja tožba našega Aškerca: »Civilizacija — plač pisan, drag, ki žnjim ogrinja se človeška zver ... Ah, vse je laž na svetu, vse. vse laž! Resnica in pravica in morala To pest ie močna.« Begunci iz Kobarida in okolice naj naznanijo svoje naslove podpisanemu. Pri njem poizvedo lahko tudi za pogrešane člane družine. Priložiti je 30 vin. v znamkah za stroške poizvedb in odgovora. — Na ta način bo vsakdo najlažje izvedel za svojce. — Ivan Gabršček, učitelj v Dolini pri Trstu. Kako poročajo. Zopet značilen prispevek: Neka privatna brzojavka v nekem nemškem listu je tožila, da Angleži ovirajo plr'vbo p-i 5 e v i 11 i. Sevilla pa je mesto v notranjosti Španske in leži v srcu Andaluzije. Potemtakem se 'ne bomo smeli čuditi, če bomo nekega dne kje čitali, da se je angleško brodovje pojavilo na morski obali pod Triglavom ! O ti nemški poročevalci! Bog ne daj, da bi kak slovenski list zagrešil tako kozlarijo J To bi mrcvarili ubogo paro slovenskega žurnalista. Mesena zastavljalnica. Danes ob dopoldanskih urah se bo^o prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 135, zastavljeni meseca maja 1914. na zelene istke in sicer od štev. 20.600 do St 32.000. Teatro Minimo. Vsak dan tri predstave: ob 5. 6 30 in 8 zvečer. Uprizaija se poleg drugih toik celo drugo dajanje „Toske1*. Konja velil»esra, Rodik. močnega proda Ivan Ceh. S92 Kupujem dan od 10—12. zastavne listke zlatih predmetov. Via Nuova 15, I. nad. levo. Vsaki soo tflinillnm žakJje vsake vrste. Jakob Mar^on, nupuiclll nI. Solitario 21 (pri mestni bolniš-5»>6 kislo zelje novo in staro ter sirovo repo in korenje na deb e 1 o. Kupim črno brinj c. F. Ock v Kamniku. .'.-SO Prodam TOUflO vojaške električne svetlljko, baterije vedno ZrvPllC sveže. Gramofoni, jložče, naočmjce ™ prave po btev. 1»J zmernfh canab. — Po- TTelvetla*, Barrieva >1)3 ! Umetni zobje * z In firez CeUustl, zlate Krone in obroM VILJEM TUSCHER koiices. zobotehnik TRST, ul. CBSžrmu 1113, II. n, ♦ ♦ ♦ Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ ♦ o ♦ in useke druge vrste in zistemos/ od 1—600 sveč svetlobe na aeSelG se proJoja v nI. BoccgccIo 17. ^ —— « —— & 8'3 cc X - ZOBOZDRAVNIK _ -v Dr.J.Certnak. se le preselil In ordinira sedaj v Trstu, ui. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. tiBiiaBieielovlifoilioiečiiiiPloinoira!!]?. UMETNI ZOSJE. HALI 6€LAi! ieSessiine kupuje najvišjih cenah Trs?, yg. del 4. ob črnogorski meji ter so zasedle Novi'pišejo: 7. jugovzhodnega bojišča nam je o izgubah izkazuje imena 4(J oficirjev in 1759 m/o. LONDON. 2X (Kor.) Današnji seznam izjrtiL izkazuje 28 častnikov in 923 mož. Francoski municijski minister v Londonu. LONDON, 23. (Kor.) Glasom poročil listov jc prispel francoski tiumicijski minister Thomas v London. Naciionalno iinctie Angleške. LONDON, 23. (Kor.) \ dolnji zbornici je finančni minister Mac Kenna izjavil, odgo-varjaje na vprašanje člana delavske stranke Tliorneia. da se nacijonalno imetje Angleške ceni na dvajset milijard (4SO milijard kron), letni dohodki pa na štiri uscejj milijarde funtov šterlingov ((>6 milijard j kron). pred oltar. Z druge strani pa Anglija vendar ne more ostajati brezbrižna vzpričo prodiranja centralnih vlasti, ker bi mogli priti nje veliki interesi v Aziji in v Egiptu v resno nevarnost. V tej grozeči nevarnosti jc tudi vzrok potovanju francoskega ministra Denys Cociiina v Atene. La na ta francoski diplomat ni imel pri grškem kralju zaželje-nega uspeha, pričajo angleške in francoske grožnje z represalijami, posebna na z blokado. Grški kralj se drži trdno in se ne da odmakniti od črt, ki si jih je določil v svoji politiki. Zato pa poizkuša ententa z revolucijoniranjem vsaj enega dela javnega mnenja na Grškem. In če računamo z dejstvom, da je Venizelos še vedno faktor v javnem življenju Grške, se ne bomo čudili, ako imajo poizkusi tupatam Amerikanska opozicija proti Angleški. LONDON, 23. (Kor.) *Morning Post javlja iz \\ ashinije. ko bi niog! » trgovati, kjer in j s koTiiur bi* hotela. Sedaj je ameriška tr- J govii;a odvisna od dovoljenja Angleške. Će h'iCc Amerika v resnici doseči blagostanje, moje reči Angleški, naj preneha S'.-! .vi;o trgovino r; zdeHevati tako, !ka-! kot ugr.ia angleškemu brodoviu. Nezgodi! nizozemskega koioniiaintgi ministra. • HA AG, 23. (Kor.) Kolonijalni minister I c je Vadel danes ; p-. Idnc v zbornici zavesi. Odnesli so ga v njegovo sta-! prispela žalostna vest. Josip Gregorič je, kakor se je že poročalo, 3. novembra t. j. na bojnem polju padel junaške smrti. Žnjim je Slovenstvo pri Sv. Jakobu mnogo izgubilo. Bil je neumoren delavec na narodnem polju. Kamor ga je zvala narodna dolžnost, bil je vedno pripravljen sodelovati in vedno na svojem mestu. A poleg njegovih dragih — posebno pa njegove 73-letne matere, kateri je bil, kakor le more biti dober sin, — je žnjim izgubilo največ pevsko društvo ^Ilirija« pri Sv. Jakobu. Kot soustanovitelj in večletni vesten tajnik ter pozneje kot neumoren blagajnik bil je duša celega društva. Ni bilo društvene seje in skoraj nobene društvene prireditve, da ne bi bil on prisoten. Kot navdušen pevec udeleževal se je, če mu je le čas dopuščal, vsake pevske prireditve drugih društev. Koliko si je on prizadeval in kbliko truda in skrbi ga je stalo, da se je posebno slavnost razvitja društvene zastave leta 1907 tako častno izvršila. A njegova vroča želja — da bi mogel osebno prisostvovati razvitju, se mu ni izpolnila, ker ga je, par dni prej, dolžnost pozvala na velike cesarske manevre. Strog napram samemu sebi v izpolnjevanju vsojih društvenih dolžnosti, je imel vedno ljubeznivo in vzpodbujeval-no besedo napram drugim društvenikoin. In njegova modra, dobro premišljena beseda je vedno zadela v pravo. V družbi vedno vesel, je s svojim zdravim humorjem tudi druge razveseljeval. Vsi, ki so tudi le malo časa bili v njegovi bližini, so mogli biti le njegovi dobri prijatelj, ker sovražnikov sploh ni mogel imeti ter jih tudi ni imel. Kot priprost, pa inteligenten, od vseh, ki so ga poznali, spoštovan, je vedno gledal na to, da ni bilo proti njemu nobene zamere. Kritko je zadela ta izguba tudi šentjakobsko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Kedar ga je podružnica potrebovala, je bil vedno pripravljen sodelovati, čeravno preobložen s CORSO 47 (pri trgu detla Leg»a) Telefon 1G-02)* Prevoz mrSičev v lu- in inozemstvo. Vrši vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Z«!oga vseh mrtvaških predmetov. - Kcčna InSpektljg v lastnih prostorih zaloge, ulita Tesa Stev. 31. Tc!s?on 14-93. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov: Na Gpftnah, v NaLreži':! ^ri Orehu (Moghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne. Pedješnik in upravitelj K. STIBfEL —■ HI ■ 'F M' I ■ lil " 3 u obliki ]ojc na tfeiislg in Mno i>o 0 K WM prodala se v zaSegi v isL S. 3. Zaloga oglja, drV, psfr&iaja v đel št. 2, ul. Boschetto št. 13, ul. degiš Artisti ši. 4« r 01 A 01 T? O £ n o ti n hvršuievsa pisms^a ^arocila ^gnc in rapSdno v KNJIGARNA v Trstu uižca Kolino piccoio 19 (tik Haucrns Muaua 9orR) ima v zalogi slovenske in tujejezične. leposlovne, strokovne, znanstvene in volske knjige, vsakovrstne slovnicc in besednjake najraziičnej&ih jezikov. — Ima v veliki Izberi zemljevide vseh bojiSč, veliko zalogo razglednic: trAa^ke po 3 K, pokrajinske po 3 K, vojne po 4 K sto komadov. Velika izbera : rcproducijskih razglednic najslavnejših umetnikov; vseh vrst pisemskega papirja v mapah in kasetah od pr'prostega do najfinejšega, najrazličnejše noteze. trgovske knjige, svinčnike, peresa itd. ter pisar, in Šolske potrebščine. Prodaja elektr. svetiljke, baterije, vsakovrstne igralne karte: siga-retni papirček „Excelsior" po K 2.75, „ Abadie" po 1% 6.30 škatljo. Priskrbuje najrazlič-# nejša tiskarska dela, uradne, pisar,, trgov.; tiskovine, vizitke, kuverte s firmo, cenikc, ' napise itd. Sprejema inserate, zahvale, osmrtnice itd. Izvršuje vsakovrstne okvirje za slike in fotografije, štampilje in vezanje knjig. Se najlepše priporoča vsem pisarnam in uradom v mesiu in na deželi J. STOKA knjigarna in papirnica Trst, ul. Molino piccolo Ji). Izvršuje vsa pismena naročila toino in ra&i&nu IROLIN Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sir a lin ? Se d C bi 9 vseh /ekarn^H 6 K.v- influenc 1 Vsak, ki trpi na frajnem kaliju. Laž.je je o&varovafi se botezni.nego jordraviti. .2. Osebe s kroničnim"" Ka/arom bronkijav, ki s Sirolinom ozdrave. P! v 110 3l Vadušljivi ,kaferi?n Sirolin zna/no olehča naduho H. Skro^uznt otroci,pri kaferih učinkujeSi-olin z. ugodnim vspehom na splošni počufek. J