237. številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. oktobra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan «ve*er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 e.\d. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofttnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolna". 0 pravni fitvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (XII. seja v dan 6. oktobra 1882.) (Dalje.) Poslanec baron Taufferer poroča v imenu finančnega odseka o raznih cestnih podporah, katere dovoliti je pridržano deželnemu zboru, in nasvetuje: 1. a) Deželni zbor pripozna veliko važnost cestne zveze mej Poljansko Dolino in Cerknim in izjavi, da je pripravljen napravo te ceste pospeševati s tem, da dovoli v ta namen primerno nagrado. b) C. kr. vlada se naprosi, da odredi tehnična preiskavanja, bi Ji ne bilo mogoče, namesto da gre cesta skozi jako neukretno Zavodnjo Dolino, da se z manjšimi stroški popravi v redni stan nekdanja rudarska cesta skozi Kopačniško Dolino, in bi se oddelek ceste, ki še manjka do deželne meje, na novo predrl in zvezal z okrajno cesto pri Cerknem. Ako je to mogoče, naroči se deželnemu odboru, da stavi v prihodnjej sesiji nasvete, da se dovoli podpora iz deželnega zaklada. c) Ako pa to po tehničnih preiskavah nij mogoče, se naroča deželnemu odboru pri c, kr. deželnej vladi delati na to, da c. kr. ministerstvo notraujih zadev, z ozirotn na veliko važnost omenjene ceste v prvej vrsti za državne interese, poviša zagotovljeni znesek 10.000 ,gld. za toliko, kolikor bi za napravo te ceste že manjkalo razen deželne podpore 7000 gl. in doneskov, katere bode v ta namen po dokladah nabral okrajni cestni odbor škofjeloški. d) Deželna vlada se naprosi, da podpira potem po svojih stavbenih organih okrajni cestni odbor škofjeloški pri izpeljavi ceste preko Zavoduje Doline. 2. Okrajnemu cestnemu odboru v Novem Me stu dovoli se za preložitev okrajne ceste od Novega Mesta v Mokronog nepovračljiva podpora 1000 gld. 3. Okrajnemu cestnemu odboru v Žužemperku dovoli se za preložitev Kočevsko-Žužemperske ceste podpora 30O0 gld. 4. Deželnemu odboru se naroči, da okrajnemu cestnemu odboru v Radovljici za popravo pogreznenega mosta na bolno jskej okrajnej cesti pri Srednjej Vasi dovoli nepovračljivo podporo 1000 gl., ako bi pa bilo za popravo mostu še več inaterijala in delavcev treba, dovoli naj deželni odbor še 2000 gld. posojila, katero se ima v treh jednakih letnih obrokih od l. 1884. začenši nazaj plačati in se deželnemu odboru dovoli, da ukrene potrebno, da s« pobirajo odstotki dotične doklade. 5. Okrajnemu cestnemu odboru v Litiji se z» nepričakovane stroške, ki jih je pouzročil posip hribi pri Zagorji, dovoli 2000 gld. deželne podpore, kar pa bode manjkalo za stroške, ima pokriti okrajni eestni odbor Litijski po 10% dokladi, katera se razpiše. Vsi ti predlogi finančnega odseka se sprejmo. Poslanec vitez Gariboldi poroča v imenu uprav nega odseka in nasvetuje: 1. Občini Vinici se za leto 1883. v pokritje občinskih potrebščin za šole v Vinici in Dragatušu in v pokritje stroškov za popravljanje cerkve v Vinici dovoli pobiranje sledečih priklud na vse neposredne davke z izrednim nakladom vred: a) za davčne občine Vinica, Učekovce, Nova Lipa in Hrast, potem za davčno občino Stara Lipa, izvzemši vasi Gorenji in Dolenji Suhor 110°/0; b) za vasi Gorenji in Dolenji Suhor 88 "/„; c) za v Vinico ušolani del občine, kolikor tudi nij ufaran v Vinico, to je za celo občino, izvzemši pet davčnih občin pod a) in vasi Beleč Vrh, Oešnovec, Ktnv.ina in Lahina, 80%; d) za vasi Beleč Vrh, Češnovec, Knežina in Lahina 58°/0. 2. Občini Vrh se za 1. 1883. v pokritje primanjkljaja v občinskem gospodarstvu in šolskih po trebščin dovoli pobirati 53 °/0 priklade na vse neposredne davke z izrednim nakladom vred in vrh tega za davčno občiuo Damel v poravnanje doneska k stroškom za popravljanje farne cerkve v Vinici pobiranje druge 30 °/0 priklade, torej za imenovano davčno občino pobiranje 83°/0 priklade. 3) Davčni občini Bloke dovoli se za davčne občine Gradiško, Hitenje in Zales v pokritje doneska k stroškom za popravljati je farne cerkve pri sv. Trojici pobirati po 41 7„ priklade na vse neposredne davke z izrednim dokladom vred za leta 188'2., 1883. in 1884., in sicer za 1. 1882. z vštevanjem 20 °/0 priklade za občinske potrebščine, pobirati skupno 61°/o priklade. 4. Občini Cerknica dovoli se za davčno občino Vlaka v pokritje doneska k stroškom za popravljanje farne cerkve pri sv. Trojici pobiranje po 41 °/0 priklade na vse neposredne davke z izrednim nakladom vred za 1. 1882, 1-888. in 1884. in sicer za 1. 1882. z vštevanjem 12°/o priklade za občinske potrebščine, poberanje skupne 53 % priklade. 5. Občini Koffaoa dovoli se za podobčino Ostrožno Brdo za. 1. 18-S2. in 1883. v tu namen, da se deloma pokrijejo stroški šolske stavbe, pobirati naUUdfl po 5 gld. od vsake hiše. G. Deželni odbor B6 pooblasti, da dovoli občini Co! v pokritje stroškov za popravljanja pri žup-nikovem poslopji v Colu za I. 1882. razun za občinske potrebščine uže dovoljene 86% priklade še drugo 34% priklado, torej skupaj pobiranje 70% priklade na vse neposre lne [i vke /, Izrednim nakladom vred, toda še le potem, ko se bode dotična prošnja z vsemi potrebnimi dokazili predložila. 7. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi za vse pod točkami I. do vštete VI potrjeni' priklade Najvišje potrjenje, Vsi predlogi se sprejmo. (Konec prilj.) Politični razgled. Hofraiij** tfc/elc. V Ljubljani IG. oktobra. V krogih poljskih poslancev se govori, da bo dr/ai nI #.!>«»r sklican v dan 'J.-., novembra. — LISTEK Zarota na Kavkazu. (Poslovenil JazbeŠki.) VI. (Dalje.) Vladimir še nij bil prebral pisma, ko stopi carski kurir v njegovo sobo, ves prašen od daljnega pota. Prinesel mu je veliko pismo s carskim pečatom. „Iz tajne pisarne nj. veličastva cara Nikolaja,0 mu nazuani poročevalec. „IIvala Bogu!" vzdihne Vladimir, sprejemši pismo. Poročevalcu dal je precejšen dar in ga odpravil. rUpam, da bom kmalu videl preljubi moj Petrograd — morda tudi njo, mojo neznanko." Trepetaje je pretrgal pečat, izvlekel patent, ki ga imenuje za polkovnika a la suite v velikem generalnem štabu. Solze veselja kapale so mu na carsko pismo. Ponovni k u la suite in član velikega generalnega štaba, kaj tacega si nij mislil. Koliko družili čast nikov mu bo zavidalo tako povišanje! Kmalu vidi zopet veličastni Petrograd, kjer se bo kratkočasil s prijaznimi in olikanimi tovariši blizu nje, katere po-dobo nosi v svojem srci. Hitro se začne pripravljati na odhod, da kakor hitro mogoče zapusti dolgočasni Mozdok. Staremu polkovniku odgovoril je s sledečim pismom: „Moj ljubi tovariš! Lepo hvalo, da se me še spominjate. V gor-skej votlini se je ravno tako godilo, kakor poroča Vaš zanesljivi časnik. Bil sem sam v jami, trije sodi smodnika in dva samokresa bili so moji sprem-j Ijevalci. Votlino bi bil gotovo razstrelil, ko bi se ne! bili pokorili zarotniki njih veličastvu presvitlemu J caru, ter brez orožja se udali vojakom stražnikom, j To bi bil storil, da pokažem njih veličastvu, da sem res boljši za Kavkaz nego za petrogradske salone. Vaš verni tovariš Vladimir pl. Strokeš." To pismo odpošlje hitro. Čez malo času pride v sobo Obrnik in naznani, da je vse pripravljeno za odpotovanje. Vladimir je ravno hotel iti k najstarejšemu stotniku, kozaškemu poveljniku, da mu izroči oskrb-ništvo trdnjave, dokler ne pride novi poveljnik, kar potrka nekdo na vrata. V sobo stopi kavalerijsk polkovnik, ki mu pove, da je grof Smolens, in je od stavropoljskega guvernatorstva poslan semkaj za poveljnika. „Guvernntor Vam posebno priporoča, da hitro odpotujete," pristavi prišlec. „Vam želim srečo iz srca, gospod grof," reče Vladimir in kratko razloži posle in dolžnosti svojemu nasledniku. Četrt ure potem se uže odpelje z Obrnikoin iz trdnjave po neizmernih stepah južne Rusije proti Petrogradu, Hitro sta prešla veliko daljavo od Kavkaza do 1'etrograda. Kakoi blisk je drdrala kočija po zelenih planjavah. Le redkokedaj sta videla kako selo ali mesto. Ko zagledata stolpe stolice, veselja zavriskata, gospcd in sluga, da zopet vidita staro domovino. Malo je manjkalo do polu noči, ko obstaneta pred gostimo, kjer bosta prenočila. Letos bode šel baje poslanec K lun k delegacijam v Pešto namestu grofa Hohenwart a. Konečna obravnava v proceru zoper stavce tržaške tiskarne Morterra, kateri se obdolžu-jejo, da so širili izdajske in uporne proklamacije, bode se vršila pred zunanjim delegiranim sodiščem, najbrže v Inomostu. Zatožba se glasi na vel e-izdaj o. V sobotnej seji mestnega zastopa praž-Kofga ugovarjal je župan dr. černy načinu, po katerem se v Časnikih tolmači izstop peterih odbornikov. On odločno odbija, da bi bil govoril proti jednakopravnosti nemštva, vsaj je govoril tudi v obeh jezieih, akoravno bi se bil po pravilih lahko tudi samo jednega jezika poslužil. Kar se tiče besed o narodnostnem značaji Prage, pravi daje govoril določno o zlatej slovanskej Pragi, ker se to mesto po vsej pravici sme tako imenovati. To je ethnogratična istina in s to menda nij mogel nobenega žaliti. Slovesno je bil obljubil, da bode zagovarjal jednako-pravnost, in to hoče tudi vestno izpolnjevati. Davčni odsek {fallškega deželnega zbora nasvetuje nagovoriti vlado, da naj bi se pristojbina za iztrjatev zaostalega davka, kar ga je pod 50 gld., primerno znižala, in da naj bi se 14 dnij pred, ko se odredi davčna eksekucija s terjevalnimi listki, do-tičnik brezpristojbeno opomnil. Več govornikov, posebno pa Star ow i e j sk i in pater Sawa, pritoži se, da se te eksekucije premalo objavljajo, ter da fiskus s tem izsesava kmetsko ljudstvo. Viiaiijr države. Carska družina ruska preselila se je iz Peterhofa v GaČino. — Minister vuanjih zadev pl. Giers podal se bode kmalu v Piso obiskat bvojo družino, ter se bo mej potom ustavil tudi na Dunaj i. Hol Karsli i knez Aleksander odposlal je mnogobrojno deputacijo, obstoječo iz vseh bulgarskih ministrov, mnogih vojaških in civilnih dostojanstvenikov pod vodstvom vojnega ministra v Vidin, da oudi dostojno vzprejmo iu pozdravijo srbskega kralja Milana. Iz Carigrada: Said paši se bode baje posrečilo pregovoriti sultana, da vzprejme njegov političen program, kateri zagovurja popolno s p o-razumljenje z zahodnimi vlastmi kot jedini pripomoček, da se reši Turčija, zabranijo novi neredi v drŽavi, ter da se vse težkoče rešijo s tem, da se sovražniku odvzemo sredstva, s kojimi bi mogel škoditi. Dosedaj se je sultan močno upiral temu nasvetu, sedaj pa neki uže uvidi potrebo spremembe. Tedaj bi pa Said paša sestavil nov k a binet iz mož, ki zastopajo stare politične tradicije. O Eviplii: Arabi pašo bode pri vojnem sodišči zagovarjal Mark Napier. Egiptska vlada je namreč Arabiju dovolila, da si sme sam izbrati odvetnika, bodisi domačina ali tujca. S tem se bode obravnava gotovo močno podaljšala. — Porta hoče kmalu zopet z novo spomenico zahtevati od angleške vlade, da naj točno določi čas, v kate rem bode ostavila E g i p e t. Lord Dulleria se trudi, da bi preprečil tako vprašanje, ker Anglija sedaj ne more dati še odločnega odgovora v tej zadevi. — Dosedaj oglasilo se je pri odškodninskem komisijonu v Aieksandriji 3000 oseb, ki zahtevajo vsi vkup šest milijonov funtov sterlingov odškodnine. Dopisi. Z Dunaja 14. oktobra. [Izv. dop.] (Dunajski ustavaški časopisi in profesor Einspieler. Nova časopisa: „Reform*1 i „Slavische Rundschau".) Brzojavi dunajskim listom pripovedujejo, kako so koroški Nemci neupogljivega branitelja pravic slovenskega naroda v koroškem deželnem zboru, č. g. Andreja Einspielerja ugnali v kozji rog. Njim na čelu da je bil celo koroški deželni predsednik Scbmidt-Zabierow! Današnji večerni list „N. fr. Pr." ima celo dolg dopis iz Celovca o tem dogodku. Iz vsega je poznati, da koroški Nemci žele ugušiti vtis Einspielerjevega govora, ki je moral res velik biti. Ali se jim je to posrečilo? To ne; baš nasprotno. Kajti ravno danes čital sem česk list, ki one nemške brzojave smeši ter kaže na lažnjivost nemških brbljavcev. Ustavo-veroi listi so učinili sebi sramoto, kakor se jim to pripeti navadno s svojimi poročili. Nemšk in slo-vansk svet je pa opozorjen na razmere koroških Slovencev, ki so v bednem političnem stanji. Ein-spielerjeva pogumnost pa naj vzpodbuja koroške Slovence, da začno gibati se ter da otresejo neprene-sljiv ig nemško-koroške krivičnosti. V kratkem bo na Dunaji začel izhajati nov nemšk list pod imenom „Reform". Urednik mu bode g. vitez Gregor Smolski, bivši odgovorni urednik „Tribüni". Izhajal bode na teden po jedenkrat. Ba-vil se bode največ s poljskimi odnosa j i in zadevami; vzprejemal bode pa tudi zanimivosti o druzih slovanskih narodnostih, kajti Smolski je Slovan v najlepšem pomenu besede. Ko je g. Smolski potoval po slovenskih pokrajinah ter se udeležil Jurčičeve shvaosti, pisal je zanimive podlistke v „Gazeto Narodowo" ter sodil o slovenskem delovanji prav dobro. Zraven „Reforme" bo pa na Dunaji še drug list v nemškem jeziku počel izhajati. Z val se bode „Slavische Rundschau". Priobčeval bode literarno-artistično gibanje pri vseh slovanskih narodih. Cilj bode novemu listu tudi ta, da slovansko in nemško občinstvo seznani z najboljšimi plodi pisateljev raznih slovanskih narodnostij. V prvej vrsti priobčeval bode ta list poljskih pisateljev dela. Obljubili so tudi češki, slovenski, srbski in bulgarski pisatelji svojo pomoč. Naročuje se na oba dva lista v uredništvu in opravništvu: Wien, IX. Bez. Uni-versitätsstrasse Nr. 4. P. Iz Koitanlevice 13. oktobra. [Izv. dop.) (Dolenjska sadjereja innje pospešitelji.) Bralcem slovenskih časopisov je sploh znano, da naši lepi kraji v oziru sadjereje nij so nič kaj na dobrem glasu, in to ne po krivici, če vzamemo splošno sadjerejo, z malo izjemo pri nekaterih naprednih gospodarjih. Sade se, ali bclje rečeno rasti se pustijo tukaj največ slive, ker njih reja ne prizadeva malomarnim gospodarjem skoro mkakoršnega truda. Tudi tepke in nepožlahtnene drobnice se še pogosto Polkovnik se naglo vleže in trdno zaspi . Uže visoko je stalo solnce, ko se prebudi naslednje jutro. Ura je bila deset, ko je ustal. Njegov sluga mu hitro prinese zajutrek. Polkovnik izpije naglo čašo Čaja. Preskrbel si je polkovnikova znamenja, in krojač mu jih je prisil na suknjo. Gumbe in sabljo osnažil mu je sluga, da so se svetile kakor zrkalo. Sabljo si je okrasil s srebrnim portepejem. O polu dne odšel je Vladimir paradno oblečen na mesto, kjer je bila parada. Zbrani generali in štabni častniki pozdravili so ga. Oglasil se je načelniku generalnega štaba in generalom onega kora, kateremu so ga uvrstili. Točno o poludne prišel je car z velikim knezom. Pregovoril je par besed z gardinim poveljnikom. Na to pogleda Vladimira. „Oj, ali ste tukaj V" pravi vesel, in poda polkovniku roko, ter ga pelje za roko mimo zbranih vojsk. „Kaj mislite o Kavkazu, gospod Štrokeš-Krasz-kovič?w „Vaše veličastvo! Da bi mogel kaj reči, sem bil premalo časa tam". „Vse jedno, gospod polkovnik! Vi ste prebri-jsana glava, povejte mi svojo misel. Bomo li mogli j podvreči gorce ruskemu žeslu?" „Samo trdne volje, vstrajnosti in energije je treba, Vaše veličastvo!" „Tega ne bo manjkalo", pravi car. „Zdaj pojde nov armadni kor na Kavkaz. Z Vami sem jako zadovoljen. Proti zarotnikom ste se moški obnašali. Vi sami še ne veste, kaj ste za me storili". „ Veličastvo!" — ,,Dosti, ujeli ste glavne vodje zarote, druge bomo še pri preiskavi izvedeli. Vam se zahvalujem gospod polkovnik, — tega nikdar ne bom pozabil. Danes osem dnij bo rojstni dan velike kneginje Olge, nadejam se, da tudi Vi pridete k svečanosti. Car mu zopet poda roko. Vladimir se mu globoko prikloni, in mu roko poljubi. Tako carsko odlikovanje vpričo vseh častnikov zmešalo ga je vsega. Zdelo se mu je, kakor bi se mu sanjalo nekaj prijetnega. Ko odide car, obstopijo Vladimiru, generali in štabni častniki, mu čestitajo in ga popra-šujejo o zaroti. Nek visok general, član vojnega ministerstva povabil ga je na kosilo. (Dalje prib.) nahajajo, žlahtnih hrušek in jablan je pa ubogo malo. Vender pa nikjer ne manjka prostora za sajenje žlahtnega drevja, bodi si po zasebnih zemljiščih ali po skupnih, precej prostornih pašnikih. Manjka le dobre volje in spodbuje o pravem času in na pravem mestu. Ali je naša kmetijska poddruž-nica uže kedaj kaj v tej zadevi storila, mi nij znano; vsaj kar jaz tu službujem še nijsem opazil od te strani nikakoršnega gibanja. Pri nas menda vse dremlje, ali pa celo spi. V tej splošnej zaspanosti, ne le v sadjereji, ampak v kmetijskem gospodarstvu sploh, človeku res dobro de, če zapazi tu pa tam kako izjemo, kako blago dušo, ki se trudi zdramiti zaspance, ter pokazati jim pot, kako bi si lahko z majhnim trudom zboljšali dohodke, ter splošnej revi počasi zapahnili vrata. V našej okolici moram ko vnetega sadje- pa tudi vinorejca, in sploh za vsaki napredek vnetega gospodarja imenovati g. Voj. Candolini-ja. Ta gospod se trudi z besedo in dejanjem napeljati sosede h kmetijskemu napredku. Pri njem nij najti kuštrastih divjakov, z mahom poraščenih sliv, ko drugod povsod; njegovo drevje je lepo osnaženo in požlahtneno. Pri njem se dobi najboljše sadje, posebno veliko mladega sadnega drevja žlahtnega plemena, in sosedje imajo vedno najboljši vzgled pred očmi, kako se mora vsak, še tako neznaten prostor za Badno drevje koristno porabiti. Tako se tudi njegov vinograd odlikuje z izbranimi najboljšimi trtami in po umnem obdelovanji. Koliko bi ta gospod s svojim vzgledom koristil, ko bi ga bila osoda postavila mej ljudi, ki imajo ušesa za poslušati in oči za gledati; tukaj pa njegov vzgled le malo izda. Pa saj iz malega vzraste veliko. Gotovo bodo tudi gosp. Candolinijevi dobri vzgledi in nauki, če ne precej pa pozneje, rodili dober sad. Drugi sadjerejec, ki se na poseben način trudi zboljšati in povzdigniti tukajšuo sadjerejo je gospod France Muhič, učitelj v Šent Jarneji. G. Muhič je imel uže precej od začetka svojega učiteljstva posebno veselje do sadjereje. Vedno je sadil in žlahtnil drevje; in Vrh na Črnomaljskem bi mu za njegov trud moral posebno hvalo vedeti, ker toliko žlahtnega drevja bi Vrhovčanje brez gosp. Muhiča težko kedaj imeli, kakor ga imajo zdaj; pa tudi marsikak učitelj bi Metelkove ustanove ne bil v žep utaknil, ko bi mu je Muhič ne bil pomagal zaslužiti. Ker Šent Jarnej nijma šolskega vrta, si je g. Muhič napravil lastni vrt, v kateri je v malo letih zasadil 100 plemen najžlahtnejšega drevja. On si prizadeva izre-diti velik sortiment najboljšega sadja, tako da bi mu bilo mogoče kmetom, kateri bi žlahtnih cepičev potrebovali postreči z najboljšimi plemeni. G. Muhiča to blago delo mnogo stane; in želeti bi bilo, da bi se njegovo prizadevanje od kake strani podpiralo, ker jedenkrat bode obrodilo za vso okolico mnogo koristi. Pri ravno tem gospodu se tudi lahko vsak nauči praktično izrejati glogov plot, ker je ves obširni vrt zagradil z glogom po najboljših pravilih. Uže znan sadjerejec in dober kmetovalec je gospod Rorman v Dobravškej Vasi; njegovo prizadevanje je uže obrodilo obilen sad. — Posebno veliko se trudi 3 Badjerejo tudi učitelj gospod France Lavrič v Škocjaui. Silna množina drevja iz njegovega vrta, ki se nahaja po vsej fari in še daleč okoli po krškem in novomeškem okrajnem glavarstvu, je najboljši svedok, da ima vedno veseli in dobrovoljni gospod Lavrič pravo ljubezen do domovine, kakoršna bi se saj pri nobenem učitelji ne smela pogrešati. Tako bi našel še tu in tam kakega pridnega sadjerejca, ki jednako solncu ogreva in budi zaspane gospodarje, da bi se poprijeli dozdaj skoraj pozabljene, pa toli koristne sadjereje, ki jim za majhen trud obeča dobre in gotove obresti. Takim posameznim sadjerejcem, posebno pa učiteljem, bi morala županstva, okrajna poglavarstva in kmetijske poddružnice krepko pod pazduho seči, ter jih kolikor največ mogoče podpirati, da bi potem tudi drugi, katerim se stvar sedaj še skoraj pogleda vredna ne zdi, dobili veselje do sadjereje, ki bi našej precej revnej Dolenjskej donašala lahko mnogo dobička. Več let uže prihajejo v naše kraje Primorci skupljevat s'ive, katere olupijo, suše in potem v njihovo domovino nazaj pošiljajo. Bi se li ne splačalo to podvzetje še bolj kakemu domačinu, ko daljnim Primorcem? Ali bi ne bilo bolje, ko bi dobiček utak-nil kak slovensk trgovec v žep, kakor da ga spravljajo znabiti laški irredentovci ? ■ z Celja 13. oktobra. [Izv. dop.] Danes popoludne je bila neka lOletua deklina iz Krišper-jeve gorice, kjer so imeli ravno trgatev, vzela nekaj grozdov. Vsled tega jo je podila vincarica čez gorico in travnike do Voglajne. Tukaj si uboga deklina nij vedela drugače pomagati, da je skočila v vodo. Pa je potem milo in strašno kričala na pomoč. Gosp. okrožne sodnije pristav Ivan Langer-holz, ki je bil zaslišal ta krik, leti k vodi in vidi, da jo deklina v narvečjej nevarnosti, kajti bila je do podpazduhe v derečej vodi. Hitro leti do bližnje hiše po lestvico in spravi tako s pomočjo nekega pozneje došlega mesarja deklino srečno na suho, katera bila je skoraj nezavedna in je le še par trenutkov potrebovala, da nij utonila. Domače stvari. — (Volitev državnega poslanca) za Ljubljano namestu odstopivšega g. Schneida bode 9. novembra t. 1. — (Za „Narodni Dom") nabralo se je v dan zmage v Iludolfovem 150 gld. V navdušenej drjižbi vrstile so se pri tej priliki razne napitnice, o čemer bodemo še poročali. — (K volitvam v Novem Mestu.) V prvem razredu voljeni so narodni kandidatje: Logar Janez, Toussaint Jelovšek plem. Fichtenau, dr. Rosina Josip, Kastelec Fran ml. in d r. Bij h m F e rdi n a n d. Od nasprotne stranke pa dr. Skedl, ki si je sam dal glas. Volilna borba bila je ljuta, kar najbolj svedoči razmerje glasov 32: 30. Izmej narodnih kandidatov propal je g. kanonik Richard Frank, ki bi bil v mestnem zastopu gotovo izvrstna moč. Agitacija na narodnej strani bila je vzgledna. Prvi dan, ko so se razpisale volitve, imeli so narodnjaki v rokah uže 58 pooblastil od gg. posestnic in potem delalo se je vedno z jednako vztrajnostjo. Izid volitev preporodil je dolenjsko glavno mesto. Najhujši agitator bil je razen Vestenecka jetnišničar Kljun. Namestniki v prvem razredu so: OblakValentin in IlovskiFran, narodnjaka — in Ogoreutz Josip od nasprotne strani. Obširnega poročila pričakujemo. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba preteklo soboto pod predsedstvom g. Janka Kersnika združil je 46 članov v jako prijetno zabavo. Gosp. prof. Leveč čital nam je posebno zanimljiv sestavek o Pavlu Wienerju, kanoniku ljubljanskem, vrstniku in somišljeniku Trubarjevem, ki je končal svoje preraembepolno življenje v Sibinji. Gosp. prof. Š uk I je čital nam je iz francoskega časopisa „Le Telegraf" po znanem učenjaku Louis-u Léger-u spisane potopisne črte o nas Slovencih. Gosp. Léger popisuje naš položaj, naše politično gibanje in naš napredek, da imamo 14 državnih poslancev, da je magistrat ljubljanski zdaj slovensk, da pri nas nemštvo gine in da so Slovani sploh najboljši jez proti germanstvu. Omenja celo napisov in firm po Ljubljani, kjer je opazoval uže prave slovanske fizionomije, ter dostavlja, da ga je posebno zanimalo to, da se mi še tako živo spominamo francoske okupacije, da se je beseda „frank" še ohranila pri nas itd. — Ta časniški Članek dal je povod gosp. dru. Zarniku, da nam je obrisal v jako obširnem in interesantnem govoru prof. Legèr-ja glede njegovega čudovitega znanja slovanskih jezikov, glede njegovih predavanj, ter priobčil nekaj drobno stij o občevanji s slavnim slavistom. — Pevski zbor nij bil ta večer mnogobrojen, a pevci ravnali so se po gaslu „malo nas je, a smo ljudi" in peli zares izborno in z veseljem, zlasti nam je ugajal novo došli tenor g. Vidmar. Došla sta klubu ta večer z Rudolfovega naslednja telegrama: Rudolfovo: V gostilni Brunerjevej nad sijajno zmago radujoči se volilci šiljamo zbranim soborite-ljem prisrčen pozdrav. Rudolfovo: Radujoči se nad sijajno zmago vošimo dobro zabavo Rormanje. Odposlal pa se je čestitajoč telegram na vrle in zavedne meščane v Rudolfovem. — (Imenovanje.) Vladni tajnik gospod Anton grofPace imenovan je okrajnim glavarjem, vladni komisar Henrik Jagritsch pa vladnim tajnikom v Kranjikej. — (Imenovanje.) G. Ivan Mercina, izpitan meščanski učitelj in ud c. kr. izpraševalne komisije goriške za ljudske in meščanske šole, imenovan je stalnim učiteljem na c. kr. deškej vaduici v Gorici. — (Iz Ptuja) se nam piše: Pri tukajšnej sodniji se je zadnji če s obravnavalo na zahtevanje strank oziroma njih zastopnikov nekaj pravd v slovenskem jeziku, tako namreč, da so bili vsi zapisniki pisani v slovenščini, in sicer moramo z veseljem pripoznati v lepe j slovenščini, dotične razsodbe pa so izšle v nemščini. Mi si dovolimo vprašanje: nij li to postopanje glede izdavanj razsodbe v drugem jeziku, nego so pisani zapisniki, proti vsem min'sterjfilnim naredbam, osobito pa proti onej od 18. aprila t. IV — Bi bilo mar pregreha, izdati razsodbo slovenskemu kmetu v njegovem jeziku? Mi od naših vseskozi nepristranskih marljivih gospodov utadnikov pričakujemo, da nam bodo tudi v ravno omenjenih zadevah narodno-pravični. — (Prebivalci Bohinjske Bele) imeli so zadnjih štirinajst dnij priliko opazo/ati nenavadno naravno prikazen. Poleg zemljišča g. trgovca Olif-čiča iz Radovljice, tikoma ceste stoji hruška ma-slenka (Butterbirne) v najlepšem cvetji. Jela je uže cveteti, ko so se veje še šibile pod težo žlahtnega sadja. Kjer je cvet odpal, vidijo se uže male hru-šice. Kdor bi hotel natančneje zvedeti o tej stvari, lahko se oglasi pri zgoraj imenovanem gospodu, pri katerem se dobivajo tudi cepiči onega drevesa. V okolici dobivajo se tudi, kakor pripovedujejo prebivalci, cvetoče jagode. — Zares čudna prikazen v letošuej jeseni! — (Visoka starost.) 13. t. m. umrl je na Vačah za Savo 104 leta star mož, ki je bil še sedaj do zadnjega pri jako dobrih močeh in pri zdravji; ranjki pripovedoval nam je mnogo o prej-preteklem času, kaj je vse doživel, in o življenji naših preddedov do četrtega rodu. — (Vabilo) k prvemu občnemu zboru Cc cilijinega društva kranjske dekanijc v četrtek dne 19. oktobra 1882. 1. v Kranj!. — Program: I. Pri sv. maši ob 9. uri v dekanijski cerkvi: Festum s. Petri de Alcantara Confessoris. 1. „Veni sanete Spiritus!" Koral, harmonizoval P. Piel. — 2. „Tantum ergo". Comp. P. Angelicus Hribar (iz 26 Tantum ergo št. 13.). — 3. Introitus: „Justus ut palma rlorebit". Koral, harmonizoval Ilaberl in Ilanisch. — 4. Kyrie: Ex misa XI. toni auet. Fr. Witt. 4gla sno. — 5. Gloria in excelsis Deo: Ex missa „Te Deum laudamus" auet. J. Diebold. 4glasno. — <>. Graduale: „Os justi", compos. Fr. Witt, 4fdasno. — 7. Credo: Ex misa „in honorem ss. Infantis Jesu" auet. E Stehle. Koralno in 4glasno. — 8. Ollertorium: „In virtute tua" compos. Fr. Witt. 4glasno. — 9. Sanctus: Ex missa „in honorem s. Caeciliae" auet. A. Foerster. 4glasno. — 10. Benedictas: Ex missa XI. toni auet. Fr. Witt. 4glasno. — 11. Agnu3 Dei: Ex missa coronata: „Salve re-gina" auet. E. Stehle. 4glasno. — 12. Communio: „Ameu dico vobis". Koral, harm. Ilaberl in Ilanisch II. Upisovanje udov in volitev odbora v dvorani mestne hiše. III. Posamezni nasveti. — Kranj, dne 1. okrobra 1882. 1. Začasni odbor. Telegrama »Slovenskemu Narodu-: Praga 16. oktobra. Včeraj prišli so mestni odborniki za Josefstadt dr. Bendiner, dr. Popper in Zappert z izjavo, da se zdaj vsled zadnjega govora županovega čutijo popolnem pomirjene in da je odstranjeno vsako neporazumljenje. Po županstvu izdani communique konstatuje nadalje, da je osoba židovskim zastopnikom na čelu stoječa županu izrekla popolno priznanje in simpatije, pri katerej pri- liki je župan zopet naglašal, da bode bodočnost pokazala njegovo objektivno mišljenje. Kajiro 16. oktobra. Pravda proti Ara-biju odložila se je zaradi težav, ki so nastale o vprašanji, da se dopuste" inostrani odvetniki. Egiptovska vlada izrekla je, da izroči razsodbo rajši angleškim vojaškim oblastnijam, nego da vzprejme predlog glede inostrainh odvetnikov. Razne vesti. * (Bliskovni vlak.) Preteklo sredo ob 11 uri 40 minut po noči prišel je na Dunaj s Pariza bliskovni vlak, katerega je priredila mejnarodna družba za spalne vagone. Vlak potreboval je od Pariza do Dunaja 27 ur 52 minut, tedaj 5 ur iu 2 minuti manj, nego kurirni vlak, ki vozi isto daljavo 33 ur. Zakasnil se je pri tej prvej vožnji za 52 minut, ker je moral uvaževati želje raznih železnic, v bodoče pa bode vozil samo 27 ur. Bliskovni vlak, obstoječ iz lokomotive, dveh tovornih voz, štirih spalnih vagonov, restavracijskega vagona in vagona za zavor (bremse), pripeljal je 40 gostov, mej njimi polovico povabljenih. Vlak je jako elegantno opravljen, spalni kupeji za 2 in za 4 osobe so podobni elegantnim salonom, ki se po noči vsled jednostavne manipulacije premene v prikladne spalnice. V vsakem vagonu stoji kondukter, ki zna najmanj tri jezike. Skrbljeno je za ventilacijo, za svečavo in kurjavo. Vagon s restavracijo ima dve jedilni sobi za 24 osob in kuhinjo. Pri prvej vožnji bil je obed v dveh oddelkih ob G. in 7. uri zvečer in pasažirji bili so jako zadovoljni & izdelki francoskih kuhačev. Vagoni so mej seboj zvezani z mostovi, tednj je občevanje mej potovalci naprestano možno Da more vlak v tako kratkem času s Pariza na Dunaj, to treba pripisovati pomuo-ženej hitrosti, kakor tudi temu, da se vlak na vsej dolgej progi ustavi le 14krat, in le toliko časa, kolikor zahtevajo tehnične potrebe. Poslano« Občinski zastop kamniški izreka narodnim poslancem v deželnem zboru kranjskem, posebno še g. Navratilu, za njihovo krepko potezanje za interese občine kamniške in cele dežele v zadevi naših šol najtoplejšo zahvalo. Akoravno je moral pri obstoječih okoliščinah njihov glas ostati brezvspešen, ostane vender njihovo možato postopanje in hramba naših dosedanjih učiteljev oo. frančiškanov, v katerej se odseva občna volja naše občine, našega popolnega priznanja vredno dejanje. pr Same,. župan. Iisiniia urctlniHlvn: (iospod (Jarrulus! Trhlo v par dnevih, do /.daj nij bilo možno. Meteorologično poročilo.*) A. V LJubljani: Dan Cas opazovanja Stanju barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 10. oktobra Ob 7. uri ijulraj ob 2. uri poptluilnc ob 9. uri neder 740*16 mm. 7.-ÏB-T-i mm. 7J8-9Ü- mm. -f 14 2° C -|-1(J00C 4-15-60C hrcii-ictrije ■l.ili'ii. h juiruuhod slaboten iuL'oialirtd deloma jasno deloma jasno obladno 0-00 mm. dežja. 11. oktobra ob 7. uri -/j u s rt] 4 2. ari popoludne ob ¡1. uri VtltT 737-30 mm. 784*98 m. 735-07 min. + 14-2K-+ lit 2°C -f 13-3°C brei-letrije slabotna burja ilabotna burja obladno ihloma jasno deloma jamo 0*00 mm. dežja. 12. oktobra ob 7. nri zjutraj ob 2, uri popoludne ob 9. nri neder 782*65 mm. 780*74 mm. 729*07 mm, 4- 12-4ÜC -f 20-3<> C -f 160«C brei-letrije slaboten jiiïi'/iilind slaboten jugozahod obladno obladno oblačno 33. t. m. oddajo pod grkami T. T. poste restante Ljubijunn. («55—3) Začenši v iionedel |<- \ 10. oktobra t. I. prodajala se bode prostovoljno na licu mesta vsa stavbena i v ariuau ki se dobi iz podrtja Ur-basove hiše, kot: opeka, okna, vrata, tla itd. r662-D Kranjska stavbena družba. Umetne (574—14) 1 zobe in zoboTia ♦ 99 ♦ postavlja po najnovejšem am e r i k a n s k em zistemu T v xlatu9 \ ni i.jiuii u ali cclulojidu brez bolečin. J *> Plombira s zlutom itd. + 2 Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin X | zobni zdravnik A.Paichcl, | v poleg Hradeckega mostu, v L nadstropji. X 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode ■ »tekleiiicM 3S Ur., še kedaj Čuti zobno bolečine ima iz ust duh. Jt ft. Kotlih umirov. dvorni založnik v Modlingu (144—33) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi bc jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-U o ciej ji in v vseh lekarnah, droguerijah, parfemerijah, pro-dajalnicab galanterijskih recij itd. na Kranjskem. TRŽAŠKA razstavina LOTERIJA. I. glavni dobitek gotovih 50.000 gld. 2. glavni dobitek gotovih 20.000 gld. 3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld. Nadalje 1 a gld. 10.000 — 4 a gld. 5000 — 5 a gld. 3000 — 15 a gld. 1000 — 30 fl gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 a gld. 50 — 542 a gld. 25, — skupaj I lOOir dobitkov iz «13.5.» O goldinarjev, I (638—6) razven tega še mnogo drugih postranskih dobitkov, obstoječih v stvareh, ki so jih podarili razstavljalci. Ceiia jecliioiiiii lozn SO lir. Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na loterijski oddelek tržaške razstave, *""'-%^5? *'* Št. 5844. Razpis peterih deželnih ustanov na deželnej vino- in sadje-rejskej šoli na Slapu in več prostorov za plaču-joče učence. Na deželnej vino- in sadjerejskej soli na Slapu pri Vipavi z dveletnim šolskim tečajem izpraznenih je 5 deželnih ustanov po 120 gld. za prihodnje šolsko leto, ki se prične 5. novembra 1. 1882. Te ustanove so namenjene sinovom kranjskih kmetovalcev, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so vsaj ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršili. Ustanove se ne dajo na roko, ampak za ustanove dobivajo učenci brano, stanovanje in pouk v zavodu. I o £ 5 p. -. If W -t o C5< ! J. DOGAN naznanja preselitev | delavnice in prodaj alnice hišne oprave £ I v Medijatovo hišo, Dunajska cesta št. 15, ) || ter se castitemu občinstvu toplo priporoča, in zahvaljuje za do sedaj izkazano mu ^ ^ zaupanje. (6£j7— 8) * Nouveautés Deževnih plaščev za dame od gl. (> do 26 Jauaetov „ „ „ „ 7 „ 42 Manteletov „ „ „ „ 8 „ 28 Ogrinjal iz pliša, tkanine in svile od j-1. 15 do 130. Specijalitete v otroških oblekah. "belile© zalogo klobukov za dame l>o novej sog-i priporoča (590—8) v Ljubljani, Slonove ulice št. II. Izvanjska naročila se točno izvrše in, kar ne bi dopadalo, se brez ugovora premenja. ""^fg Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Národne tiskarne". 05E