lañad daUj glasilo slovenske nahodne podporne: jednote UraCalškl la aptmvailkl ■tari i MOT Offlo« of publication: HIT 80. LawsdaU av«. TrUphoa*; Lawadal« 44M * - ■•• - - A Chicago, ML, potok, 13. maja (May 13) 1821. S»b««ri*tion 11.00 Yaarly. STEV.—NUMBER 110. •f ÜM PraaMaat, A. 8. bu.l«..un> PM|«uUr Qmmmrml. let Im NctiM UPS, Aat éf Ost. 3, laiT, .«tWori.^ mm Um* 14. 1S1«. ANGLEŠKA VLADA NAPOVEDALA VOJNO DELAVCEM. ff Lloyd Ooorga ja pričal inora mobilizirati ixjemno armado ' ——_ 1 •/ "'"'.v NAJVEČJE TOVARNE ZAPEO VEATA. London, 12. maja. — Lloyd Ooorga je včeraj dejal v parlamentu, da bo vlada aa vsako ceno zdrobila blokado, katero izvajajo transportni delavci in železničarji proti uvozu inozemskega premoga. SH| t Vlada pričakuje generalno stav ko in valed tega je ponovno pričela rekrutirati izjemne čete in •lelovati načrte za tranaportiranje živil na tovprnih avtomobilih /t Ameriški in nemški premog, ki je dospel v angleška pristanišča zadnje dni, je 5e vedno na parni-kih; organizirani pristaniščni delavci se ga ne dotaknejo. V lukah je vso polno vojaštva. Izvrševalci odbor Zveze transportnih delsvčev je imel včersj tajno sejo. Tajnik Rob. Williams je rekel po seji, da je položaj danes veliko slsbši kakor je bil pred tremi tedni. . Situacija v angleških industrijah, vsled stavke rudarjev, katera traja že od 1. aprila, se vidi iz naznanila velike ladjegradne in strojniške tvrdke Vickers, ki ima v Barrowu največje tovarne V Angliji. Tvrdka je naznanila, da koncem tega tedna zapre tovarno, akiznisa v vseh državah, da bodo vplivale na ljudstvo. V mnogih državah je že uveden referendum le za državo samo. Te države bodo podprle razne močne skupine in v jeseni bodo nepričakovano v imenu demo-krcije zahtevale, da sc ustavi vključi zvezni referendum. Izigrani bodo vsi "ilagerji" o demokraciji, da se ta ljudska za deva upraviči. Besede bodo k POLJSKI VSTASI TEPE- ALI JE NACUONA NI V GORNJI SLEZIJI. V bitki pri Ratiboru so pognali 2000 Poljakov v beg. GOVORICE O PREMIRJU. Berlin, 12. maja. — Kljub poročilom, da je Korfanty sklenil premirje s plebiscitno komisijo, »o se včersj vr4»le tri bitke V Gornji Šleziji in poljski vataši so bili tepeni ns vsej črti. Nemški civilisti so pričeli proti-ofenzivo v okolišu Kosela; preko-račili so reko Odro in pognali Poljake v beg. Druge dve bitki sta bili pri Ra tiboru in Roaenbergu. Okrog 2000 Polajkov je oblegalo Ratibor že več dni. Imeli sp strojnice tu lahke topove, ki so jih vseli Ita lijunom. Nemški prostovoljci no smejo imeti topov, temveč le puške. Bltso 4000 Nemcev je napadlo Poljake, in po vročem boju ho se zadnji umaknili izpred Rati l)ora. Nemci poročajo, da nimajo izgub, medtem ko je bilo 17 Poljakov ubitih in vzeli so jim sedem strojnic. x t , ' " Oppeto Gornja Slezija, 12. m#-js. — Angleži in Italijani zanikajo vest, 4s J* bilo sklenjeno premirje s poljskimi insurgetjti, Francos! pa pravijo« da se vrše pogajanja. LIZACUA RUDNIKOV POTREBNA? BAJ JE VSAKO LITO DARJXV UBITIH HT 7 RANJENIH, jg S, 000 80,000 Ts Kattowitza ja prišla veat, da 'j ^^l^SJ^ sygintll je frsneoski tank, stojeA sredi rñn{ v 2 dUtrlktn rudarake or. glavnega trga, razpršil četo rani V 2. distrlktu ;udamke or ganltaolje, delajo na najbolj bo- šev z eno saino míwo Mk na- pre;iüg0Vfra polhi v Zdru- bojev is svojih strojnic. Cim so žl,nlh dl4.vah. f tem distriktu počile strojnice, so vstaši^aamtali ÂÏ^» ^......¿uÄfv NEMČIJA JI SPREJELA VSI. Franco^ pa kljub temu < obdrže 1 armado as meji Rubral London, 12. maja. -^Ministrski predsednik Lloyd George je sno-či naznanil v nižji zbornici, da jc Nemčija brezpogojno sprejela vse pogoje odškodnine in drugih zahtev, ki so navedeni v ultimatu entente. Ultimat poteče danes opolnoči. Dne 1". junija se zopet vrši konferenca vrhovnega svete, ns kate-ri bosta zastopani tudi Nemčija in Amerika. Na dnevnem redu bo vprašanje, kakšna jamatva položi Nemčija za plačevanje odškodnine, kstero je obljubila plačati v dvaintrideaetih letih. Dslje se bo razpravljalo o vprašanju Gornje dlesije. Konferenca se bo vršils v Belgiji ali v Italiji . Pariš, 12. msja. — Pariški listi zahtevajo, ds se mora izvršiti mo-bilisscijs letniks 1919 in franeo-Hke Čete morsjo začasno oststi ns meji Ruhrs ob Renu, teko ds se okupacija rurhskih pokrsjin izvrši takoj čim bo Nemčija zopet kršil* pogodbo. Francoski ursdni krogi so mnenjs, ds Nemčiji se nO «me zsupsti in edino oborožene sila je edino jamstvo, da plačaj kar je obljubila. Šest divizij francoske armade, ki se nahajajo v Dneseeldorftt, ostane tsm toliko čsss, dokler Ncm«ja ne plsčs prve miljsrde H stih msrk, nsksr se umaknejo čes Ren. V parlamentarnih krogih je o-paziti več ali manj ncsadovoljno-Kti radi sskljnčkov vrhovnegs nrets v Londonu. Francoske mili tsrsrt« j«d, ker je Nemčija spre jelš ultimat, in s tijem in ententno plebiscitno komisijo, na podlagi katere obdrže poljaki vstaši teritorij, ki «o ga do sdsj okupirali^ toliko Čsss, ds entents rszsodi, komu pripade Gornja Slezijs. PREDLOGA EA MESNO KOV* ^TROLO JI V DILU. Washington, D. 0. — Podkomi-tej senstorjs Norriss jc na delu, da isdcls predlogo zs kodtrolo mesne Industriji*. Predloga je sko* rsj enaka predlogi, ki je bila sprejeta v zadnjem zasedantfu, toda u-lita po ¿borničnem odseku. « Zastopniki meaarjev so zahtevali, ds se skcljs odloži in uvede zaališsnje. Povedali so jim, da sta zbornica in senat uvedla že dosti preisksv o tej stvari in da je vsako nadaljnb zaališsnje nepot r«l» no. Zdsj prihaja Čas. da sa gtssn-je o predlogi. Konsrresnik Ticher je prepričsn, ds se lahko glaeaje o predlogi. Če predns bo končano zredno kongresno zasedanje. — Po nekem poročilo is An «o re je vlada Mustsfe Kemsls pafc odkrila sovjetsko gibanje, ki je imdo za cilj strmoglavijenje Ke-mslove vlade In ustsnovitev so-vjetske replike v Anstoliji. Več oseh je bilo sretirsnih. Oe bi bili rudniki naaijohaUiira ni. ns bi bilo teh valfldh žrtev. Oloarfiald, Pa. - Če se rudniki saeijoualizirsjo, tedsj bodo kon-tumenti prejemali premog po pri-lični ceni, visoki profiti bodo od-ravljeni in odpravljeno bo tudi sbo gospodarstvo v produkciji reuioga. Rudarju pa prinaša na-ijoualisacija še večje ugodnosti, nesla mu bo ugodnejše življen-e razmere, kar pomeni več veselja in sreče v njegovem domu. Produkcija bo postsls enskomer-ns, delo bo razdeljeno akozi rrn leto in odpravljena bo priganja Ška Sezona, kateri aledi mlsčna ac-zous, tako da enkrat rudar dela. da se skoraj ubije, drugič mors ps skozi mesece biti br?s dela do- *iv pridobitve vidi v. uscijonall-zae.iji rudnikov Jphn Brophy, predsednik 2. distrikts rudarske organizacije lT. M. W. of A. Iz-dal je v ta namen letak, ki naj alu-žl v ppduk ljudstvu in rudarjem» in kateremu aledi še več letakov SENATOR FRANCE STAVKA MORNARJEV I ODPOTUJE V RUSIJO. Ubsrtfci republikanec, ki ss aslo poteguje ss trgovino a sovjsti, û hoče ogledati Rusijo. POSTER JI TUDI ODAEL V RUSIJO. šenih državsh. V tem diatriktu dela 43.000 rudarjev, ki na leto itultimore, Md. — Senator Jos, I. Krsnoe, republikanec is Mary landa, ki je dobro znan ameriški javnosti vsled svojegs liberalne ga atališča napram sovjetski Ku siji, se je odločil, da obišče Ruai jo hi sa ua lieu mesta aeznani i razmerami v republiki sovjetov. France odpotuje dno M. msja na Angleško in od tsm pojde v Mu akvo. Senator Frauee je anau žago vornik trgovine s Ruaijo in čitate IJeiu je snana njegova debata \ New Yorku s nasadnjakom Kiu gom is Utalia, ki jo proti trgovini a sovjetL France hoče dodobra proučiti sovjetaki sistem produkcije in se prepričsti, kaj je rasni oe na oariatičnlh poročilih, da Rusija nima ničesar us prodaj sli v zameno. frsnoe je prvi ameriški javni uradnik visoke stopnje, ki obišče sovjetsko Rusijo odksr je tsm boljševUka vlsds. Kot so poročs, bodo Francu ns rszpolsgo izredni pripomočki" ss proučsvsuje razmer v Rusiji. New York, N. T. — William Z. Foster, ustsnovitelj lu tajnik or. ganizacije jeklarskih in železarskih delavcfv, ki je vodil zadnjo jeklarsko stavko, je odpotoval v JE V POLNEM ZAMAHU. BAMO ŠTIRI LADUB SO ZAPUSTILE V 10 DNEH BALTIMORE S STAVKOKAZI. 8555 sä»^«s w je la rudarska organizacija ns kon- ** P"*» ko^nm m,ve *ro venciji v Clevelandu leta 1919. Po internaclonalo, kl so vrši v tem programu se sahtsva nacijo-nslizaoija rudnikov, šest ur dels ns. dsn in pst dni dela > v tednu. T9da Brophy pravi: "Ta program ostane pobošiu želja, dokler ru-dsrji ne sspopsdejo, kaj pomeni." On smatra, da je trajna diskusija potrebna o nacijonaliaaolji rudnikov v lokalnih organizacijah hi-d srake organizacije lu delavskem časopisju»' ¿1 SS SSeljonaHzaclja Moskvi te poletje. (Foster je snsn našim čitstš-ljsm po seriji njegovih členkov o stanju ameriških železnio.) ULOOE V POiTMl HRANILNICI SO PADU. Washington, 6. C. - Poštni de-psrtmeui poroča, ds so ulogc v svesnth pošttflh hrsnllnlosh v s- Chicago in okolica: V soboto deloma oblačno in hladno. Lahki zspsdnl vetrovi. Temperature i zadnjih 24. urah : najvišjs 60, naj nižja 53. Solnee Izide ob 5:02. zs Ide ob ê. Ljudje, ki mislijo, ds je U črt fsntsstičen. ne smejo ti. ds ne morejo ns drug nsčio do seči svojegs namena. Antisslun sks li*s ima dobro zasede* kos gras In le "ljudski glss" Iskkc zbudi posUvodajce is letargijr Zs Ijadski gisa pa «e ni bM izsaj de« mrgafoa, zsrsdi taca ne pre ostsjs nič drugesa kot ss referendums V t kmetje sa lahko tzvris vse stvsri - sli pa larjcv. Vsrok temu je breeposel nost delsvčev, ki vočlnoins nsls-gsjo svoje prihranks v imštnlh hrsnlltilesh. Vsegs denarja v poštnih hranilnicah Je bilo 1. maja $156,100,000. Sdnikov doseže. Dolžnost rudar-fPrllu pwile za deset mUjim<»v do-je v je, da to diskusijo zanesejp med ljudstvo v občini, v kateri žive. On pravi, da so pritožbe ljudstva napram privatnim lastnikom premogovnikov enake prito#)sm rudsrjev. To pomeni, da privatni sstniki odirajo ljudstvo kot kon-zuments in rudsrjs kot produeen-s. On spelira ns rudsrje, ds nsj razoblože ljudstvo, ds ga privatni lastniki odirajo. ! Brophy želi, ds se rudsrji trajno izobražujejo. On meni. da se to najlažje izvrši, če se skupiue rudarjev shsjsjo na sejsh In ras-previjajo o nscijonalisaciji rudnikov in druffih industrij, sploh nsj diskutlrsjo o vseh dsrskih vprsšsnšh. Dslje kali, ds sc zaposlijo gospodarski eksperti, ki (lopnejo fakte, In meni. da lahke v dveh letih tako obdelajo ves distrikt. da bo ljudstva zshte-vslo ns glss nacijonallsacijo rud nlkov. - V t $ O Pomenljive so pa njegove besede, kjer pravi v letaku, «s ns do ►ežamo taca programa, tedaj moremo to plsčsti ns Isto s dva ti* m>č ubitimi in trideset tiso«-rsnje-uimi radarji. / O produkciji sa proflt pa go v uri takole: ' "Mtane seveds asmo nekaj /loniljsnih nog in raher, m*kaj Potegnjenih hrbtov in ledij, nekaj zdrobljenih rok in pratov. ne kaj opečenih po telesu vss k I «lan Dokler so profiti MJj naše indn Ktrija. tadaj ni vsmost prva reč, na katero ss gleda. Zdravje. yar nost sts pastorka bizntfkHi pod jetlj. Prvs dolžnost oprave al lojalnost napram ljudstvu ia rudar fiiNMtftt*- amra biti napram del«4čar>e«ri sakterajo proflt/ Hrophv našleva ^Mlsnjs ru darjev tadrr/ih trideset lat ia jih Ptkneria a trpljenjem prvih krist in Aamrieanav oh L Jsnl ladi.11 so stavkokasi saiga-, U parne kotle tn jsžioo. ((''wSMl '¿-" ' Washington, D. 0. — Prvih 10 dni so ssmo štiri Indijo zapustilo s siavkoknskiiu moštvom pristan, od kar so delavei na morju lspr* ti. Od dve|» ladij zdaj še ni glaau. kako so Ntavkokazl (»previjali delo ua njih. Po poročilih, ki jih je prejel Andrew Kurusoth, predsednik organizacije mornarjev, sta drugi dvo ladij i pohabljeni, ker stavkokazi ne razumejo dela. Lsdlja as prevažanje goveje žl* vine "Westi m K!ngH je sat^usti-Ia Haltlmoiv 1. maja. Zasidrati se je morala v nižjem Ohesspcsku, ker sn stavkokssl asšgsli parno kotle in ježico pri parnih strojih. Ta dogodek govori dosti Jssno, ksko zmožno ljudi so nsjeli kot stavkokazo. Hrečs je, da so to ni r"odllo na odprtem morju. ■*De* Moines bridge," neka druga ladija, ki je odplula s stav. \ukaškim moštvom, so po poroči-lih nahaja v doku v Newport Nowsu, da Ju popravijo isušeni delavei j t • Poročila, ki jih prejema Furu* Neth ir. raznih atlantlčnih Is* paei-fičnHi prist s no v ud zastoptvikov murna m ke organizacije, govprs, da su privatni psrobrodni interesi popolnoma pogoreli s svojo grožnjo, da rasbijejo orgsniesei-jo rooruarjev, Če prodase lapor. 1 m)hI i ne aui^ejo mornarje?, kur- % jačov, kuharjev, oljsrjev, stiojni-kav. iNrfs*rafistnv hi drngili delst.: ' oov, ki so potrshiil ua Isdljih« ,' ^'IKiruseth nruvl.o položaju: L 't Kolikor Je meni stasno Is poročil, smo jih ustavili ns p4eifič-ul ubali in zamašili smo jih ua it-lantlškl in zalivski obali. Petnsjst do šestusjst kompanlj Js podpisa-lu pogndbu z mezdo, ki je bila pls-čaus \ mino lam letu in njih ladij.-idoveju brčz vsake, ovire, Izjema' je le tam, kjer je admiral Ilo/iaon ud v sel ladlje komvatdjam, ker so podplasle pogodbo.", V New Orleausu Je plov4>oni odbor pokassl svojo roko v puudc-Ijek, ko Je lzi>os)»vsl ostro sodri i jsko prepoved proti vsem stav-karjevu. Ae predli* je blls izdana sodnljsks jwepoved. je polioijs aretirala večje število atavkovnlh straž in jih odgnala v zspor. VIT LETALCEV PONESREČILO ' ' t ¿' MriŠM • y v Aroadla, Tla. — Lajtnent Oe. erge R. Bloom in saržcut liarrv J. Kelting sU padla doli s letalom ns Csrlstroraovom letalskem polju In so ublls. Oklahoma 0ity, Okla, — Tuka j ja padlo doli letalo, v katero.u so bile tri ofcfbe. C. X. MeCiillongh in Alffotl Bloomuulst sts se ubila. B. G roga u jc ps zsdobil težke po-šiodbe. ' l S ■ , M ¿L "i ML Velik po|ar v Youmrstownu, O., Je uničil skladišče lesa in de-set druglk inislopij. Akoda znaša čes mil Jon dolarjev. Humi se, ds je bil ogenj podtaknjen. NaŠtevs rssae «ločina piukerio-paveav, profesijonslnih preteps-lev, nsjetih in slsdkih vohunov. Spominja ns mssaker pri IauHo-wu. kjer so nsjemaiki v slullrf promoifovnllklh lastnikov strelja II na otroke Ia žene. Omenja ma-saker pri Latimern In pregsnjs-njs rudsrjev v Zspsdnl Viralniji. Alabsmi in drugje. Končses ps Hi »pi Zasanjanih je o m Induslrijalno unijo. Ca je samo kri cena za demok racijo, te daj smo že zdevnej plsčsll. "Navadili smo se že tako sls-Mh razmer, ds ns gtedsmo f| nanje s jeznimi očmi In vSbujeno sa vest jo. Mealo, ds hi m vplrall slabim življeflsklm ratmmm. jih sprejemsrao s orije»nal».k'# uds nhmtitr kakor da ie Bog Ia ne laet-sik preaiaga položil roko na nas JOHNSON JI ZMAGAL V PRVI PRASKI. Waahington, D. 0. (Federated Press). — Heiiator Hiram John« son iz Kalifornije naznanja, da maščuje izdajstvo volile«v ns o-nUi delegatih, ki se niso ravnali po Inštrukeljsh svojih voliUtcv na remjbJikan»kl konvenciji. Hvoje delo J je $>rlčel s tem, ds jo preprečil linenovsnJ< Dsvld It, Blsirs is Wli.Hti»u HaJeins JS. 0., vrhovnim dsvksrjem. Illalr je bil In&truirsn po volil-eih, ds podpira Johnuonovo pred-sednlško ksudfdsturo ns republl-ksnski konvenciji, Ulslr se niVsv-nsl po tej inštrukciji, smpek jc aisaovsl ss llsrdlngs. Johnson se ps ni ustsvil le pri um. ds je razkril Blsirovo početje lis k oi i venci j I republlksnske stranke, smpsk je povdsrjsl .da ni pravilno, če se zet najbolj bogatega V-lov eks v Hevcrnl Csroll-nI Imenuie zs dsvksria,(kl Ima plaAatl visok davek. Stara garda v republikanski stranki Ims v senstu veČino nad nrogrsslvei In demokrati. t»>ds «IsJ se je o Bakuja, temveč je sklenila pogodbe s Perzijo in Turčijo, ki čuvajo Baku prod na-daljnimi invszijami. Druge poti v Baku danes nI ka kor skozi vrata • diplomatičnegs priznanja. Vsi veščaki v*Wash ingtonu pravijo, če je Anflijs res priznala Leninovo vlado, tedaj je to storila iz edinega raslogs, da dobi prvs koncesije v pskujn. Baku je t orej ključ, ki lahko vslk čas odpr6 ruskim soVjetoto «lipi O m Stična vrata v Washingto-nu. Nokaj časa še ln videli bomo.| Iz delavskega sveta — Stavka vosnlkov mleks Chicsgu visi ns niti. Organissc js voznikov sc še vedno pogaja družbami sa šest dni defa v te dnu, toda nobena stranka noče od nehati. — Organizacija jeklarskih in žclcsarsklh delavcev žirom Unije je od glasovala, da bo zahtevals ponovitev stare mcsdn& pogodbe To znsči, da se bodo delsvVt npr znižanju mesde. 'pijI — Bratovščina železniških tele grsftstov ima .konvencijo'v Sa vannahu, Ga. Na dnevnem redtt je vprsšsnjo mesde, kateri groz «nižanje in ' ustanovitev lastne bsnko v 8t. I/oisu. — Unija želesnižklh prsmlks čev t Severni Ameriki ima po po ročiln blagajnika na shot* v To-ledu, O. «750,000 v svoji blagajn — Organizirani thltnvfl Springlfddu, III., so amsffsll stavki. Dobili so 44 urni delavnik v tednu. Tiskarji «o pričeli s ti nksnjcm zlmrničnih dokumentov, ki s., čsksll v tiskarnah od maj« — Stsvbinakl, dclsvci v Nee-nsh«. Wis., so Izgubili bitko as uprto delavni™ — Is Sitlneys, New South Ws-les. Avstralija, phročaja, da ao avstralski mornsrjl nijajno sms-»ali V stsvkt Dobili so povišanje mer.le |n predstavništvo v uprs-vsh plovbcnih družb. • V ( hiessu » vrši še dvs dni M na k on v ene i js «»rganisasljt Industrial Workers of the World. HO izKljueno in vzgojevslns Vpl»- papirnici om proti i^iuluera- ZAHVALAl Dolžnost me veže, da se iskreno : 'M ' ' ■ if- im Ns vseočBliču > imsjo na mali Wmép* ien kolček vom vedno 03 stopinj ŠČanca, kst pred devet t< ca, ki jo bfl iS V Phflidelphiji mati iil položil na malo i^arnotratno ploščo in |S pokril s steklenim zvon eem tako, da ne pride srak do nJona. Ko ga je vzel IS prši piščsn ca je rsdtno bil. toda danes je popolnoma Od lota ha kpter no po en strežnica, corekoč ko opsaali Vsakih \'jo srce in Eno polovico «teklenlm co sli sH pa vsnje. krije s nobene ampak prave Ako bi sd mojim sorodni znancem in prijsteljem za prijaznoet ob priliki velike če in izgube moje ljubljene aoproge ELIZABETE VELKOVRH. Najtoplejšo zahvalo izrekam mu pokojne soproge Joe u iz Greenwood, Wis., in b Kaučniku za krasne vence in za ves niih trud, ter tolažilne jesčdc; nadalje njemu bratrancu n družini Andrej Lenarčič. Hvala ženskemu društvu 14 Moška jed nakopravnost" št. 119, S. N. P. J., taterega članica je bila pokojna; lanom Slov. narod, čitalnice za cTaum venec In izborno petje na domu; društvu "Sloga" št. 14, S. i. P. J. za obilno udeležbo pri >0grebu in za venec. Skoro ni-nam izraza, kako naj bi ae zahva mojim prijateljem iz Milwaukee, Wis., zs vso njAi požrtoval nost, za krasni vcriec in prelepo petje ob grobu. Najlepša hvala vaem darovalcem vencev in cvet ie, drOžini Frank Svete, Sam zobraževalnemu klubu, Vinko Pivku, J. W. Homacu, družipi John tArtač, družini Paul Bartel Miss. Mlary Hrovatin, J. W. Bar-nesu. Zahvaljujem se vsem osta im rojakom sa vse tolažilne bese de, za veliko udeležbo pri pogre m de ja pri naWa to s^«, ved-ivnik in ens bolniška OS o m, ter za vse simpstije, ki ^e lh izkazali ob moji nesreči, enkrat moja arčna hvala vsem skupaj! Pokazali ste se kot resnični prijatelji v nesreči in bodite uverjeni, da tudi jaz va8 ne K>m pozabil. Ti pa ljubljena mi soproga, počivaj v miru in lahko naj ti bo ameriška gruda! Žalujoči soprog: Frank Velko-vrh, v North Chicagu, I1L Maja 12, 19^1. ^ikJ^M da Jo tá-ki natanj-tega ik na dvo, ponovno s drugo polovi-v strahl vrže oem nima to "srce dne, ko so ca in ga \ neo, bi tO bilo večje kot ce vedno raste Ves ta ksasli v Prilk\ 1. je, dsvanje o tal ji AmettfkO mm je vem sav< ne or od on iz prs piščan stekleni svo-lo tako, ds bi OeáUs. kajti sr-^te. pred kratkim pre mi ks jočih in 23. s-treno pre-na latni^ axis Carrel Oovoiioo o London, 12. maja. — Usti Javljajo, da so v teka mirovni rasgo-vori mad voditelji novcev in prednednjk konferiras diteljem stov, (»ovori a tuši,o mirovnih Jih s AnglQo.4 The bondon 1 pišejo, da sa Vič v 700 latli doneli. Irska domiaUil síers, unioni tviro Times bliža pravice -Ia Pariza javljajo, da so predatavniki entente v Carigradu Sklenili pn>klaml».®Wralnm! ^Carigrada ln Dai^nasl dokler traja konflikt mod OrŠko In Ke malo vi ad Turki v Mali Aziji. — V Peraviji ae kpha aava 3 vnlueiouama kriza. Vlada Js pred t>xr dnevi depotiirsia bivšega predsednika Bonavidess in vrfje število aiagovlh pristašsv v Av strslijo. Is ehilakih virov ss poro-ča, da js v Umi, dsvnsm mestu Peruvijs, Izbruhnila seva revolta. — Dr. Motor Psa d» t v Parizu J« neki 504stai «sni odstranil «s-lodee nakar fc psprimsss sndra-vUa ia sdaj Mvi iras želodce. U Mratl mora le lahke hrano. t*rm k Imela raka v šrtsde« Dr. P chet prart, ds šsladee ni absolutno potrjen gs Življenje Ozdravite tvoje živce. ¿•JiMai&iv fii1-. if'tftite «y.-. dast«utnüsBÍ,sló-_ ako «s lahko rajsko vas vznsmirja šum hi ro-nsmorsts storiti bo^sga, kakor SEVERAL NE M íBevwno^NsrrotOB) pravilno zdrs- SiŠ^rS!." ^oi^^n'Ä vaš iv5»Tsistsm. Cena $1.26. I vaŠsm Isksrju. Vpra-N s jemljite v r S( vi RA r o < i I'AH l^'.Pins, I lo w/> Nußa-Tone Weit Raleigh, W. V». ■ Sa It Nu«»-Tone la pOWiliV bluKode; — r crtu ic pi» m«i, , *mk ni^Mig« vaaj. IVAN STIPClC ik UHptnj« vanj. IVAN STI WL... > «fahle» »-TIMM mtajt ZA ÍNJA. Um SI.««. ■ IS. DoMI« lo pri Murju. )..mjlu t» U dni pop« >1 ne» nía fa oljni r i kkšiAflP . 1 »am (.aIIa nnurn H ' was» urssv vmsfar povrnil JMJS nwior»«^ dobiti ^^«tont Uniči vse sitne stenice P. D. Q. Samo pomislit« «i, AkaUica P. D. Q. stan« S6c (Psskjr Devils QiA«tuM Is katersgs si napravite «a kvort te koCin« dovolj sa uničiti miljone «t« Sle. bolh. Ifurkev in airavli in vsU a« vskko narisi j no aalsgo, brez ds bi pokvarili obliko ali perilo. i vrn^tM Milnra a .. itiil □ni- ša «tenico j« P. D. toliko prilik,- iMvljcn vroétra nolnru i'« v vsaki ška s katero d pomagat« an štraNce tsnni tudi s« Iludidkovo glavo na m-ŠUUji UdaJ boa« rotovo imeli to ir rabijo vbolnlšolcah. hoUHh hi amss asMUia.nroi^v ps Isvedsneih. (Adv.) katero prirede | ' tukajšnja tri dru&V dne 30. maja povodom slavnostne otvoritve novega poslopja zadružne prodajalne v Imperial, Pa., ob ENI URI popoldne s sledečim vsporedom v Narodnem slovenskem domu: 1. Ameriško narodno hiihno, igra godba. 2. Nastop najboljših slovenskih govornikov. 3. "Hej Slovaiy'\ igra godba. 4. Petje. i r 5. Ples in prosta zabava. Vstopnina za moške 75c, dame ao proate vatopnTne. Cenjeni rojaki in rojakinje v domači in bližnji okotipi so uljudno vabljeni, da se udeležijo te slavnosti, katera vam bo gotovo ostala v dobrem spominu. Pridite vsi t Za točno vsestransko dobro postrežbo bo akrbel odbor. OPOMBA: Ob tej priliki so naprošsna vsa društva v bližnji okolici, da bi ne prirejala veselic na ta «lan. Za odbor: ALOIS TOLAR. Prišlo je veliko število potnikov katere je naš Hrvatski Bankir — Z A. R O — privel meseca marca na parnilrih Chicago, Rocham-beau, Niagara, La Tourraine, La Loraine in še vedno dohajajo. HITITE DOBITI SVOJCE ker je sedaj bankir Zaro ustanovil tri svoje urade, enega v Belemgradu, drugi v Zagrebu ln tretji v HáVre, da bo svojim potnikom v pomoč za hitro in jamčono potovanje. Zastopa vse parobrodno črto, vi si lahko sami liberóte katerikoli parobrod. HITITE Z NAZNANILOM kZA VAS POS IN ZA ODHOD V DOMOVINO kor kdor se prvi prijavi pride tudi prvi na vrsto. V Ñew Yorku in v Havre vas pričaka Zarin zastopnik in vam brezplačno pomaga pri vseh zadevah pri potovanju. POTRUDITE SE HITRO POSLATI DENAR V DOMOVINO DOKLER JE SE TAKO NIZKO CENO DENAR $7.50 ZA JUG. KRON 1000. t V teku 18 dni vam dostavi denar naš bankir Zšro v domovino, hitro, točno in jamčeno. Za poslani denar osebi v domovini, vam da za jamstvo poštni rezit, a za dostavo denarja na banko v domovini vam preskrbi uloino knjižico. KUPIM lepe golobe vseh vrst. Plačam takoj. Ima tudi na pro-dsj vsakokratne golobe, papige, kanarčke pevce, dobrq pasmi pse itd. Knjižico pošljem zastonj. Pišite na naslov: Detroit Bird Store, Dtroit, Mich. BAKRENE KOTLE BAKRENE KOTLE izdelano Iz naj finejšega bakra v velikosti sa 4 galo-po $15.00; 6 gslonov t« $20.00; ilonov sa $26.00 in 10 galonov ss oo F. 0..B. N«w York. (VI plahte pošlljatvene stroške). Pošljite denar s naročilom. Istotako pošljemo tudi pošodo sa ČIKanj«. VICTORIA SUPPLY CO., 7S4 Morio. BMf, N«w Y«dk. N. T. n« p« 8 gal« $4r>.oi niiiHit.MHii.iM PRISELJEVANJE V AME-RIKO VTEGNE BITI PREPOVEDANO Kdor koše dobiti svojo« v riko, naj a da hitro pri msai Hiti potrebno listino, teko ds _ v llareta kraju dobi dovoljeaj« «d imoriškegs konzulat« prsi kal ao-gol«. Za slu Ca j n«aspslestl ali lost! 'im MATIJA SKENDER, J« vsi aster M Aseii fa ftk IIMlÜfi DR. J. V. GRAHEK ZDRAVNIK. Ursdne ure ao 110:00 ajntrsj do 2:30 popoldne. 848 B. Oblo Street Telefon Ceder 2388 X. 8. PITTSBURGH, PA. Usl je ala» S Iiwimlnl odbor t POTREBUJEMO i KAKO SI ÜÖITI ANOLKAKO M «o aH časopis, belalnieo (not V pooblastila: to MATUA SKSVMB fe lfl RT ta rojaka »o oall Ameriki. i ia mor» vedeti, -kako aa fo-itwHlá iadelujejo. Pili mu ln zloži atojo «adato, pa ti lrt> na-dil tue pravilno, da tt na bo i» ga s am aa ill aa NevfctiiJagesItrije. l it i Belgrad, 15. april«. Dane« «o se v prostorih Narodne banke aeatali i alijanaki in nali delegat je k trnov mak"» pogajanjem. Italija je hila «aafcapana po gg. Lueioliju, Carpioriju in Silveriniju, našo državo pa ao zastopali dr. Trum-hič, dr. Žerjav, Va«o Kukič, dr. Ninčiča ni bilo k seji. Ministrstvo za trgovino in zunanje ministrstvo že nista dali instrukcij nami delegatom .zato bo vlada n«j-lirže sama vodila pogajanja.. Na ])rvem aastanku je govoril Lucioli, ki je nagnal potrebo čim ožjih trgovskvh odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. • & V Eapallu «o sklenili zastopniki naSe države z Italijo debelo prijateljstvo. Prvi plod tega prijateljstva je bila velika izguba slovenskega ozemlja, drugi plod bo pa taka trgovska pogodba med nafto državo in Italijo, kakoržna 1)0 v korist Italijanom . Trgovska pogodba z Italijo ni samo političen akt, ki interesira samo tisto gospodo, ki se pe«a a 'visoko" politiko, anvpak je zadeva, ki silno interesira tudi de-lavstrf. Delavstvo ne mora molčati, kjer aa oži vidno prodajajo nali delava* intereaL I Vlaka država ima poleg drugih ciljfev tudi tega, da zasigura vsem svdjim državljanom ugoden materi jelen obstanek. Zato skrbi vsaka država, da sa od tujih gospodarskih uplivo v kolikor mogoče osvobodi in da razvije svoje kmetijstvo, svojo obrt in svojo trgovino in industrijo najmanj tako dalfeč, da pokrije svoje lastne potrebe, ali pa da celo izvaža svoje pridelke in izdelke. Naša drŽavo, kakor izgleda, te skrbi za avojo industrijo in za svoje delavstvo nima, pač pa jo bo imela za Lahe. " V, . ■ Dane« ve vsak političen anal-fabet, kaj «če laška vlada na Bal- frMlcocka tuj. sko legijo, ker mi imamo menda surovin, Balkan pa jih ima več kot dovolj. Zato hočejo Lahi do-t i v roke poceni surovine, ter prevažati v laAke fabrike in fabri kate zofcet prodjati nam nazaj ko tfm predsednik Jugoslovanske«» <> ^ Hapoa) ne vem, nazaj na amem. General Wrangel ae je obrnil na marša la Foete in na franooske generale s proSnjo, da ae zavzamejo za ohranitev njegove vojske. Govori, se, da «e zveza narodov baje interesira za to vprašanje. — £ druge etra ni pa poroča* jo, da general Wrangel pantQa naši vladi tisoč kozakov in da se naša vlada 4e ni odlošHe ali naj to ponudbo sprejme ali ne. Wrangel '(recta s Francoaje) ponuja svoje kozakeJ Če hočejo ti ljudje delati, bodo še kod dobili delo in naj «e mirno vernejo ali domov ali pa nad ae raakrepc po svetu. ce pa so hočejo vojakova- že dovolj vojske. _________Poaaatnik-vdo- vec Atobrož Skerjanc Je voz» arate v Križe pri Tržiču. Zvečer okoli fc ae je a kolesljem vračal proti likbf mbgoč* drago. Če bi naša * i* ■ ^^ yračal prot« ,ja nE ^ -traneh . bagdadske državah S»! « FrBMOski in Keeulaet tek pagejaiy ja-bil. da I ^TTT f.1.™ j«' britaka vlada kot za plačilo go kapitalisti pograbili Vtejkvih političnih koncesij, jamčila olje v Mali Aziji in Evropi. Pari«. — Ahoravno ae Francija trudi na vae načine, da bi obdržala prijateljstvo Zdr, drŽav in na ta način imela sasiombo pri njenih imperialističnih težnjah, je kljub temu v zelo neugodnem položaju valed nastalo kontrover-ze med Zdr. drŽavami in Japonsko radi otoka Yapa in valed uaeta)*-ga nesporazuma med Anglijo in Zdr. držayami vsled oljnih polj v Mezopotamiji. Francija ijna ve zana roko na obe atrani; kajti WM|0 ^^ rTimo<1 pisala je tajno pogodbo s Angino glede razdelitve oljnih polj v Mq-li Aziji, ne da bi prej le koliftkaj obvestila Zdr. države kot avojb zaveznico v svetovni vojni. Jia drugi strani bi si pa rada obdr- T Y—Z-' *-------i«1» prijateljstvo Zdr. držav. Akó pa dr. Žerjav. ^Ce ljudje s jrngod, [podpira eno stranko se zameri u ^ K drugi; kako se bo izmotala iz te zagate, je vprašanje ki nmčl vse «ba ja Itilar podpisana K. aprila 1919, kater* > pogodba pa nI bila ratificirana .do prihodnjega leta vsled lu^porazuma glede moje Cl-lici je. Slednjič je-prišlo v vseh o zirih do popolnega aporazuma in pogodba je bila ratificirana v Afcit Kemo leta 1920. In sedaj pa nastane vprašanje, ali so bili u merski delegat je na mirovni konferenci popolnoma l ste. ■ikzdelltev oljnih polj v Mali Aziji in tudi v Evropi ni nikakor pe volji ameriškim oljnim Interesom, Jfc manj kot izročitev otoka Vapa Japonaki; kajti tudi ameri-ftki oljni interesi bi tudi radi i* ineli svoj aedfež. Kako «o razdelili francoski in angleški kapitalisti oljna polja v MalL Aziji in Evropi in kako «6 mešetarili ca hrbtom ameriških delegatov na mirovni konferenci, io najbolje opiaat znani francoski politik in piagtelj Andre Tardteu knjigi, v kateri opiauje potek mirovno konference. GHode tega vprašanja navaja aledeše: ' Pred izbruhom svetovne voji>o «ta Anglija in Nemčija vodili po, gajanja gfede oljnih polj v 'Mezopotamiji. Anglija ae je na načine trudila, da bi dobila turške vlade konceaije za ljanja oljnih polj v " in doeegia toliko, de ji ja* ska vlada propuatila vse koneeai-je. Toda NemNHja je pa dobila šef) Itta 1969 precej širok paa fraiu^skim oljni miutereaom onih 25 odstotkov delnic katere so prej laatovali nemški kapitali stl. Francoaki iu angleški kapi taliati ao ae sporazumtU, da, boda ised seboj razdelili vsa oljna polja v Galiciji. Romuniji in ttuaiji. Hritanija je nadalje dovolila frar. etr-Vlm kapitalistom 34 odstotkov va nika komunističnega lista vnost" sta olmo jena na deset joče; ode» ol)tož«nee jo dobil divet let, pet drugih po osom lot, a po sodem let ln ducat drugih tt'eh mesecev do dveh let «pora. Prava meriška justlcat s. n. r» j* van* amr-aaa* -Ji-. m Ms «t aiiiiiimus — -- ——-- nwaw a n. f> j, assv-M s«. lnsah a»», csu. ;; vag lAPgVg V ZVCZ1 S rfLAOAJNtŠKlMl roSLI m pOZM« aa •nt«« a h. p. A, aaat-aa a^ unIas, gu^ m. trčno industrijsko politiko v na šili krajih in nékoliko srca za našo dejovno ljudstVo, ki mora danea bežati v Ameriko s trebuhom za kruhom, bi pač gledala, da se vzdigne naša lastne produkcija, ki bi v pevi vrst* zapoeijevala naša domače delawee, in šela to, kar ostane, eventuelno izroči tuji eksploataciji ali pa še tega ne. Ne bo torej dovolj» da bo na naše de lovstvo , pritisnila konkurenca nemškega in angleškega blaga — mi sami bomo omogočili šc Lahom, di bodo Uveli na naše stro-Ske t k To je ena stran trgovske pogodbe med nami in Lahi1. Druga je pa politična ,a nW manj inte-resantna. V Rapallu «o s« gospodje dogovorili, da bodo imenovali takoj po ratifikaciji rapalske po-troefbé poéebné kOthisije za skic panje trgovske pogodbe. In imenovali eo jih. Človek bi «edaj mislil, da bedo te komiaije «Wrale potrébeé atatiatičen mater jal. da se bodb vršHe važne konference po trgovaldh, industrijskih in delavskih zbornicah ria poziv some vlade, e eno beeedo, da se b>«io vršile najobsežnejpše prpirave za tako važno in v praktično življenje globoko segajoča zadeve». Toda kaj ee je zgodllot Čujte in HtnnitetMHBBlm^H "Miniatrstvu aa trgovino in «n-nanje miniatkutvo še üü dan inštrakflij našim dal«gatrmr «ato bo vlada najkrfte sama vodila pa- gajanja/ " To je prvovrsten škamlaL ka-koržnega zgodovin« še' ne posas t Vlada povabi zastopnika tuje držav* v nafto preatoliea, da ae š njimi dogovarja preko avojth deio-patov. Taji delegatje pridejo, ae-« pridejo tudi, a itjaveti aamja, da nimajo niš aa povedati. Kaj ai bodo mislili ia ai marajo mMHi 'ujd o naši drievittH Zs nas tf ta poziv aaiavanet nepojrljlv Ali ao naši dešagatja take lena-bc, da ae niso brigali za nič. ali pe vlada. Sramota bi bilo prve a še večja sramota j/ drugo. Nekoliko razomljivejša pa nam postaja stvar, ée pogledemo i r ena delegatov. Naši delegeU so dr. Trumbič, dr. íerjev In Vsse Kuflé. Rešitev zagoaetke leži prvem imenu. Dr. Trumbič > bi naš pryi vnanji minieUr ia pn d jekoleselj naenkrat prevrnU v ne ynlct frakom* prišUaagtt-obceetni jarek tako, da je &krjanc m Jn olj|ll tataresi v nezateaten obležal na mestu vsled gkr&š io pričela eo ee pogajanje notranjih poškodb; Konj jc z med Anglijo ia Nemčijo. Mkrca zlomljenim vojiaom pridivjal do- meJieca letB 19M ^ ^ prišlp do mov, nakar ao domačini odMi na Hporatuma ih sklenjena jf kila po-kraj neareče. Skerjanc ja drugi Rodba med kapitalisti obeti držav, dan umrl. ' * v katero niso podplsalj samo zaln- Otroci aalgali kočo? Leseno ko- teresiranl finančniki ampak tudi čo Matije Zaplotnika na Tutinen zastopniki M vlad. V| imenu pri Kranju je popolnoma uničil briteke vUde je podpiaal to po-požar. Škodo cenijo na 13.000 K. godbo Sir Byre Crowe to v Imenu Domnevajo, da ao zažgali v odaot- turška vUde pa von Kuehlmo». nosti starišev domači otroci, ki so Olua» te P^^^Uimvi-se najbrže igraH « žveplenkami. U korporacija ^ovana TvHka * * * u potrolejska drušba, pri kateri so fašisti «o zopet poakušall napa- lmeU brlt§kl kapitauJBti 76-odstofr ati tržaško "Bdinoat". Karabiner- koy ,n nem6kl kapitalisti ji so jim napad preprečUl. pa 25. Dne 28 junija 1*14 je tu*- " Oeadtd peftar. t goadnem delu v "Stenah" ptl l*M jc pogorelo pretekli teden ttred tlešjcm Veé oralóv guada, fttoda 10.000 K. f Poplava. Vsled zadnjega močnega delevjs in «nega eo potoki ški sultan l«dal poseben dekret __ po katerem je imela ta družba * ključno pravico izkoriščati vsa IJf cljua polja v bagdadkkem ln m6« zulakem vilajetu In ne samo odkrita oljna pdlja, ampak tudi ona, ki jih bodo le odkrili, dogajanja s turlko vlado je vodil v imenu M Sava, Id je ponekod povzročila mnogo elementarne i kode. Ubežni tihotapec. Zeradi tihotapstva aretirani Štefan Pertot U Trata je pobegnil s glavne ca. rinaroke, ko ga je carinakl or-gan spremljal v ««por. ieloeten pretep. Želoatno je, da ee ptetspk delavec z delav-cem! take je vakHImil mošno r nožem v levo ramo fin jeni Ivan Ofeatavšdk. V delavski baraki "Stavbinske drufte" na Vrta« ao ae hudo aprii tam bivajoči de s vel. V prepiru so bili močno ranjeni: Ivan Oleatavšsk, Anton Mastnsk ia Jakob Obrd. Obvezal so jih aa policiji. Napadalce pa aretžaolL ___¿trtaWi kW», hm 4.15. «WtSHH-St mm&m .»t. j. 14S, Si Ste bhaia J«Sa a LAv, CkUti*. 10. I a««, P». naam*. a* n, wie isvw, p%. kar, Bm 10«. ZAPAONO OKJROŽJ« «M 848, OIA.Ht M M Nadzorni odbor: ■JPVaiaa Tlakovni odbor: Uiewnil Is Man P«tr»vk<. Združitveni odbor: FrMh AM, SUM a» CnwM Am, CUm«% nV ) TiM|, IM 181, tMSMM^ PS. I«|hi Om. MS laifenaA DtMii Mlak Jm. Strah, 1181 g. 88. H* cuv^mo, okta. MmP UStvtt, 1844 8» ImIs ŠaišMMf1* A vnnpvNj zdsavnuc. ar. P.* km, aaaa at caa a^ cu~u»a nato. onaavuaiu uaamtm vaeavaTg*i ju. zmuos. rajgm gi immami»si. saaesaa. u v VSA P|8MA. M s hiiUS sa Mik st lik WlflSHBdKu lOLN^aa rooroi Avs^ CklM|. Ul. maslovzi itsukf stlautvs a n. P. K P. k m va á^M to 4n*t m a) suaM» MI ys^aaiga < b »l—k : ^ ^ v* • ,>• j. mm —-'— i.l. 11, j». am m«» —— — * ' ••—■ ^"—' * M Mj MlIlJ.J« M M.I.V. Mlliaillw A If. IA .t . Is apbli m k« Ji v ivmI Ava* P0SBSTV0VA PBODAJ ■ ■ Preda ae hiša «a dve družini, tri «tsvblšča (loto) «feil*, veranda, garaža aa dva avtomobila in kokošujak, vae jo v najboljšem stanju. Oena je aolo nizka, eatoo 17000 («edem H«o« dolarjev); T«-koj je plašatš la ®N TISOO. Več ae lave pri lastniku .Oglasite se nai 479—6Qtk iAve., Weat A Ills, Wis. (Adv. May 13-14) k/( -'4-¿jj * •mm^mmmmamammtrn* Vaemita v roke angleško knjigo aH šaabpia, bološnieo (nota boola) in Angleško-alevemdcl besednjak, ki ga je aaatavil dr. Kare. Vsako naznano baaado po-> V besednjaku, kako «a Ugovori in kaj pomeni) «aplilta ne-l besed« v belešnioo in jih boste Imeli lep aaklad anglolkih katerih bi n« dali aa «to. tlne dolarjev. Vaaka slovepaka hiša hi morala imeti ta beaednjak. Naročita ga na eledeči naslov \ Dr. f. J. K1KN, 6303 St. Olalr Ava., Oena beaednjakn je |S a poštni-no véed, Istotam lahka narošH* «a $1.89 Zormanova vam bodo ugajala (Advert.) ÜH iioiiolili. kar I "JSt HE? gaga. - —"á-llra. d. a^Mlifl U »• \ M ■ "f I ^bančtr^da1 in hitro v atari doaovisi is opravlja #RAIfü 8AK8BR STATE BANK S2 CoHUimH Straat, Naw York, N. Y. Ko Je Izbruhnila vojna Vm«! Anglijo in Nemčijo, je angleška vlada takoj zaaegla vae delnice nemških kapitallatov In iste likvidirala. In U korporaclja, Turška petrotejaka družba namre«. jc po stala popolna laat angleških kapi talkrtov. Leta lfl« ata pa fmn; coeka ln angleška vlada aklimUl tajno pogodbo, po kateri eo fran roški in angleški kaplUHeti razdelili m«! aehoj vsa oljna polja X Cllioiji, Hlrijl m Mwoi>otsmijl sicer sa dobiti franooskl kapitali ati največ oljnih polj. Britaki ka pital ist i, Id ae laatovali Turške pe trolejeko druM» pa a tem nikakor niso Mil zadovoljni in eo naprs vili na vlada tak pritiak. de je vleda .odrekle podpisati dotišae ft* tsjno pogodbe, ia Pranešje ea je ▼ sladajiš odela in prfamale brita-Italiii. "Popolo romano" piše, da khn kapitalistom vse koncesij* UsUvhlijo po netem načrtu-v iu- katarz se še laatovsli pred vojne. lijsnske zberniee §8* P®^«^- Nadalje omenja JMirn fin» Jugoslovsnl se iatereašrani v štl- ^kUf W de^edaj fta niso Mla rih okrajih: Trat, Poreč, Gorica nsmrsč pogajanja gle- ln Zadcr. Med temi jpeebnd bo de oljnih polj v Mesu petem I ji, ke-najbrše izvoljeoik US eeeialistov 1rrft M M vršila sredi poteka »i ), 25 koamaistev, 12 mnt! konferenco v Perima. as 'la rrpublikeaeev, 90 klerikaleev, M bi sa U vedeli amerišU drf*a«ie fsMstov 36 socialističnih reformi na mirovni keafsrraeL Ta pogaja-«tov demokratov 130, raznih M. nja ae ee nsmrsč ukorekoivodlls Potemtakem M Mla torej kwg „ hrbtom ameriških drlegalov aa, liJO soeialkttfnfli mandatarjev. / mirovni konferenci. U «r . KoiAltkpoalažujte m v vseh aadevak ta alevanaka banka, ki jé pod atalntm nadzoratvom drlavnega urada in tma ig r*ntr$ $100,000.00 glavnica is $60,000.00 rezervnega nllšdA . Za FRANK SAKSER STATE BANK Frank Sakaar, predaednik. MU««iU S mil, ■ 8 «O« Naš «tro*to. i» *pr*k im Sir.Ii Üs 44 »fia >. ßm $0 90» 9 duUri* k ffijsBP*^94 A. H. SKUBIC CO. 9» * m mmsT »7 ¡««MM, I i. NKMm, alCeRls, m ■ i w* aaam vmaip» MlLOJEVlCf prstf Voj.Akl «fty •'Idr.vntk ae v OfUl* aa I J 417 W^ »fr. i PITTftSUgCM, PA E$30.000.0Q THE ENUGHTENMENT" i mi úm Shvisli WiHiiil B—mik $m 4 hv tkm tli ms|i W«H»a.l Sa radikalni pre P AH ima Italija kakšne pravice do ? »t 00 aa Uto »2.60 ee lele, M M «a pol lela, PROSVETA" PH mirovnih pogajanjih ▼ an po te italijanski di zastopniki sklicevali, da zgodovinske pravice do Istrije kdo sklieoje na zgodo ' pravice, tedaj morajo te pra seči nazaj v začetek sveta, • BORZ1JAN! IN 2ITN1 SPEKULANTJE PLAKAJOI Borzijani in žitni špekulanjte stokajo, zdihujejo Jokajo, kaj bo zdaj • farmarji, če bo v Illinoisu prejeta postava, ki malo omejuj« borzne špekulacije z žitom. Ko so prišle prve vesti is Springf ielda, da bo poet* najbrž sprejeto, so borzijani zagrozili, da se preselijo v Milwaukee, Wis., ali pa v Hammond, Ind. Ko to ni pomagalo, so pričeli šmokavzarski uredniki plakati, da farmarji imeli strašno izgubo, če ne bodo žitni špekulant; in borzijani skrbeli, d* pride žitrf pravilno na trg* Prav ganljivo znajo povedati, da ne gre tukaj za interese bor- 'aren dokument. lijara neodvisnosti ja postals bolj le viika I Postna hranilnka Združenih drža?. Ali so stare ameriške revolijeio-tradicije obsojene na smrt T Mnoga znamenja kažejo tako. so tokaj, da bi vladajoči J|v Ameriki najrajši spreme-zgodovino in izbrisal fakt, da ter «S bile Združene države porojene Zagovorniki podjarmljenja stri je po Italiji so rad! da so ItaUjani potomci ne Rimljanov, torej t odi ojib Zgodovina pa ae pripor da ni ljudstvo živelo ▼ je Ml ustanovljen Rim, ali da naselilo komaj tri si Kristovim rojstvom. nihče ne more datirati svojih xgo~ v revoluciji, samo če bi bUo modo vinskih pravic na ¿as, ki si ga *oče. sam Ubere, da je zgodovina pri- . Amerika jma gotove zgodovinske dokumente, na katere je bila ■ ponosna. Med temi doku-snti prvačita Izjava neodviano-in Proklamacija emancipacije ijev. Oba dokumenta se srnama — oziroma sta se smatrala sveto pismo ameriške demokra-|je. Prvi ddkument je spisal ~ >mas Jefferson, ustanovitelj >kratižne stranke, drugega pa je, kot so pričeli Rimljani s Uncoin prvi, predsednik ki ga je jenjem IHrije, katere del Jpndidirala republikanska stran- tvortla t odi sedanja Iatrijs aH . - . ■ L . ^ Izjava neodvarnosti, čeprav spi- Vai agodoviparjfse atrinjajo vl»n* \ 8A°; em. dsiiele prev malo ve o pr- * P* Pravici Ilireih. Po griki legendi. ^Pt revolucionai^e miali do- La Cadmus in Harmonle*) tUne dobe- človek w da ta lila tam v Iliriji Poeta- dokument ostane največja sveti- sta oče in mati *ponimskega "Js Amerike za vse čase. - a kaj Ittieev. To legendo tolr ,mo doštvaliT v . zgodovinarji tako, da ao, neodvianoati je danea ne- varen dokumenti prebivalci Ilirije/Dokazi za Teg^ nepr^vtf etike ao pa zelo revni . kucuhi, temveč Uko pravijo pa zijanov in žitnih špekulantov, ampak gre edino za koristi v starem veku so imenovali ves ** vojaiki ^^^a "" ^ Ilirijo, ki je bil nepoznan in funkcionar ji t kmeta, zaradi tega proč a postavami, ki omejujejo ži špekulacije na borzi. » Nikakor ne gre, pravijo borzni interesi, da bi skupaj zvezane organizacije tržile z žitom, ampak take kupčije gredo edino borsijanom, Id se nanje razumejo. Ce bi bile nove postave za ureditev žitne kupčije res na ikodo farmarjem, tedaj bi šmokavzarski uredniki in borzni interesi ne potočili ene solze. Se v sanjah bi jim ne prišlo na misel, da morajo nastopiti proti sprejemu novih postav. Kako borzni interesi skrbe za farmarje, so pokazali lansko jesen, ko so ponudili farmarjem take cene za pšenico, da se farmarjem ni izplačalo obdelovanje polja. Vprav take kupčijske manipulacije so povzročile, da so bile legislaturi predložene postave za regulacijo žitne kupčije. KAKO SE ZNI2UJEJO CENE. je nahajal vzhodno od ItaUje m , v Prožlem i« ** no od Macedonije. Ljud- j« policist napadel govornika stvo js sestalo k veš plemen, ki tteHem % državi Texas, ko je bilo zelo . bojevito. Grški ago- ► W»t» neodvisnosti. Go-dovinarji celo tidijo, da so bile ™™ik i« pojasnil policistu, da ženske pH Ilireih v časteh in ds «ta dokument, katerega je apiaal so darovali človeška bitja svojim Jefferson, toda konštabler je po->ogovom. tegnil govornika a. stojala in za- Grki so se pričeli naseljevati v režal: "Pokaži mi prekletega Iliriji sedam sto let pred Kristo-N^erwM» <*» areti' Cene padajo. Seveda padajo. Kdor tega ne verjame, naj še enkrat prečita vest, da so farmarji vTraverse Cityju, Mich., prodajali bušelj krompirja po osemnajst centov, ko je pa neki farmar iz ravno istega mesta prišel v Chicago in je kupil eno peko krompirja ravno iste vrste, je zanjo plačal 86 centov ali $1.44 za bušelj. Kajne, cene so padle in sicer so padle na ta način, da je moral farmar prodati krompir skoraj zastonj, v Chi-cagu je pa moral koniument plačati sedemkrat toliko za krompir, kot je zanj prejel kmet, ki ga je pridelal. Političarji starih strank veliko gobezdajo, da je pomoč blizo za farmarja in delavca. Dve leti se že vodi vojna proti profitarstvu in po dveletni vojni je doprinešen dokaz, da so tisti, ki stoje med farmarjem in delavcem, več ko šestkrat toliko spravili v svoj žep, kot je prejel fannar za krompir. Ali je potreben še jasneji dokaz, da profitarstvo še cvete kljub vojni proti profitarstvu in da ljudski oderuhi še ravno Uko odirajo ljudstvo kot v vojnem času? Zakaj gospodje, ki pripovedujejo, da bo farmarju in kmetu kmalu pomagano, ne prinesejo te obljubljene pomoči. Ali hočejo čakati s obljubljeno pomočjo, da bo farmar hodil nag, delavec bo pa umrl lakote, da se spomnijo, da je treba nekaj ukreniti, da profitarji prenehajo s svojim plesom okoli zlatega teleta? PODJETNIKI ZNAJO CENITI VREDNOST TISKA. vhn rojstvom, skoraj takrat, kol« »am rimska legenda pripoved*. 1 Tflmr e, da so pričeli graditi Rim. " Po prve ilirske vojna a je priHo v letu 238 pred vim rojstvom, druga ilirska je pa pričela v leta 219 pred sto vim rojstvom. Ilirei so bili predrzni morski roparji,* ki so v A-driji prešaH na «rimske in grške trgov&ladije iS ? jfl^Oplenili.' Včaai ao pa Ilirei izvršili vpade vo * s la arada am. Rdečega križa, infor. oddelek.) Vlada Zdr. držav sprejema od občinstva obrestonosne poštno-hranilne vloge in jamči za izplačilo, kadarkoli vlagatelj zahteva. Vlaga lahko vsaka oseba stara deset let v svojem lastnem imenu in vlogo lahko prične s enim dolarjem ali vCČ v kateremkoli poštnem uradu, U je opravičen spre je mati hranilne Vloge. Nihče ne sme imeti več kot eno vlogo, bo-diai v istem uradu ali pa v dru gem. Vloga omožene žene je prosta vsake kontrole ali vmešavanja a strani soproga. Poštni uradniki ne Vrnejo povedati nikomur, izvzeinši vlagatelju, koliko znaša vloga. / ' *r*B Vsakdo more vlagati katerisiko-11 znesek dolar js v in ob vsakem poljubnem času, dokler ne zna|a vloga $2500 brez naraetlih obresti. : 1 R4Mai.il« > Kdorkoli želi pričeti poitno-hra nilao vlogo, naj ae obrne na pošt ni urad, kjer dobi natančna pojasnila. Ako radi kakega tehtnega razloga ne more dotičnik osebno iti na poštni urad, lahko pošlje zastopnika, ki dobi napodila .kaj mu je storiti. Kdor stanuje v kraju, kjer poštni urad ni upravičen sprejemati poštno-hranilnih vlog, mora pričeti s hranilno rlogo pri drugem poštno-hranilnem uradru potom pošte a posredovanjem krajevnega poštarja, ki da vae potre bne informacije. '' Ko vlagatelj prične s vlaganjem,'lahko pozneje vlaga svoj de nar osebno ali "pa po zastopniku, lahko pošiljs denarne poštne na-kaanke ali pa pošilja denar priporočenem rika- «kriti prefl ljudstvom, kjerkoli je zala prva alovanska plemena v mogoče." Nato piše kongreanik Iliriji, od katerih ao nekatera K«lly o aoprogl nekega major ja v prodrU do Adrije. V prihodnjem «▼«ni armadi, katera je hotela, btoletj* je pa bila še vsa Ilirija splavljena po Slovencih, Hrvatih in Hrbih. Ta slovanska pislišr na ao odpovedala pokorščino rim« Ijanskim gospodarjem in so ustanovila svoje države. TI kratki odlomki is zgodovine govore jasno kot beli dan, da nima Italija po zgodovinskem pravu najmanjše pravice do Istrije in DalsmsMt. Rimljani niso bili prvotni prebivale! Ilitije, pa tudi podjarmili je niso stalno in obdr-žali do današnjega dne. Po ljud Iz Charlertona* prihaja vest, da so privatni bizniški interesi založili lepo vsoto denarja v sklad, ki ima namen razširiti propagando v časopisju o potrebi državne policije. Med delavstvom in farmarji se je pojavilo gibanje za odpravo državne policije. Privatni bizniški interesi so spoznali nevarnost, ki tiči v tem gibanju, in organizirali so protikampanjo v časopisju, da to gibanje ne doseže svojega namena. Privatni bizniški interesi se zavedajo, kolike vrednosti je zanje državna policija ob času delavske rtavke. Boljšega stroja za razbijanje delavske stavke jim ni treba, kot je državna policija. Poleg jih pa stroj tako malo stane, da ni vredno govoriti o troških, ki odpadejo nanje, ker noaijo troAke vsi davkoplačevalk Privatni bizniški interesi se zavedajo, da časopisje dela javno mnenje in da tisti zmaga, ki ima javno mnenje za sabo. Dobro bi bilo, da delavci spoznajo resnico in delavske organizacije malo bolj živo vstopijo za ugUno- vitev svojih dnevnikov v anKleWini v vseh industrijalnih središčih. " , kajti po tem pravu pripadata Istrije in Dalmacija tistemu ljud stvu, Id je tam naseljeno in tam živi. To ljudstvo pa noše ničesar ališati o tem, dk ae Istri ja vključi v Italijo, ampak aahteva, da ae pridruži Jugoelaviji, ker je veči na ljudatva jugoslovanska. Italijanski ' ek*anrieti in lm-perijs listi poanajo prav dobro *ahteve ljudstva, naaeljenega v Istriji. Če bi italijanski imperija listi imen le količkaj upanja, ds ss to ljudstvo izreče sa vključen nje Istrije v Italijo, tedaj bi predlagali, da se vprašaaje vključit, ve r*4A s splošnim ljudskim glaso-vsnjem. Tega upanje nimajo in «aradi tega je bila latrija anekti rana. ne da bi bUo ljudstvo vprašano, kako eodi o tej anekaiji. Ju goalovanakemu ljudstvu je bila % to anekaijo iavršena v nebovpijo če krivica, ki se ne da sagovsr-jati s nobenega stališča. ■ ■ h •) Csdmus po grški legendi sin Agmnrja. kralja Fenlčsnov in brata Evrope. Harmonla po grški mitologiji M Arena in Afrodite, In soproga Gadmusa. Legenda pripoveduje, da js Seus dal Ha^ monijo sa Isno Cadmuau, ko je A-tena Izročila tebaasko vlado Cadmuau. Neka druga legenda pripoveduje, da je bila Hanaonia soproga Zeuea bi tfa ae natisne par sto knjižic a Iz javo neodvisnosti in se porabijo sa predavanja ranjenim vojakom v bolnišnici v Washingtonu. Častnik, ki je imel atvar v rokah, jaj odobril njeno augeatijo in naročilo aa tlak je bilo oddani tlakami. Ko je pa soproga majorja prišla čea nekaj dni po knjižice, jh je čaatnik informiral, da je bilo naročilo preklieano. Nato je de- • "Višji anaadai krogi so siti, da aa bi bilo modro, da bi akem pravu ima Italija še manj 3** dspartmant dal tlaka! Isja-pravie do Iatrije in Dalmacije, naodrianostl, in sloar sato, kar ts bi bil čin iiiprijsiiiiisll najnam sMbn prijateljem Angležem, Ia drM M tiskanja tega dokumen-ta v sedanjem času rasvaatsga jlvnega mišljenja morda poveča-lo socialni nepokoj la taadsaoo boljševizma." .Kam amo prišlif ae vprašuje plaatelj. Hm, prišli amo v dobo, ko ae vladajoči raired sramuje avoje lastne zgodovine la najrajši bi uaitil priča svaje preteklosti. Re veluelonarni očetje in atari junaki im prišli v slabo luč; — današnji narodni "junaki" aa Lusk, StevenanA, Palmer in drugi. Ampak danes je težko iabriaat x godovi n« k a fakta. V starem veku ja bilo to lahko. Takrat je malokdo čiteti med sužnji in ko je krščanaka cerkev postala, po-«vetna oblast, so cerkveni očetje s lahkoto spremenili ^originalne evangelije in falrifleirali princip« paVih kristjanov, Uko da je bila priprosto ljudstvo kmalu isbH sana sled krščanske revolucije, ki ja bila ekonoamko, komunistično Toda danes je to ne- METEORITI. - V jugoslovanski ustavotvorni skupščini, kjer tešejo predpotop no ustavo, je gotovo Bog zraven — kajne oče Kazimir T ¿ — Vrednost nemške ^ marke je satela rasti, ko je prišla vest, da je Nenw'ijA ^rejds odškodninske pajjsja, dočim je francoski mark način je prišel'ob certifikat tl*|itfttf4Sliko ^aahteva vaak čas delno ali popolno ispla^ilo avoje vloge, katero dobi iapla&mo brea vsakega odloga. To lahko zahteva sam osebno, po svojem aa stopniku ali pa pismeno po pošti iPoétno-brSnilna vloga znaša dva odstotka obresti. Obresti pri čnejo> teči od vsake vloge prv -dan meseca po mesecu, ko so bili izdani certifikati in zapadejo ter ao izplašljlve po preteku polnega leta, kar ao obresti pričele potekati in toliko čaaa dokler glavnica ostane. Ne izplačujejo se pa nikake obresti samo sa del leta. Vsakdo lahko prične é vlaganjem manj' kot en dolar in aieer s pomočjo hranilnih enamk po de aet centov. Poátno^hranilna kar ta a desetimi hranilnimi znamkami prilepi jenih na isto se sprej me kot vloga od enega dolarja. Poštno-hranilni urad tudi izplača v gotovini za tako hranilno karto Te karta ae isdajajo brez plačno Vlagatelj lahko tudi zamenja avhjo hranilno vlogo ali aamo de iste za ditavne poštno hranilne obveznice, ki se obrestujejo po dva in pol odstotka. Te obveznice so po dvajset, sto in pet sto do lar je v. Kdor kupi za svojo hra-' nilno vlogo kako tako obveanico se gotovo zmanjka njegova hranil na vloga in vlagatelj lahko na-«ialje vlaga, dokler ne doeeše njegova hranilna vloga $2600. Vsak poštno-hranfitti urad ima na raz-pnlairo okrožnice glede poétno» hranilnih obveSnic. Kdor Ml kakft nadaljnlh Informacij glede pošttso-hranilAega HiNtema. naj ae obrne osdbnno na poštni urad ki je upravičen sprejemati hranilna vloge, ali naj pa obrne na "Third Aasistant Postmaatar General División of iPostal Saviaga, Washington, D, C.— «wat ji znam oournr Washington, D. 0. — Senat je sprejel colatnSko predlogo a *3 Klasovi proti SS glasovom. Proti predlogi je glasovalo 27 demokratov In en republike - Republika Avstrija je priznala Obregonovo vlado v Mehiki. Kazimir piše v svoji "Prifrk-njenosti", da mu ugajajo Italijan ski fašisti in jim želi sreče. Torej — Bog daj srečo Kamori in La Mano Neril Zdaj vemo, kdo je Kazimir. • Jolietski papirček dela reklamo . "Proeveto". To je lepo. Amps k pravilno bi bilo, da papirček omeni '' Prosveto'' vselej, ko po-natiskuje števUne vesti in druge stvari iz nje. Sicer nimamo nič proti ponatiskovanju; materijala imamo dovolj, da se lahko nasiti pet takih papirčkov, ki navadno kažejo suha rebra, toda jolietski papirček spada med tiste nebog-ljence, ki pljujejo v roko, iz katere zastonj jedo. Zato ga je t neba prijeti za oalovska ušesa in ga naučiti saj polovico manire. • Poljski šovinisti, ki SO hodili v šolo k velikim roparjem, so pričeli s prakso. Čemu jim ententa zameri — ako jim sploh zameri? • ¡Poslanec v newyorški legislaturi je mislil, da je bil Dante ameriški ž ago Igrale«. Kdo se še čudi, ako taki ljudje izključujejo socialistične poslanec f • Popularna drama. Sodnik: Kdo je ubil tega moža? Policaj: Njegova žena. Sodnik: 01 — (Chicago Daily Newa.) • ••• s * Fašist Kazimir je mogoče prezrl sledečo važno veat: ]AJ Fašist d' Annunzio je vrnil rezkim ženam bodalo, ki ao mu ga poklonile v znak velike ljubezni do njega. Gabriele je jezen, ker so ReČani glasovali zaj avtonomijo, lu zadovoljen bo šele tedaj, če mu vrnejo bodalo, katerega ae bo držala kri tiatih reških voHlcev, ki so glaeovaH proti njemu. Ker ae fašistu Kazimirju dopa-dejo Italijanski rešlati, bi moral Idai posvetiti dolg Blanek fašistu ki ^Vemi sve^siS krvavemu bodalu. • * 1,,'flT'i-i- '"r'P1: Iadelovalci oblek ao zaprli tovarne za tri tedne v svrho, da se "stabilizira trg." Ali nam ne odmera po ušesih gromka pesem: Producirajte, pro-duclrajte, producirajte, ako hočete, da padejo cene II! . e t Povojna demokracija. V New Yorku je bil sprejet ta-kozvan Luskov zakon proti učiteljem v javnih šolan, ki nasprotujejo naši krssni vladi. Kdorkoli priporoča sistem vlade, ki ae le za las razUkuje od sedanje vlada Združenih držav, ne more biti več učitelj. Ako na primer verjameš v vlado bres privatne lastnine ali Ženitve, ne moreš poučevati otrok v javni šoli. Vlada v nebesih ne pozna privatne laatnine niti ženitve, torej nebeški vladar bi ne mogel biti učitelj v New Yorku. — Arthur Brisbane. . ■ % Ameriška princezinja Anastazija (da, dragi Luka. tudi Amerika ima princezinje!) je šla iz A-ten v Pariz na operacijo. Čudno Ali ni bila v Atenah že dovolj o-petirana na mošnji? • '< > H .jS (Uradno poročilo.) ,' 1 Poslanec dr. Aimrak je pred ae-jo ispil devet kozarčkov balkan-ske sHvovke. Ko je atopil v zbornico, ee je zaletel a glavo v prsi nekess drugegs poslanca. Prijel je aa glavo, da ae prepriča, če je ša cela. Opravičil se ni nič. kajti stene v skupščinski dvorani so globe. Dr. ftlmrak je bU trdno prepriča«, da ae je zaletel v steno. Nkto je glaaoval aa "Obsna-no". Se ja je bila zaključenk ob tričetrt na dvajset In jutri di pol devetnajstih se aadaljuje. Nemčijs je saključila. da plača milja rde zlate v dvaintridesetih etlh. n 1 > PsmetMi zaključek Marsikdo M stavil marsikaj, da leta ISSS. ne bo več sedanje Nemčije. Anglija, Francije ne Italije. Kdo bo torej tir jal ? • K. T. B. . Frančiškanska ne sramnost in zabitost. Odkar je Kaabnir pričel izda jati svoj liât, ae frančiškanski možgani hoteli večkrat pokazati, da ao ae nekaj «čili in da tudi nekaj ma jo. Da, aaoio pokazati ao hoteli, kajti pokazati niao mogli nié, ker ae niao nié pametnega ličili in tudi nié pametnega ne znajo. Še kadar ao prišli v avojem list u a kakšno razpravo na dan, da pokale jo avoje znanje, niso pokazali drugega, kot da so navadni tepci, ignorantje prve vrste, ki apelirajo a svojimi čenčami na najbolj neumne med najbolj nemirnimi, da jih občudujejo kot iz-redno učene ^judi. Svoj)) kravarsko zabitost so ti gospodje pokazali v članku "Dar-winov nauk." Svojo brihtnost so pokazali jasno kot beli dan v stavkih: •Med dokazi (T), katere navajajo le preradi za evojo trditev posebno radi pogrevajo Darwinov nauk o evoluciji, da se je vae razvilo iz ene akupne celice in da je lorej tudi človek iz ene skupne celice in da je toraj tudi človek le izpopoljena žival, da je njegov praoče opica. Ta nauk se i-iii. nuje Darwin»em,.ker ga je začel učiti neki nernftki Žid Dar m * wip. . . . Tako je frančiškanski zelot segel po blatu in ga vrgel v nesmrtnega Darwina, da ga umaže in o-ililati. Ali frančiškanski tepec je h svojimi čenčami o Darwinu in njegovem nauku le potrdil, da sc Charles R. Darwin ni zmotil, ko je zapisal tale atavek". . . na-« gibljem ae, da soglašam a Francis Oaltonom v prepričanju, da imata izobrazba in okolica zelo majhen učinek na kateregakoli, kajti večina naših zmožnosti je podedovanih." Te besede je zapisal Charles Darwin, ko je pisal o razliki med njim in njegovim starejšim bratom Erasmus Dar-winom, ki se je zanimal le za literaturo in ne za znanost kot Charles Darwin. Kdo je Charlea R.-Darwin, veliki učitelj descendenčne teorije t Frančiškanski zelot je na to v pra »Ais ke se bodo odslej prekrižale, ka' dar bode elišale, da kdo »pregovori to kne, poleg bodo pa še vzdi-hnile irt zavile oči proti nebu": Ne pelji mas v akušnjavo. . ." Charles Robert Darwin se je narodil v Anfcliji v Shrewsburyju kot sin dr. Robert Warin* Darwina, sina znamenitega dr. Bra-smus Darwina, angleškega znanstvenika in pesnika. Darwin ni W1 žid, še toliko manj pa Nemec. Njegov oče je odločil, da študira medicino, toda Darwin ni imel poklica za medicino in leta 1828 je nstopil v Kristovo učilišče v Cam-Itrkigu, da postane duhoven. V letu 1931 je dovršil svoje študije. Pa tudi za duhovniški stan ni Darwin imel poklica ,kajti najraje je opazoval življenje žuželk, metuljev in drugih živali. Ae pre-dno je vstopil v duhovniško učilišče, je imel Še znanstveno predavanje, kl je obudilo splošno zani-marvje med Starejšimi znanstveniki. Kasneje je bil na znanstvenem potovanju v juini Afriki, v Braziliji in Novi Zelandiji in obiskal je razne otoke v Tihem oceanu. Tukaj je zbiral materijal za'svojje znanstvene knjige, ki jih je spinal, ko ae je vrnil na Angleško. Njegovo najznamenitejše delo jo "On tho OHgin of Spedss by Meana of Matural «élection, or tho Praaomtion of Favottred Races of Mrafffle for Lifo." To je polni nsslov knjige, ki js laška prvikrat 24. novembra 1850 in je bila razprodana takoj prvi dan. Prva štiri poglavja razobložuje jo, kako ae rasvlja umetna selekcija «človeka in naravna selekcija (izbira) kot posledica boja za ob-Mandk. Peto poglavje ae bavi z zakoni spremembe in prilagodi »rja» ki so neksj drugega kot na-ravns isbira. V petih nadaljnih poglavjih ae uvažujejo težkoče. ki otc&očujejo prepričanje v e-volne i jo ln naravno iabiro v splošnem. Tri zadnja poglavja pa razpravljajo o dokazih nauka za o-v i »l učijo. Nikjer, v tej knjigi, kotero frančiškanski zelot ne pozna niti no imenu. nI Darwin trdil, da aa je človek razvil b <*>iee. Seveda takih bedakov kot je frančiškan ski zelot, ki ne razumejo Dsrwi- novega nauka o naravni izbiri. _ ker mislijo, da nabavna izbira pel mogel priti v realno* PKDSVETÄ meni, da se živali spreminjajov v] Ta akugščina sama jc iaŠld % druge živali, ali pa raatlina v dru | volitev na podlagi neke propor-go rastlino, je bilo dosti, ko je Iz- clans I ne pravice. Mislim, da pro Sla Dar inova knjiga. Med njimi so bili tudi ljudje, ki so rekli, ds so znanstveniki. V letu 1860 je eelo škof Wilberforce iz Ozfords ponija, ki je veljala za naše vo lit ve, še oddaleČ - ni nikakršen ideal. Na drugi atrani pa mislim, da bi ta akupščina izgledala neko močno aagovarjal aodrug K. nastopil proti nauku evolucije in liko drugače kot izgleda,,če ne hi j«- javno debatiral s T. H. llnx- WM leyjem, ki je zagovarjal nauk evolucije, ftkof je seveda pri tej debati imenitno poogrel, še bolj se je pa blamiral. Sele Herbert Spencerjeva fraza, "da tisti ob-stanejo v boju «a obstanek, ki so najapoaobnejŠi" je največ pripo mogla, da ao mnogi pričeli šele razumeti Darwinu, ki ao bili preje njegovim naukom naapnotni. Skoda je. da tu navedena knjiga ni prevedena slovenski jezik. Slovencem, ki ao zmožni an«-gleškega jezika in se zanimajo za pravo Čisto znanost, pa prav toplo priporočamo, da jo čitajo. Pa tudi frančiškanskemu zelotu jo priporočamo v Čitanje, kajti spoznal bo resnico Danvinovega nauka na sebi: Hodil jo v šolo, študiral jo, a osUil jo; tepoc, kar od svojih prodnikov ni podedoval lastnosti, da aapopado znanztve aa nauke. Socialisti v ustavnem odboru. | V razpravi je predlog ministra za koustituanto k paragrafa 42., ki naj bi ae glasil: .' * Narodna skupština 'sestavljena je od poslanika koje narod slo-bodno Wa opštim, jednaklm, ne-posrednipi i tajnim glasanjem sa predstavništvom manjina." Minister smatra to za zadostno koncesijo opoziciji, ki je zahtevalo, da se določi v ustavi proporclo na)ni sistem. V razpravi je dejal posl. sodr. Kristan: "Gospodje, popolnoma se strinjam s tem. kar je dejal g. Gjono-vlč (republikanec). Nikakor ne racrem verjeti, da bo taka redakcija, kakršno predlaga gospod mi nister, garantirala-to, kar zahteva opozicija in kar bi morali zahte vüti vsi deii*>kretUtoi ljudje. Go ■ÉM da liaj ho lj ¿ftim *i«>volj široka, da se more ¿J,^« de'Uvcev" Ta član is ¿o zakonodajsc nekoliko svobodneje pihati v njenih mejah. Opažam p«, da sc zahteva to od vladne strani lc v tistih vprašanjih, pri katerih je opoziciji ležeče na tem, da se utrdijo neka načela .v usta vi. V drugih slučajih pa vztraja vlada zelo na tem, da pridejo v u stavo detajli, za katere se sama poteguje in ki bi se brez skrbi lahko prepustili poznejši legislatu ri. Nisem na primer mogel opaziti tendence v smislu take širine v tej ustavi, ko je šlo za organizacijo samoupravnih enot, kjer bi se bilo tudi lahko reklo, da stoji ns čelu oblasti predsednik ali načelnik ali Kakor bi ga že imenovali, in bi se liih> lahko zakonodajeu prepusti lo, da dolbči način njegovega na stavljenja. Tam je vlada zelo strogo vat rajala na tem, da ga imenuje kralj oziroma ona, in ni kaW ni hotela dopustiti, da bi to reguliral *akonoo regulirala" s posebnim zakonom (Zivko Jovanovif: To ni nič.) Gospod JovanoviF, ne recite, da to nI nič, če prihaja cel članek v usta-vo. Na opazko gospoda Jovanovi-ča moram reši, ,da sem postavil močnejši izraz namesto besed "Be bo predpisala" in sem dejal "s* bo regullrsla". Mialim, da so gospodje s tem popolnoma zadovolji ni". Predsednik Nlnčič omenja, da ae je o tem paragrafa že vodila razprava In se sedaj ne more vo ditl nova diskusija, ali dovolil bo kratko opazke E. Kristan: čo je tako, ae ne bom spuščal v diskusijo, toda be kaj moram opomniti. Ne vem, sa kaj se gospodu ministru zdi, ds je s to redakcijo delavcem garanti-rana pravica do organizacije, pa vendar noče sprejeti predloga, ki smo ga bili mi podali. Gospod mi nister mieii, da je s besedami "sc bo regulirsls" Izrečeno to, kar bt ml radi. Ce hoče ros to, kar bi ml radi, zakaj torej ne sprejme aaJk redakcije, ki ae je glasila: "Pra viea delavcev do orgaatsaeije za dosego boljših žlvljenakih pog« in njih kolektivno gaatopan,«-namen je garantirana In sv fakor ne sme kršiti. "Saj nI I» bogve kaj, kar smo sahtevall. smpak smo bili še zelo skromni v svojih zahtevah". Sprejet je bil pri glasovanju ministrov predlog - Za V nadaljni debati jo minister zs konstitnsnto predložil, da ao v po-ragrafu o sodiščih na željo »osli manov sprejme amendment o še-riatakfh sodiščih a sledeči» dole čl lom : V družinskih in dednih zadevah muslimanov sodijo drža v si šerisr ski sodalki. ' Predlog je Kurbegovič.:,. , V debati je govoril Kristan. Uospodje, čudim ae vam. Vi stojite na stališču državnega ideala. (Medklici: Tako je!) Ce je tako, tedaj ne razumem, kako se morete strinjati a tem, da bodo v eni enotni državi raziična prava. (Medklic: Kaj pa štrajkf) Proaim vaa, gospodje, jaz poznam le eno pravico atrajka, ne pa deset razllč-nih. (Kurbegovič: Saj ne gre za posebna sodižča, ampak le za sodnike.) Kolikorkoli govorite o tem, da gre le za sodnike in da sc baje n«> ispreminja nič drugega, ven-dar ne morete prikriti druge reči: Da imajo ti aodnikt pravico soditi po posebnem pravu, ki ga ni re* gulirala država. Tega kot ljudje, stoječi na državnem stališču, no inorete sprejeti, Če hočete ostati sami sebi dosledni. Gospodje, čo priznat» eui verski organizaciji tako poaebuo .pravo, tedaj ima vsaka druga organizacija pravico zahtevati zaae kakšno izjemno pravo, in todaj ne pridemo nikdar do tega, da dobimo enako pravo, veljavno aa vsa državljane. Muslimani pravijo, da jt njih V naaledno pravo mnogo boljše od tistega, ki ga Ima drža V*, če je stvar res taka, bi bila njih naloga prijeti se dela, da sprejme to pravo vsa država. Naj pridejo a takim predlogom, pa bomo videli, ali je rea boljše ali m*. Ampak da bi ae v eni državi, v enem narodu dedovalo v onih krogih po enem pravu, v drugih pa po drugem, to ne more poapc Še vat i tistega edlnatva, o katerem ae toliko govori. Gospod Kurbegovič naj%nikar ue misli, da naatopam proti lala-mu, če govorim tako. Mani jc ena vera kakor druga. Sam zaae imam avojo laatno vero. (Medkllo: Ka< ko ae imenuje f) Mbja vera, go spodje. Drugim prepuščam, da imajo svojo. Če hočejo goapodje muallmaui biti v svojih verakih rečeh aami avoji, bog s njimi, jaa pfmam nič soper to. Ampak če iočejo ia avoje posebne cerkven^ organizacije izvajati pravico, da Žlve po svojem posebnem prsvu. je različno od'državnega, toda, mogla vsaka organUaelja za-evatl enake praviqe ln nfledat nt. bi mogU regulirati reči. ki kri po reguliranju. Tedaj bomo imeli ovire v civilnem pravu in povaod. Malo prej aam izrekel ša> Mi toda atvar ima svojo jodto. Čc Voiaika strahovlada na Hayttfu. Paul Hanna, poročevalec Fed. M . Preaa. •5 , » « 's f" ' :, cerkvena organizacija ravna po jntojem posebnem pravu, bi lahko prišlo nam ali pa komunistom na misel, ds so organislrsmo kot nor kvena organizacija, pa bomo tud' mi zahtevali, da ac nam dovoli de laži, kar hočemo, In še nam boate delali ovire, bomo dajali, da pro grújate vero, i Gospodje, ne pričakujem od vaa, da se vživite v našo mišljenje ampak vaaj toliko bi se lahko za-htevalo, da ostanete sami sebi zve* at I, da postavite državo na atop njo, kjer bo rea suverena, ne ps da se mora uklanjatl svojim dein če se strinjate s tem mi Al jen jem, ne morete sprejeti za hteve gospoda Kurbegoviša." Pri glasovanju je vočlna spre jela tudi ta ministrov predlog. i, mmrnt^tmmmmmmmmtmf prva tihotapca v oisoo L' mu kaznovana. Portland, Ora. — Mrs. Nettie « 'on net t jo bils ns zveznem sodi hhi obsojena na šest mesecev za pori in not sto dois rje v dtnarm globe, ker je kuhala žganja. Coa nett ova j* prva Ions, kl je Mla v Oregon« prijeta zarad^ kuhanje nT1?! Waahlngton, D. 0. — Krvave-Idi ia tisočerih ran po "samoodlo-čevauju'* ao Haytičaul poalali v Waahiugtou delegacijo a peticijo ua kongres ln predsednika H ar-dinga, da naj jijb reši brezsrčne vojaike okupacije, katero je od redil prejšnji predsednik Wll son ,nc da bi vprašsl aa dovoijc nj. ameriško ljudstvo ali njegu ve izvoljeno zastopnike. Delegati ao prodloMll sonatuc um odaeku aa- zunanje zadeve, predaednlku Hardingu in tajulku M uulh^sir listino naši Iste v, katere so povzročili ameriški vpadulci, katera ae morajo primerjati edino le z naaUstvi britskih vojakov na Irskem, nemških v Belgiji in bel gijskih v Kongu. V tej lurtiui sa pavedoni le nekateri posamezni slučaji, pri ka terUr so pa navodrfia Imena žrtev, dan in Ipraj. Umed noštetih nasHatov, katere ao vprizorili čast tdhl in priprostl vojaki. Omrnje niH ja 21 slučajev navadnih u morov, požigov, ropanja lu napadov, katere ao unššlll hrvz kakaga ▼troba. , Dne 10. 4i«a*bra 1914 «e je (Irnagel mod vlado Zdr. dtfav In otokom Haytljam, po katorem je \latla Zdr. držav prevzela ured be gospodarakega razvoja repu uliko, ojačala krodit in uredila v kplošpom fhianeni ln goaimdaraki «istem tega otoka lu apravlla na udravo ln atabllno podlago. Pod plaščem te pogodbo je kmalo potgm odredil predsednik Wilaon vojaško Invazijo Hajrtija. (M tega dne, od dneva Invazija namreč, ja bilo na tiaoče domači nov umorjenih, več kot sto-tlsoč domačinov aa ja Izaelllo, da ao u bežali ^tvadanjn ali pa tiraniji, domaši denar nima nobane vred hoatl in,domača vlada je bila od-stavljena Ia pa njeno mesto aft prišli a pomočjo ameriškega voja »tva razni tnsriAfe! nsznanlči, ka Urlh dnevap opravilo ja terori zlrati ljudstvp, katerega jezik ue ratutaejo io katerega šege lu navada aovražljd. , .« , ' Naslednjo je nčkaj* al 'demokraoijr", katero užfva pre blralatvo HajrtlJa iti katero ao do bili od Wilaonovc ad min lat raci je. In radi kjttare ao napravljene pritožba na sedanjo administracijo r «»ešenja cieerona Laorolr, u imrtitfv la ona MsriooU, Teoa in dragih oael) meseea , oktobri in novembra leta 1018 od poročnika Lan ga, kateri čin ji bil naana ujan od mornariškega pralakoval nega sodišča o4 PMloolea Laerois v pismu od 20. oktobra lt90. Mesec« decembra 191H ao mor narlški pešci ubUl Joaopha Duc larop, ki jo bil občaapoštovan In Ha r 00 lat. Po tom Izvršenem širni so vojaki zažgali njegovo ko-Ao. Istočasno ao vojaki ustrelil! noko učiteljico I« saigaN njeno kočo.i,t. v* 1 • •? I Illlzo Marina pri Colllora, okraj Mirebalaia, je Ista «sta vojakov PRONIBIOIJOVISKI PRID-STO/VIK V KAil Wis — Bert. P llerzoga, predstojnika proMMtl iotiiškegs departments, so sneti rali na obtofto. da je kršil pro liiMdjoniški zakon. «am liar zopit vam kavdidatom Van T^ear. županski kandidat de» Isvstvs. je prodrl pri primsmih volitvah kot kandidat. Imol je devet tisbč glasov večine nad bliž-ajto kar Uda tom Oeorge K. Ua-rhem. ki ga podpirata atari stranki i. r#fftd»llksn«ka ia demokrat-Valit ve se v ris 11 junija. >drc/a I h glnVo slopou Neiau. star 26 lat, odraa okraju Jaemel (kjer nikdar nI bi-lo kakih takoimonovanih "Ca-aoe" ali razbojnikov) pol^sli 80 hiš, umorili 74 let otarega Michael Jean Francoza, ustrelili Paul Haya rita ter sežgali njegovo hišo, umorili Knelleii Landaueeu-ra, ustrelili Franeiaque Gabriela. DanicUovo mornariško preiako-valuó sodišča jo ep loh zavrnilo u-vesti kako preiakavo in zaališati pritožbe valed trh naailatev. Dne januarja 1919 je stotnik Pit/grrald Brown nadzoroval ta* koavano "zdravljenje z vodo" ln ja žgal. a rdeče vroči m želesom telo Polydopf, St. Pionre. Mornariško sodišče je odreklo zaslišanje ln pritolbo St. Plerrevo. In tako se vrstijo slučaji naailatev. atorjena v imenu demokra: elj*. Da bi ae vojni department opral teh zločinov, katere ao pričeli prinašati ameriški Časrtikl zadnje poletje je organiziral lioko prelakovalno sodišče, kl je pa aa-slišalo samo eno pričo ln nato pt • begnilo a otoka liafti. V i iii ei* vi ju dne 5. maja 1.1. ja senator Lodge naročil delegstom, da naj predlošijo avojo ai>omenico odseku za sunanje aadave v pon-deljek 9. maja. Iatega dna, 9. maji t. i. so delegat je predložili njih apel tudi predsedniku Hardingu lu tajniku llughesu. V tej delegaciji so sastopanl: H. Paulens Sanmin. bivši tajnik aa sunanje aadave in bivši poala* ulk za Zdr. države; Stenlo Vin. cenU bivši pradaednik haytiškega senata, In Poroeval Thoby, hlvjtt dlplomstlčni saatopilk pri poslaništvu v Washington. — pb koib ou spomenice Haytlčanov sa glasi: "llaytliko ljudatvo je v teku k rad nji I» pet let doprineslo toliko žrtev, pretrpelo toliko muk, ml-čenja in bodo, kot Še nikdar no preje v eell agodovlnl. Ameriška vlada kljub svojim demokratičnim principom in tolerantnosti napram hijrtiškt vladi ni nikdar lapolnila tlatsga, kar je obljubila haytUkemu ljudstvu. Veliko ameriško ljudstvo si more šteti v čaat in pgldobiti splošno aaopa-nje la, ako kolikor hitro je mogo-Ča vpostavl pravico lu predvsem pravice slabega iu prijateljskega nirods, katere so aaatopnlkl njegove vlade sistematično odredili." Nujna prošnja Haytičanov do ameriškega ljudstva aa glasi i 1) Takojšnjo odpravo obsednega atan ja in odpravo vojnih ao- dlšftt ^TT ^ 1 2) Takojšnjo reorganlzlrsnje haytüke policije ki vojaštva. In odpo|tlio okupacijskih čet Zdr. držav v najkrajšem čaau, 8) Preklic pogodba od 191« ( 4) Sklicanje ustavodajno skupščino v najkrajšem Času a jaméM-no popolne volilne avobode. Ta apel jc naalovljsn na ameriško ljudstvo od haytišk* patri-jotlšne svese, nestrankarske or-ganlaacijo domačinov, ki aa jc or-ganlsirals pred enim letom valed nisnosna tiranije ameriške voja« ška okupacija dežela. — lati cnovsn ssLO varsv reaala glavo otroku Ju-loa Louiaville, katerega ja prej s-menjeni slspee Imel v naročju. Januarja meares 1919 ao nekateri mornariški pošel ln orož-oiki v NoaiUas ubili Jean Usa, pohabljenca. Streljali ao toliko faaa, da so ispraaaill vso naboja v puški ; nato ao izropall njegovo hMk) in jo ft^fftli* Iišt^^fa dlua In Ista četa jo umorila v Cayadleau HÉ Kst infila In njegova dva mlada sina, nakar solz ropali nje-govo hišo in jo aaftgali in uidčill tudi njegov pridelek kave. * Dne 25. januarji I#I9 ao mor-l^ m. a tariškl pešci ia oroinlkl ubili v Arto Hoauvoisu Tinhomme Naint-Fe Iza Is sašgall njegovo blšo; bU-«a dno je lata leta ubila nekoga pa imena Nsaftme Verner Isti vasi. nakar ao lampo 11 vaa jo zažgali. Vojaki pod poveljstvom a meri-stotnika CNrila In Ver-llera, poročnika Rogerao la hay-Itlškoga či tnvodje Lafoataat aa v K LENI 00 VINA Marshfield, Wis. - Peter Go-M» In Avgust s Vogel ata bila ol>-sojena na W dni zapora In sto do-larjo^ gM>e, kar je jima bilo do-kasaao, da sta prodali steklenico rosiaovea. * Ii Londona javljajo, da so Wie pogajanja aa letalsko ___ med !/orwIonom in Moskvo. Črra bi ŠU preko Berlina ln Klge. Rawlalja med Ismdonom ki Moskvo znaša 2000 milj. — dharie* Chaplin, znani ko-«Ik v klaoaHkah. se je v torek ao-varno opekel pri Inseenlraoju njegova najnovejše komedije v baa Angelaao Goreča bakljs mu js sspallls <4ileko. tsko ds jo bil vaa v plamenu. tmmmmmmmmmrnmmmtmmmmmmmm >OPlSl.| BSSHHHBBBBBC9SB3M3SSSSS« TSL — V t uka jtn jih mah delo «kuro s -a, in iz dimnikov prihaja redek dim. Veled tega imajo rei dovolj prostega čaaa, kn-ta porabijo kakor kdo sna ki ¡n ribolov je ie prezgodaj, kar lu-liiganskega jezera Ae vodna fo mrzli severni vetrovi le ee-dnji teden. Prvi ma j je hA podoben kakemu čmernemu lake mu dnevu. Vsled tega ae ki bolj držijo v zskurjenih in prebirajo česnike, v kate-e redno kaj zanimivega, ne prvega maje je doletele kg Fr. Vel ko vrha, tukaj de-znanega slovenskega krojača, ca nesreča. Že ijutraj se je od U s svtomobilom v družb » žene in treh prijsteljev ns k k prijateljem v Milwaukee Na poti proti domu ss je ps ptila velika nesreča, katere r je poatala njegova žena, sam »Ina poškodovan, in oatall sp U tudi precej hude potkodbc. proti se je pripeljal namreč mobil, ki je tudi vzrok vee ne» i, katerega močna električna katero je imel odprto popol a, je oelepila rojaka Vclkovr ki je voail avtomobil ; hotel ae ogniti nasproti prihsjsjočemu mebilu in pri tem savosil pre v stran ceste, katera je na do-m meatu — kake tri milje od ikspna — precej ozka in sto aslo hitrs ovinka, vsled česar » avtomobil rojaka Velkovrha TO i! v cestni jsrek. Soproga (ovrha js padla tako nesrečno, i je zlomile tilnik in je na poti dnilnieo umrla. O ostalih upada okrevajo v najkrajšem u I nepričakovana neereča je tukajšnje rojake Zelo zadela, pokojniea Elizabeto Velkovrh lile zelo priljubljena pri vseh tjlnjlh rojskih in tudi salo ak a na kulturnem polju, bila je len tukajšnje Slov. nsr. Ritalin vedno zelo sgilns za Slov. dom, ter je delovela doraale-yrl vseh veselicah in dramatlč-prireditvah. Raditega jo bodo tki selo po greta! i. ogreb ponesrečene rojakinje e vršil 4. maja ob % popoldne, irega ae je udeležilo veliko šte-rojakov, obe drnltfi s MM., »reč moš^o društvešt. 14 in iko društvo It. 119, katerega »IIa pokojniea tudi Hank*, naje so se udeležili pogreba tudi li Slov. nar. čitalnice, nadalje ski zbor iz MUwankee, ki'je el ob odprtem grobu krasne »stinke, naši domači pevci sope «li pred hilo žalosti kraane le» linke. Tako je bil pogreb v res-I krasen, in rojaki ao pokazali, m znajo ceniti usluge pokojne skinjs, katere je Imela za tu-itnjo naselbino, In da ao splo-• rsnjko vsi ljubili. Vsa čsst ro-;om Iz Milwaukkeja, ki so se tt-ežili po gre ha. to pogrebu so si ipüwsulki roti ogledali nsi Slov. 80. dom, laterem so se prsv pohvalim la» tO! ter sapsli krcanoHH luči, buči morje Arijaneko| 10, da so krssno ubrani glaaovi mevils po sobsh Slov. nsr. do-i. Is Milwsukeeja so bili slede-rajski t Pr. Tomle, Oeo. Au 1er. iton Bnčer, Fr. Zsje, Pr. Am-■»i. Fr. K rine ne, MVs. Mary Zaje, bert llnwt. Martin Božič, Ker-aand Kamel ni k. Valentin Ras-vik in Viktor Petek. Najlepla 'sla vsem za obisk. — Član Slov. ir. čitalnice. vmrajni in zavedni. Nsptrj de o- je ps on Ae bo skllcsl, jo bo svobodi tve delsvstva izpod nesoo moralo člsustvo. Po našem mne snega mezdnega sf^rnjst**. in 4o n ju bi se mors la vršiti konvencija bomo dosegli, ako se politično or- pred združenjem, čemu amo pa ganiziramo in izrabimo naše naj- plačevali 15 mesecev v konvenčni JioljJ? sredstvo, katerega Imam« immreč glaaovnico. Omenim naj tudi še nekoliko naši veselici dne 16. sprila t. I, ki je izpadla najboljše. Moja usjlep-ša hvala vsem rojakom, ki so se u deleŽili naše veselice, v prvi vrat pa rojskom iz oddaljenih haaelbin kot Virden in Springfieid, ki itas obiskali in ae udeležili te ve^ selice, kljub alabemu vremenu. Iz vseh poročil sprevidita, da Slovenci nismo ravno zadnji v delavskih vrstah, in tetnu se mora-1 mo v prvi vrati zahvaliti našemu dnevniku Prosveta, na katerega hi moral bili naročen že slehern roje k, ki hoče sebi in svojim tomeem dobro, ker nas uči in kaže pravo pot, po kateri moramo hoditi, da pridemo do svobode in naših pravic. In ravne raditega je pa pre pove« lana v Jugoslaviji, ker včasih prav poltena pove vse« svtokrstom v Belgradu in onim ljubiteljem" naroda z bikovko Res lepo svobodo so dobili Jugo-alovsni, v senci bejonstov in bi» rovke. V Primorju ps rogovilijo fašisti, uničujejo njih laetna in tu di naša kulturna dela a puško in senci in od daleč, opazujejo, kako panjem To ao kulraronosei, ti fa- ae drugi trudijo in delajo na po Usti, ns katere js lahko ponosna, vsa italijanaka buržoasijs. Končno naj le omenim, da m je poročil predsednik natega društva It. 336, ftNPJ., brat John Se-Mik ar. Svojo izveljenko si je po-isksl v Virdenu, III., kjer se je tudi vršils svatba. Novoporečcnce-ms želim obilo sreče v zakonskem življenju. Naplepže ae zahvalim ^jmrn tamošnjim rojakom za gostoljubno postrežbo. — Naročnik. Oitjr, Pa. — Ako bf se rojaki in Čitatclji žirom .Amerike ozirali samo na dopiae In poročila a raznih nesel biti, M gotovo ml. slili, ds tukaj in v bližnji okolici ni nobenega Slovenca naseljene» gs, ker se od tukaj nihče" ne ogla-i s kakim dopisom ali vsaj krat* com poročilom. Toda rtsniei ns ljube moram povedati, da je tukaj in v okolici nsscljcnit) precejlnje število rojakov. Z delom«pa ni nič prida; v premogovnikih delamo po, en do ve drri na teden. âuberu, 111. — Premogarji v tu tjlnji okolici Imamo dovolj pro-ega časa, katerega pa najbolj delavci — akopali do 100 čevljev jloboko jamo, menda da bi nas i elavee žive pokopali. Toda voda popolnoma zalila to jamo in pravijo, da čakajo na vodno eoeal-katero so veli podjetniki ns očill, kstore pa že čekamo pet meaaeev. Jas mislim, da as je morala zlomiti os pri dotičnsm vozu. Omenim naj kako je bilo na peti rodni konvenciji SDPZ., Id bi morala vrliti 2. maja t. 1. v ohnateurau, Ps., ki se je tudi vr-la, akoravno je je predsednik suspendiral, a čimur ae pa ne gtri-njsmo, ker je Članstvo merodajni faktor, ne pa gl. predsednik in se-adeo!amelag0a^ odbora, KOf jp Hanstvo izvolilo gl. odbor ne pa gl. odbor članatva, in raditega mislimo, ds smo mi člani go-»»oder ne pa gl. odbor. Ko je bila peta redna konvenei-a SDPZ. suspendirsns od glavnega predsednike, je vse gledelo, za ksjf Nobeden se ni oglssil, semo od štirih pestoj SDPZ., namreč od postaje št. 107, 146, 91 in 7 amo šli t. maje v Johnstourn, Pa. Ko pridemo ob poldeveti url zjutraj do dvorane Turo Hali, kjer M se konvencija morala vrtiti, smo ns šli vm zaprto. Nsto gremo v glsv ni ursd RDPZ., kjsf nss je sprejel pomožni gl. tajnik Andrej VI vlrich in nas vprašal, ako nfauno sklad. Ako bi se konvencija vršila pred združitvijo, bi bilo v veliko korist našim bratom in sestram. In na t« opozarjam vse postaje SDPZ., da naj se vrli konvencija: Končno se zahvalim bratu Vi- driehu za gostoljuben sprejem in dobro postrežbo in se priporočen« da me sprejme ns stsnovsnje in hrano, ko se bo vršils šesta redna konvencija. Želim tudi, da bi le sta redna konvencija trajala dal, časa kot je peta, katera je bila zelo kratka, ker je bilo nas le malo navzočih. — Filip Kraahek, pred eednik in Anton Olavan, tajnik dniltva It. 107 SDPZ. Coraopoliz, Pa. — Velikokrat opazim v dopisih, kako se kak zastopnik liata Proevete pritožuje, kako "trdi" 'so neksteri rojaki, ko jih vpraša, sfeo se hočejo naročiti na dnevnik Prosveta. in da nikakor ne morejo pojnrfti. koli koga pomena je za delavce dober delavski list. Res žalostno je, da je le toliko ■ojakov tako zaalepljenih, take ii jaz primerjal onim, ki ležijo v ju, da bi sad boljše obrodil in si mialijo, le delajte in se trudite, saj komo mi tudi vživali ssd vate-truda. In delavci imajo vm svoj program v,sledečih besedah: Drugi naj irtvujejo čas in denar, naj štrajkajo in demonstrirajo, saj kar bodo pridobili, bo tudi nam koriatilo, ssj tudi mi spadamo v delavski razred. Nezaveden jO tol>ko, da ae noče naročiti na zdi plačevati vzako leto onih bo rih par dolarjev, ampak jih raje irnni in raje ostsne neizobražen celo življenje. In ravno taki ljud-se največkrat ujamejo na II-mancc, katere nastavljajo razni a-gentje, ki prodajajo kake delnice, ali pa že celo kako "malino za de nar delati" ali pa kako Ikatljo, ki i rbdi mlade dolarje, Itd. Takih < elnic, ki niso ničredne imajo ro-. aki po Pennsylvaniji na 'kupe. Včasih kupijo od (kakega agenta cako stavbišče, katerega deset-erat preplačajo, ali pa kupijo uiko farmo ta da M jo prej vfcie-|, in ko se hočejo naseliti, pa vi* i jo, da je aamo močvirje. Potem po molčijo in si glsdijo lepe rojene in okrouïe trtfbéèke in se zabavajo z miljoni, katere amo jim deiavei nagromedili tekom vojne In ¿4' Ishko čakajo, mi ps. . . Mihael Lenarčič. Willard, Wis. — Tukajšnjo na Ibiuo je zadela velika "božja milost"; dobili amo iz (liieage misijonarja, katerega je posls menda sam Skazimir, da bi apreo brni I naše grelne dule. Pobožne ženice so že cel teden prej govoril*• okrog, da bo sv. misijon in zbobnati so hoteli celo nzaelbino skunej. da bi prišli poslušat sv moža, ki je z vrvjo prepasan, da bi se očistili grehov in iznebili dolar' jev, ker tudi teki možje bolj lju bijo dolar kot ps nehelko kraljestvo. Toda ns veliko žalost pobož nih ženic in še večjo jezo misijo narja in tukajšnjega fajmoštra, H kakor se sam imenuje "fa ther\ je bila udeležba zelo piška va in miaijonaki zvon je zastonj pel in vabil grelnike, da naj pri tjejo delati pokoro. Ta zvon je menda iz neka store Foetorove locomotivo in najbrže raditega nima nobene privlačne aile. Vai dopisniki is tuksjtnje na selbine omenjajo našega gospoda ¡ajmoštra, d« je najbolj&i agitator, akoravno proti avoji lastni volji, za napredno stvar. Ko je ta sveti mož prišel v tukajšnjo naselbina. je takoj pričel obiskovati tukajšnje naseljence in se fcotel na ts način prepričati, kdo ho i)jim in kdo bo proti njemu. Ako pri katerem opazil ,da trni ne bo preveč "ne rolke", ga je pri sosedu, o katerem je bil prepričan da ho z njim .opravljal; skoro bi ga lahko imenoval staro klepetu-Kot sc je čula govorica —sam nisem slišal — je menda cclo pri ^r defavAilistin^nmlkods dft naj tftkw «ovcka V tukajšnji naselbini so premo govnilki baroni — oziroma najeti ^ letajo od advokata do advoka- Z velikim zanimanjem sem pre Ital poročilo o prvomajskih slsvJ ostih. kl ao se vrille po vsem eve-o, kjerkoli so rasredno zavedni lela vel. Zelo veael sem bH, ko aem »rabimo za čitanje dobrih slo. I dobili poročila od gl. preiUedniks. makih listov in knjig. In meni J da je peta redna konvencij« sus »t sploh veliki večini rojakov, se pendirsns. Odgovori« smo, ds sjbolj dopsde naš sdlnl pravi de-mam je dobro snsno, tods prttli ivaki alovenakl dnsvnlk Prosve smo kljtib temu sem, ds se prepri čsmo, ksj je virok, ker nsm nI dovolj jasns eels sedeTS. Cltal nrm naznanilo is gl. uraris SDPZ.. ki je bilo priohčeno 2H. sprils t. I. v uradnem irlasllo organizacije, da naj bomo vsi delegstje točno ►recital tozadevno poroKo, ker ¡«a zborovanju pete redne konven em videl, koliko Heolev je le raz-'cije, ksteri oglaa smo tudi vpočte» "edno zavednih delavnev, spoznsl i rall. Toda v I in tu Prosveta od 28 ■»m, de se nsls snnsds vedno ve jzprils t. I. amo pt opazili nssns ka. počasi a sigurno, ker vas k s "Ho od el. predaednlks in gl. tej dvar. ki koče biti dobra, se razvl-jnlka, da je ta konvencija snspen is pnM. in Is mslega raste veli- dirsns. ko. U naprej rojaki, dalje po pn w f| Mani poti, ne oziraje se ns dean« pmlnednlk aklicsl tudi temo re-all levo, ns vrnemo poznati saprek. dno konvencija, ako je imel toliko ker va. »o premagljive, ako amo i moči, da je suspendiral peto. Alp tu. ki jim pobere le to, kar jim je prej ostalo. Ako bi pa taki rojaki naročili dober list, ki je v resnici podučljiv, bi si marsikateri pri hranil svoje tdko prisložene in »o «odni za ženitev. da naj si po- prktradsne novce. Človek mora biti dandsnes ooresen, ker je toliko prevsre ns svetu in goljufije, ter izkoriftčauja ubogega trpi- ua. - NsU izkoriščevalci najbolj lju-bijo neizobraženo maao in čim bolj je delavee neizobrožen, tem lažpe ga je idkorilčati. In čim bolj so delavci izoforaleni, tem manj so izkoriščani. Vsled t ena priporočam vsem rojakom, ne hodite jezni, ako vaa obišče zastopnik liata frosvete, sprejmite ga uljudno in naročite ai list, ki js edini pravi delavski slovenski dnevnik v Ameriki, po-msgsjte mu pri sgitseiji. Porns-gajmo drug drugemu v boju za nale pravice, ker le vskupnem delu bo nst vspeh. Delati moramo z roko v rOki, ako hočemo kaj doseči. Je še nekaj nsših rojakov, ki pravijo, da so imročeni na delavski lim O. N. Ali prijatelj, po-vem ti. da ae omenjeni lim le skriva za tem imenom, ako pravi ds je dejsvskl lim. Ksko more ven-dsr bankir, bogata! in sam delodajalec isdajatl pravi delavnki list, pisan v delavskem duhu in «n delavske * interese. Od njega ne moremo pričakovati, da bi izda*! list, ki bi boril proti ljudskemu izkoriščanju .ker bankir tega ne more delati. In takih "delavskih" listov je le več. Se cclo frančiškani v («ticagu ladajsjo tu«« "delavske" liste, sko se ne motim dvs. Frančišksn in delsv. ski list sil vods in ogenj, dsn in noA Tske liste iedajajo le v ta namen, da delsvee nikdsr ne b-<>r«»vleda, kdo je njegov iskoriše-vslee in Wo ne; ker bi jim prea-neto trde predla, eko bi oni delavci »pregledali, ki jim še verne sledijo. Pravi dela vtki slovenski x> j kol i rajo. Neki star pregovor menda pravi, da "kdor drugim jamo koplje, sam pade vanjo", in ta pregovor je vresniČil ravno na gosp. fajmoštru. Čim bolj sc vleče iz ujf, tem globokeje je v njej. Zauš-c lete od vseh strani na njega: ja deputacija faranov pri fu v La Crosse, volitve — ki so tako salamendko neugodno izpadle za njega in njegove pristaše -rr, in kakor se čuje, se bo menda mf/ral zagovarjati cclo pred sodi-I r»di opravljanja. .Res, v ye-amoli se nahaja stal gospod molter in jgz bi bi ne maral v njegovi koži, akoravno je Ipl ¡Ktr je čaa ženitve in porok, tu-k^jštrji gospod fajmošter zelo priporoča fantom in dekletom, ki bolnih rojakov, v bolnišnici Sv Marije se nahajata rojaka Matija Krau» in Jakob Gregor*'. V nek drugi bolnUbiici sc pa zdravi rojak L. Baraga, ki boleba na su aiei. Vzi trije so iz Chiaholma M iiin. Železniška proga se vije ob re ki Misaippi: okolica je krasna, vse v zelenju in cvetju. Iz vlaka se opazi pridne farmarje, ki o rje jo in aejejo. Po drevesih skaklja jo drobni ptički in brze veverice Po reki plavajo divje race .in ob obrežju si preganja dolgčas vstrejni ribič in posknša vjeti ns trnek, ribo. Ah. ksko krasfta si spomlad Ali kedaj bo prišla za slovenski narod, tki se še vednvi nahaja zimskem čaeu, vkovan v suženrike verige. Goriški t slavček .Simon Gregorčič je pel, ako sem si dobro zapomnil dotično kitico—: .Soln ce ae na zemljo vrne—, petje slavcev se glasi—; cela zemlja se ogrne, — zame pa spomladi ni! Da spomladi ni za slovenski ns rodi — Matija Pogorele. iščejo svoj par samo med svojimi rojaki in naj nikar ne Škilijo u fanti ali dekleti drugih narodnosti To je *elo lepo od gospoda, ako bi le sem vpolteval to, kar drugim priporoča. On je pa menda dobil za svojo kuharico neko Francozinjo. Toda pestimo svetega moža pri mini, ker itok ne bo dolgo tukaj, ker semu je iznčverila skoro cela fara in mu bo postalo preveč dolgčaa. Dopisnikom priporočam, da naj pričnejo razpravljati o drugih bolj koristnih predmetih, n. pr. ksko bi v političnem odru bolj napredovali, da bi ae farmam ji rešili vseh ljudskih lakoriftče-vsleev. Zelo priporočljhV» bi bilo, ako bi tuksj ustanovili soc. klub, ker rešitev nss farmarjev iz go-spodarskega izkoriščanja je mo goča le v socijalistični stranki. In soc. klub lahko ustanovimo po seji tuksjlnjega druttva, ki se vr-ši vsako drugo nedeljo v mesecu. In prepričsn sem. da bi ta kkib /elo dobro napredoval v trikajšngi naselbini, ker imamo dobrega agitator js za vsako napredno stvsr, namreč gospoda fajmoltra. — Amen. — Jožmitrigsl. L S pota. — Mesen msj, poln vonjave, cvetja in kraeote. tako nem vsdihnil na dan prvega maja. Na ta dan sem bil v nekem rudarskem mestecu .v Minnesoti. Ko nem tel po ulici, srečam več rojakov ki so bili ns potu ns društveno sejo druttva "Prvi maj", ka kar so ml pojasnili, in da hočejo doatojno proslaviti mednarodni delavski praznik. LetoAnje leto ae £ indi v m rali Minnesoti prvi msj prssnMte obhajal, ker so i-meli dleevei priliko, ker je vse delo počivalo na ta dan. BUa je dnevnik je samo Prosveta. drogi | namreč nedelja, so sama InM dsjtisil In pisani za | Ne prvega maja je bilo v Min privatne interese. Delavske razmere so tukajVim-dalle alabe je in delavci nestrpno pričakujejo, kedaj naa bodo po-klifjsli na delo. delodajalci pa le- i enoti selo mrzlo, kar pn nI dosti vplivalo na delavce, de ne bi do-»lojne proslavili ta dnn. Na poti v St. Paul. Minn., sem oMakal v Duluthu. MIMnn., nekaj Dawson, V. Meac. — Prišel sem zopet v Dawson, Nova Mehika toda aedaj je vse drugače, kot je bilo pred nekaj leti. Sedaj je se-o lkhko priti v to mesto, toda iz njegs iti, je ps zelo tožavno. Tu kajšnji premogovniki obratujejo po tri dni na teden», in še ta čas ne moreš nič zaslužiti, ker ne dobiš dovolj jamekih vozičkov za premog, ali ti pk bos odkale tok prostor, da se še «am boji iti njega, in v njemu niti za hrano ne inoreš zaslužiti. Ako se pa kateri preumgar kaj pritoži, pa bos od govori, ako ti nočel delati, tyb pa drugi, saj je dovolj delavcev na razpolago. Take so sedaj tukaj razmere za delavca: Privoščijo samo slsbo vodo, kramp in lopato tef raztrgano obleko in pravijo, delaj če hočeš, ali pa pogini lakote. Prohibicijoniški agentje so pa tudi tukaj zelo pridno na delu, in ako pri kateremu izvohajo kako lioljšo pijačo, kot je voda, že pri dejo v hišo in vse izlijejo v kanal. — Pred kratkim smo se prav dobro zabavali pri rojaku John Krivcu, ki nam je postregel z vsemi dobrotami, katere je le premo gel. — Frank Kosernikj \ - Johnston Oity, m. — Pred kratkim sem opszil dopis iz tu kajšnjega mesta,- v katerem je dopisnik (poročal o izidu tukajšnjih mestnih občinskih volitev, da je delavska kandidatna liata prodrla, na celi črti. Zelo bi bil vesel, ako hi bila to resnica, toda žal, ker ni, in dopisnik je napačno podu-čen o volitvah in o izzidu istih. Naj jaz poročam podrobneje o izi dn volitev v tukajšnjem meatu. OČe novoizvoljenega župana je bil'poltar v tem mestu in pravi demokrat, in sedaj je pa izgubil zvojo ahdfbo; ker je na krmilu republikanska stranka; in seveda jc njegov sin tudi demokrat in poleg tega pa te zagrizeni "vodopi-vee". Istotsko so tudi ostali izvoljeni občinski odborniki, od katerih je eden le celo pristaš tako-zvanttt "svetih skakačev (holy rollers), ostsli so pa vsi pristaši ene ali druge cerkve in nočejo vedeti o nikaki farmaraki-delav ski atranki le tem mani da. bi bili člani iste. Nobeden od izvoljepih občinskih odbornikov nima unij-zke karte in nikdar bil v kaki de lavski organizaciji, ampak vedno le priztal demokratske stranke. — In kaj je vzrofk. da so demokrat je zmagali pri zadnjih občin-*kih volitvAt / 'J^5 Nckateri'so hoteli, da se postavi kandidate na kandidatni listini farmarske-delavske stranke, ali veČina je bila proti temu, iz ksterega vzroka, nevem. I%to so pustili, da so demokratje kandidl-dirali na volilni listi takosvsne delavske stranke (Lsfcor party), kuteng stranka ne obstoji več tukaj Tako je delavstvo mislilo, ds so mt tej kandidatni listini sami angeli sand; a v resnici so neksj drugega. Novoizvoljeni Župan je že par dni pred volitvami omenil, da on »• mara, da bi Ml izvoljen od "honkijev", kakor naa nmdvlje-jo. Ne kaiAHdatni listini republi-Ikauake stranke je pa kandidiral za župana tukajhtji bankir, ki je ps selo prijazen napram nam raja kom — samoumevno zakaj — radi htzniaa. Kot sem le omenil, je oče novoizvoljenega župana iagobil svojo Hlužbo kot poštar, raditega ae je toliko kandidiralo, da je bit isvo- OČeta novoizvoljenega županu jaz še precej časa dobro poznam, ker sem imel opraviti z njim gle de dostsvljanja liata Prosvete ker mi je os amralks%o številk., vrgel v 'koš. da je nisem dobil, vsled česar sem bil priailjen ga o! pozoriti na njegove doliuosti kot poštar, da mora dostavljati vse poštne potiijatve naslovljeneu in da on nima nobene pravice metati časnike v kot. katere dgbipo po št i, da jih dostavi naročnikom, f Koliko smo delavci pridobili z izvolitvijo novega mestnega občinskega odbora, bo pokazala bodočnost, jaz mislim, da nismo veliko, ker smo bili takorekoč prevarani. Opozarjam rojake delavee, da pridno obiskujejo seje, da se organicirajo politično, da ne lx>do tako nepripravljeni pri prihodnjih volitvah, kot smo bili sedaj pri zadnjih, da botao vedeli za 'koga glasujemo. / T-jTukkj dobro znanega rojaka Anton^Pleleta je zadela nemila usoda, umrla mu je soproga v najlepši Ženeki dobi, atara šele 28 let. UMiria je 29. aprila, in pokopana je bila pa 1. maja po katoliškem obredu. Nekaj dni pred smrtjo je bila operirana, a podlegla je posledicam operacije. Članica n» bila nobenega podpornega društva. V imenu nesrečnega soproga se najiskreneje zahvaljujem vsem rojakom, ki so se udeležili pogreba in darovali krasna vence. — Pokojniea je bila zelo priljubljena mod tukajšnjim^ rojaki. — Tukaj zapu&a žalujočega soproga in tri otroke v starosti od Štirih do lest let ter mnogo sorodnikov. — Žalujočemu soprogu in otrokom izrdkam najiskreneje sožalje. — Tony Shragel. Bentleyville, Pa. — Delavci, ki sc nahajahio na neprostovoljnih počitnicah, čakamo potrpežljivo, kedaj se nas bo gospod Bog ttsmi-¡1 Int pogledal tudi nekoliko na na« uboge zemeljske trpine in ne samo vedno na one, ki imajo vsega dovolj. Toda zarman čtlkamo, najbrže jc pppolnoma pozabila na nas in ima predeč opraviti z onimi, ki rešujejo duše. Za časa vojne smo morali vedno delati in garati, da je zmagala "demokracija", sedaj se pa nihče ne zmeni za nas, akoravno smo mi delavci največ pomagali poraziti "avtoltra-cijo" in zmagati "demokraciji". , delavci smo dobili neprostovoljne počitnice, brezposelnost neznosno draginjo, pomanjkanje vsega, oni pa, tki ae imeli največ dobička od vojne, so pa dobili demokracijo, imajo napolnjene blaagjne in preskrbljeni ao z vsem, ksr potenjih srce. Da tako je, na tem pufklastem svetu. •<:... & Tudi v tukajšnji naselbini večinoma počivamo; obratuje ssmo en premogovnik in le tam jc za-ulslek bolj kisel. In saj ni čudno, da jc, ker nekateri delavci aami •hočejo tako. Poanam nekega Lit-vimt, ki je šel delati «tiri dni brezplačno, samo da je pozneje debil elo. In vem, da ta Iitvin ni noben siromak «toda menda misli, ds mora delati, a za plačo ze pa ne briga, li jo ima ali ne. Poznam delavce, ki so v resnici siromaki, toda tako daleč se pa ne spozabi-o.. Ako bi bili vsi delavci toki, •kot je omenjeni Litvkt, bi nam velepodjetniki vzeli tudi kolo raz natega telesa. Saj ni čudo, da naa rkoriščajo in nam utrga vaje plačo, ker ao še nekateri delavci tako nezavedni in podomače rečeno 'udarjeni". Saj potem kapitaliati sami pravijo, poglejte, saj so zs-dovoljni. Nek tukajšnji bogatin jc imel noči 29. aprila zelo neprijeten obiak. Ob poldvanajstih zvečer se podal k počitku a svojo ženo, in ni ša dobro zaspal, kar jima, posveti ponočni obiskovale« a svetilko v obraz in v drugi rOki je pa mel samokrea. Ta bogatin je takoj zakričal, kdo je in kaj da ho-SM Toda obiskovalec je oddB strel na bogatina, in po oddanem trelu je hitro ubeial. Omenjeni bogatin je drugi dan opoldne pod-egel rani. Kdo je bil in kako je prišel v qpalno sobo. nihče ne ve. Po storjenem zločinu je tJbeiel skozi okno v sobi v pritličja. Neksteri pravijo, da je uatreljeni obro vedel, kdo je bil, toda nI kotel izdati, in da je bilo najbrže maščevanje. Tako sodi tudi tukajšnja policija. Bil ni roparski napad, ker morilec ni vsel nobene atvmri. .Iz stsrega kraja pride v tukaj-njo naselbino in okolko precej deklet, ki so pa vse tako srečne, , da s« takoj vsaka poroči in dobi I jen njegov sin za žnpana. da je svoj par. Tukajšnje matere pa. ki on dobil slnfto cestnega komisar- imajo hčere godne sa množitev. kodujejo. Dne 9. sprila t. 1. se jt. poročil rojak Andrej Lovšin /. Franca Brenči*. ki je tudi pred kratkim prišla iz stare domovine. Na ofcceti jé bilo telo prijetno. ¡Miaron paru žeffm obilo V zakonskem Stanu. — Aloll fitUMT. Barberton. O. —Tiidi tukajšnje mesto nI brez cestnih ropov in tatvin épto-b. Y zadnjih štirih mesecih je bito izvršenih več ropov kot pa prej v J4 letih. Dne 5Í8. aprila t, 1. so pa oropa domačini — neko Hrvatico, y njeno hüo so vstopili okrog devete ure »Jutroj. jo zvezali in nato vzeli Šest sto dolarjev in zopet odšli, PoSla pólicija jo je, rešila neprijetnih vezi fn na tó je pa pričela iskati zlikovce. Enega so takoj dobili, drugi jih je pa na domu počakal, tretjega pa še Iščejo. _ Okradena žendka se je. Se nekaj dni preje hvalila proti svojim prijateljem, da ima za pasom šestnajst sto dólárjev. Nekaj dni pred ropom je pa plačala tisoč dglar-jev na hišo, tako da so jo olajšali Mamo za šest sto dólarjev. Delavske razmere so pa iste, kot sploh pa vpeti: Delavcev Ibrez dela je veliko; nekatere tovarne obratujejo po dva, druge po tri, štiri tudi get, pet in pol in ena po celo,po sedem dni v tednu. — Frank ^Kramar. LogCMpori, Pa. - Tukajšnji premogarji «mo tudi na počitnicah. Tukajšnja premogovniška družba je namreč naznanila, da nam da počitnice za mesec dni ali pa še več. Kakor povsod, tako naa je hotela druiba tudi tukaj zvoditi, kar ae ji pa ni posrečilo. Družba je namreč hotela rov o-bratovati z par delavci in pri tem znižati mezdo. Dne 2. maja popoldne je nam rekel bos, da naj jutri pride na delo, kdor hoče. In rea naslednji dan je edšlO nekaj delavcev na delo, toda takoavanl kompanijrfri delkvci, t. j. oni delavci, ki imajo Ktalno dnevno plačo, nismo imeli delo. Kij*) temu ao pa štirje de lavci dobili delo, tki «o ¡bolj v zve /i z delodajalcem in delali so vsaki dan ter opravljali različna dela, kar je v nasprotji! z pravili prentoftn/ke prgaa**«je. Seve da se ti delavci na to niso ozirali. 1 - Dne.!, paja 00 je pa vršila izre dna seja tukajšnje podružnice ftt 3516 U. M. of A., na kateri se .ie razpravljalo o raznih tadevah Te seje so še udeleži tudi omenjeni Štirje delavci ,ki so pa precej dobre čuM na tej seji, da jim bo gotovo še dalj časa zvenelo po ušesih, ko So slišali .da eden delavec na bo opravljal dela, kateri Kpadii v dr0Čje drugefca delavca, ako pa to atori, plača prvič 25 dolarjev globe. — Ko sem jaz prešel v to tttaclbino in dobil delo kot pofcladdiec tirov v rovu, mi je preddelavec rekel, da ta rov o-bratuje po dva do tri dni na te den ln da bom moral aam pokla dati tričnice in delati križišča. To mi pa nfkalkor ni Slo v glavo, da bi moral sam delati. In radHega sem vprašal tajnika tukajšnje podružnice premogarske organi /aelje, kak »istem imajo v tem rovu. Tajnik mi jc pa pojasnil, da je V pogodbi, da ima vsdk poklsda-l.c tiro* pomočnika. Opozoril sem ni tó pTeddelarvca, ki se je tnalo popraskal za ušesi in sled mi/ z veliko nevoljo dal pomočni ka. Ako bi se Ue bil uprl, bi mo r al opravljati delo dveh jaz sam, kar bi bilo v nasprotju.z pravili prcmofcvrlke organizacije. — Tri 'lni preje, kot jc dulba naznanila, a Immo d rabili počitnice, ml je na preddelavec (boa) zopet rekel, la bom moral delati sam. ker bo mmrtinitt, ld ga mi je dal, šel naklada*! premog. Jaz sem mo pa «Ogovoril, da' naj dobi le drugega, ki bo opravljal rtavkokaško delo, -j«f * ne bodi. in tako setb «tal doma do seje podrdKAfee i lre.moganftc organizacije. In rtm-ie ddo je öpravijsl nek najbrže Ht(*procenUi! ^Arterfkanee, ki me j< zelo pohviffl. pri boira, kot aem noznefè zvedel: ptavll je, da '«nirdim po boljševizmu", fn di drugim v rovu pripovedujem, ko liko dobička ima družbi, Itd. In ns ta naS* io jo U "zavedni;' delavee prfttznH pri boOn. Na iz redni šei1 Jé ratno U "aavedni" delavee. prišel pravjti. da on čl ta vsaki dan dva Hrta. in da je či|a da ao vaepovAod znižali plačo tesarjem, torej delavcem, ki opravljajo isto delo kot on. In da ee vsled teta ne moteno proti viti. da bi tod! toka j ne znKali piafo. Ta draft* sedaj namreč odpravlja leseno ogrodje pri rovu (Dtpl) in ts delavee bi rad delal in sicer za znižano plačo, toda ns aeji se je opekel. Družba je sploh mislila, da bo lahko znižala plačo s tem, ker je pridržala nekaj delavcev iu sicer takih, ki ao pri volji delati za vsako plačo, tods načrt se ji ni posrečil. Sploh so I-meli premogarji pri temu rovu ae-lo Čudne navade; ako je rov o-bratoval en dan na teden in če je kdo imel premog v svojem prosto tu, je drugi dan enostsvno Šel * rov, kjer ie dobil dovolj vozičkov in iste n;iMttl. — Na zadnji aeji tukajšnje podružnice je bilo tudi sklenjeno, da kadar bo rov obratoval, da morajo iti vsi delavci ha delo ali pa vsi oatati doma, ne pa da bi nekateri delali, dru-eri bi pa morali ostati doma. — Že prej omenjeni delavec je imel menda nalogo od družbe, da naj nagovarja delavce ,da naj pristanejo na znižanje plače in jib ie hotel tudi ostraŠiti a tem, da je rekel, da mogoč* druiba podaljša počitnice, ako se ne zadovoljimo z znižanjem plače. Nakar je nastal v dvorani takfrik in Vik, da m bilo ničeaar slišati »kot same vzklike, naj pa drufcba magari takoj zapre rov, da ne bomo delali za manjšo plačo, pa magari 'če nam podaljša počitnice magari za štiri mesece, kajti pogodba jo veljavna še do 30. aprila 1922. — Sklenjeno je tudi bilo, da se mora sleherni izkazati z unijsko karto, kdor pride sem za delom, da je delal v. unijskem rovu, ako pa ne, pa mora takoj pristopiti v unir jo. Ker se lahko pripeti, da pride kdo sem za delom, istega tudi dobi in ni član unije, ima pa dobre zveze z delodajalcem. Zadnja sf js e bila dobro obiskan« in udeteži-80 se je skoro vsi premogarji, ki so vposleni v tukajšnjem rovu. Na tej seji se je ukreptlO marsikaj koriatnega, f in razpravljalo sc je tudi o politiki, kar pa nekaterim katoliškim možem ni bilo prav nič po volji. Kot sem sprevidel, druiba hoče tukajšnje delavstvo'raadvojiti napraviti razdor v organizaciji in gotovo potem, ko se ji to posreči, ps znižati plačo. In to se zgodi vsepovsod, kjer delavci niso slo Žni in n« podpirajo dr*g druge ga, in kjer se delavci puatljo zvo diti od družbe. Kako bo stvar izpadla tukaj, ae bo pokazalo, ko priŽne zopet z obratom v tukajšnjem premogovniku, in bom 2e sporočil, ako bom io tukaj. Bom pa najbrže, ker se mi tukaj Šnji kraj dopade in ker so vsi delavci tako složni. Zelo potrebna nam je isobrazbn, ker le izobraženi delavci lahko napredujejo in se otresejo svojih izkoriščevalcev. Vsled tega moramo Čitati dobre delavske knjige in časnike, iz katerih se podučuje mo o stvareh, ki *so koristne delavskemu razredu. Velikokrat do bim odgovor na prigovarjanje, da naj se naroči na dobre delavske liste in knjige, kaj mi pomaga knjiga ali časopis, sko ni dela Ali delavec rojak, spfregloj, kdo j« kriv. da se nahajamo sedaj v 'takih razmerah. Mi sami, ker no-čeino skupno delovati za naš do-brobit, ker nočemo pomagati drug drugemu, ker se prepiramo med sobo j za prazen nič. In mesto, da bi spoznali te naše napake se pa še fv. ti cepimo v stranke »u stran čice, In potem ni čudno, da kapi lalisti lahko delajo z nami. kakor hočejo. In čas bi že bil, da bi spo-znali, da M spregledanem nss vodi naša ncslogs in rszceplje-tvost. Izobrazbe nam je potreba. Čitati moramo dobre slovenske knjige in časnike in se tsko izo brale vati. ker le na U način nam bo mogoče rešiti se iz mezdne su žnosti. Za čass vojne so nam vse oblju bovaU, svobodo in samoodločeva nje in so v resnici nas v*c precej dobro izrabil v dosego »vojih na-mew. mi smo pa ostali od zadaj. V Jugoslaviji se je tndl vse izpolnilo; reši« so vse Jugbslovsne pod črnololte monarhije in sedaj ee pa nahajajo v burloaz jsM svo-bodni monsrbiji SHH. Bogstini so fa d »bfll svobodo, dclsvei oaj pa le nekoliko časa počakajo, aa j so navajeni In tudi pri volji. Kadar bodo buržujl rabili delavske mase, bodo Imeli le zopet poln koš ob-flu!,. s katerimi bodo poskuša I delavee ponovno spe'.jat« na II-mame. Movenel i stari domovin! In tudi tukaj v Ameriki se ne moremo pritožiti, da nimamo dovplj časopisov. med katerimi Jih Jc pe prav malo v resnici delavskih. »n veli->s večina časopisov so le po Ime ,„, d. lawHtfleJnpa P m; »!"««• r buržujskem dubo In koristijo največ delavskim izkoriščevalcu. kar se je že večkrat dokazalo. I)olžm>Rt Slovencev delavcev je, da naročajo in čitajo le prave delavake liste, ki niso delaovski samo po imenu, ampak ki pišejo v interesu delavstva. Delavci moramo podpirati avoje liste, ljudski izkoriščevalci naj pa podpirajo svoje. |Ako hoemo delavei napredovati in se osvoboditi naših izkoriščevalcev, tedaj ae moramo organizi rati strokovno, politično in tudi gospodarsko. Udeležiti se moramo slehernih volitev . polnoštevilno, oddati naše glasove kandidatom katere amo sami postavili, ker le <-d teh saatoipuikov smemo pri čakovati. da bodo delovali v na Sem. interesu. Na vsa odgovorna mesta v naših organiaacijah moramo postaviti take voditelje, ka i « rim je delavstvo večr kot pa njih lasthi osebni interesi, in ki bodo vodili organizacijo po pravi k>oti. Ako bomo pričakovali od naših nasprotnikov, od izkoriščevalcev delavcev, izboljšanja delavskih razmer, ae presneto motimo. Ako &ami ne bomo izvojevali uaših pravic, jiih nihče drugi ne bo. Naši Nasprotniki se protivijo vsemu, kar je le količkaj v korist delaV stvu. Čemu se buržvazija tako protivi priznati kmečko-delavsko vlado v Rusiji f Ker jim smrdi, in ji škodujejo, kolikor ji morejo, ■in emu sipo delavci tukaj tako zelo zatirani in izkoriščani f Ker se ne brigamo za politično organizacijo, ker mamo dovolj močno politično prganizirani, in ne od ilihno naših glaaov kandidatom delavske politične stranke. In ra ditega je tudi svoboda delavstva samo na papirju. Ako bi pa de lavci poalali svoje zastopnike i vse zakonodajne Zbornice in jav ne urade, bi delavci vživali vse pravice, kamere jim gredo. Roja ki, vpoštevajte to in udeležite so slehernih volitev in oddajte vaše Klasove onim kandidatom, ki jih jc postavila delavska politična stranka, ne pa kandidatom, ka tere so postavili tvoji nasprotni ki. Organizirajte se politično, pri stopajte v socijalističns klube, ker le v socijalizmu je naša rešitev iz meadne sužnosti, druge po ti ni. Nesmiselno je misliti ,da b republikanska ali pa demokratska stranka ngredila kaj dobrega za ljudatvo; ne to je proti njihovim letnim interesom. Torej vsi za socijalizem, ako hočemo kedaj u-živati one pravice, katere nam gredo po vseh naravnih zakonih Strnimo naše vrste in podvojimo jih, ako hočemo kaj doaečil Ženitcv v tukajšnji okolici ni-bilo v zadnjem času. Vzrok je najbrže pomanjkanje okroglih ali se pa pečlarice bojijo lpgnns portških peČlarjev; nekaj bo. — Tonče i» ioritoioe. Jkriz., In dobil sem nalogi», da spremiti ponesrečenega rojaka v državno bolnišnico v rhoenix. Ari/., in ia vse to nisem zahteval niti centa odškodnine. Za vse t of kar sem lzvrfttl tudi U ostala tri driwtva, pri katerih je pohesrctV ni rojak član. sem al pa nakopal pri nekaterih tukajšnjih rojakih sovraštvo in mi prtdhactvsjo rac ne nesipiaelnosti in takorekoč o-tročarije, hi brez vaake podlage ln č«mu vse to t Jaz splofc ne mo rein razumeti tega. Rojaki, apeliram na vas, bodi mo složni in o^ustftno rasne ne smiselnosti in nenflmt&a opazke ker le p tem bomo pokazali, da napreden ln kulturen narod Pomagajmo drug drugemu in pO-kažimo, da smo vsi delavci trpini in pravi društveni bratje, ker le pa ta način bomo lahko napredo vali, nikakor pa ne, ako ae bomo med seboj prepirali za prazen nič —Peter Bozioh. Lowoll, Ari*. — Že v prvem mojem dopisu som poročal, da sem spremil ponesrečenega brata Tony Bilmerja, ki je tako nesrečno ponesrečil ns glavi, da ara« bili primorani ga oddati v bolni Šnico za omcfcolne. Ponesrečeni roiak je član društva «NPJ. H&PE. NÖ85 in Hrvatje Zajednl-ce Illinoia. V tem Času, ko sem bil jaz na poti z omenjenim rojakom, so sklicali tajniki omenjenih dru> fetev skupno sejo, na kateri je W lo sklenjeno, da se mene crt>verti, da naj ostanem v Phoenix, Arir.. deset dni, da pazim, da bo dobil omenjeni ponesrečeni rojak dobro oskrbo in zdravnilko postrežbo. In da vssko društvo plaša meni kot odškodnino deset dolarjev brez ozira na število članstva. Ako bi tudi mene ne opomnili na to, jsz bi ostal na svoje stroške dva dni pri ponesrečenemu bratu in akrt>el. da bi d<*>ll dobro po-«treibo in oskrbo. In storil sem, kolikor mi je bilo le mogoče. — Vsled zgoraj omenjenega Alepa skupnih slovenskih društev v ftt kajftnjl okolici se v Imenu pone sroCenega brata in njegove družine najiakreneje zahvsljujem sa vednim požrtvovalnim rojakom. Kot povsod, tsko so se tndl tukaj našli nWkaterl moji naeprot ni ki In nstfpnctnlkl ponearečenegs brata, ki so ugovarjali ia kvasiti fazne nesmiselnosti —M. titan ____In ■ lan po- karali, koliko IJdbeznl poznajo do svojega drultvenega tirata. _____ _____ Kot tajnika dništvs "Arizona p*IJal na prave pot So. Ohioago, III. — Zelo sam ve sel. ko sem dobil po štirih dneh zopet Prosveto, ker vsled stavke tiskarskih delavcev ni t izhajala Meni ae je ravno tako adelo, kot da hi ne dobival Prosvete štiri leti. Kajti Prosveta je edini ljst aa nas delavce v Ameriki, ki nas uči, po ksteri poti moramo hoditi, da pridemo do konečnega v cilja, ln želim, da bi zahajala v sleherno Slovensko hišo. Delsvske razmere v južnem delu Chicage so vedno slabše, mesto boljše. Delavce Še vedno odpOMa jo ic tovsrn in jih pošiljajo im počitnice, ne da bi velepodjetnik vprašali delavee, ali imajo do vol sredstev za življenje' svoje družine In kapitaliati vedno stokajo, da ni bizniaa. In šmokavzarski U sti pa kričijo, da ao delavake pla c1' vzrok, da ni poročil. Seveda, ¿ako kričijo raditega, ker ao do-bro plačani od velepodjetnlkov, Ko bi bili delavci pametni, da bi prenehali kupovati te šmokavaar-sko liste in mesto teh bi pa podpl rs 11 svoje delavfke liste, toda ne one liste, ki so le po imenu delav š*}, bi šmokavsarjl tudi kmalo prenehali kričati, da ao delavsko plače vzrok slabi trgovini. Toda, kšj se hoše, ker ao pa povprečni dčlavei Amerikanci še tako neum-nf, da vse verjamejo šmokavzar-sMm listom, In ako bi «tali, da mbrsjo skočiti v Michigansko Je zero, bi to tudi storili. Le premalo zavodnoati je še med delavttvom, premalo razredne zavednosti, In to nas tepe sedaj. Apeliram na rojake, organiairajte ae po-Ulično, naročajte in čltajte dobro delavske liste in širite razredno zavednost med delavee. " Tukajšnja naša fars je postala celo srečna. Vrli se namreč sv, mlsijon, katerega vodi sam gospod pater Skazknir lz Chicage* Slavnostna otvoritev sv. ml-sijona je bila zadnjo nedeljo in slavnostni govor js imel poglavar •vseh flaškajnarjev v Chicagu "oče" Skazi mir, ki je tako ognje-vito govoril na prižniei, da so se pobožni verniki že beli. da Vi se mu kaj ueljubega ne pripetilo. V svoji pridigi je omenil tudi znano katastrofo, ki je zadela parnlk Titanle in je rekel, da je ta par-nik dobil opomin, da naj se varuje nesreče, toda ljudje se niso nič /menili za ts opomin, ampak na-orej rajali (n plesali. In vsled teg| gs je zadela kazen božja, da se je potopil. SIcer je ps gkaalmir tndl le dobil opomin/ da naj nikar ta-ko ne raja in pleše, sieer se bo tudi njegov psrnik. o katerem misli, da je Titanle, potopil. Tukaj je p* govoril, da je on tleti opomin, ki je prišel v tukajšnjo faro. ki evari faran*. da naj ae spceo-brnejo, sicer se bodo potopili. Povem mu toliko, de amo se delsvei v tukajšnji naselbini Že vsi potopili —■ v brezposelnosti, in opo« min je prišel pred zadujlmi no-mbernkimi volitvami, da naj niksr ne volimo ksndldsle naših nsaprotnlkov, kstere je prlporO-čal tudi pater Hkazlmlr v svoji pratlkl, slrer bo nas delsvee zadela katastrofa In ta opomin Je prišel od pravffi delavskih voditeljev In listov, katerega pa velika ver čina delavstvs nI vpoltevals, ki rsdltegs naa Je zadela nrsrečs. Hv. mož flečkajnar Hkasimlr Je tudi rekel« da J« prišel aem, da bo rešil naše grešne duše Hi Jih pri ■freličanja Kdo šo ni ¿Hal poučna knjiga ' Zakon bioganoaijo", ki po*L kako im jo razvil člorok is nižjih bitij in kako fto danef' šlohomi človek ponavlja navedO r aobi raivoj vaerh svojih živalskih in divjaških prodnikov, M tako zahteva natural sakon? ^ ^ '¿S r Knjigo J« Izdala Knjižama matica S. N. P. J. in stana jI poitnUk) vred dolar in pol. Knjiga jo vezana v platno in imi zanimive alike. Kdo io ni čitkl povesti "Zajedafer, ki odkrita strašno sliko poalodte sedanjih socialnih razmer, ki ne-gujejo pV6a«tucijo, apolne Meni, zdrZvtiKko mazaštro h» druge rane na teleau nlftjo plaatl l\6*M4 družbe Povest ae opira na roanifcno dogodke med aloreAškimi delavci i Ameriki. Knjiga j« izšla v založbi Književne matice S. N. P. J. in atane a poštnino vred dolar petinaetfttftideaet centov. Vezana jo ▼ platno* Kdor ie rti čltal tok dveh knjig in bi rad Imel obe, nuj poŠlja tri dolarje tajniku Knjifttvne matice: Frank Aleth, 2124 So. Crawford Ave., Chlt*g6, 111.—In dobi obe Icnjlgl. Naročite takoj! biznia, pa nevetn, najbrže bo bolj jalov, kot je sedaj vsaki bhtnis i delavei nimajo nič kaj doatl even-ka sa take nepotrebno atvari, kor ga primandkujo še aa šlvljenake potrebščine, in miallm, da se bodo tukajšnji rojaki dobro premislili, ali bodo kaj dali pri kolekti za "sv. mlsijon" ali ne. Ko bi bil pster Skezlmlr v resniol tako krščanski človek, kot ae kaže, bi rekel svojim podlotnim, da naj sedaj nrkar ne prirejajo misljono, ker so slabe delavske razmere iu delsvei stradajo, ampak bo takrat kadar bodo boljši Časi Toda njemu je detaveo takrat dobrodošel In ga ljubi, kadar mu da v njegovo blattgo nekaj dolarjov, drugače aa pa ne briga. Da bo vsa ti komedija bolj popolna, prodaja tudi škapulirje in drugo tako ropotijo ln sioer po pravih vojnih cenah. Kako mu ta bianla kaj nase, ne vem, toda marsikoga sem še slišal, ki je rekel, Čemu bom to kupoval, saj od tega moji otroci niso siti in tudi obleči Jth ne morem v U škapulir, raje kupim kaj takega, kar nasiti moje otroke, denarja pa tudi nimam preveč, da bi ga metal za teko.išamnogtil straA-i. Najbrž se bo moral naš floftkajnar sam masdtl a temi ška puli rji kidar bo bolin. Sicer pa goapod mieljonar nlao nič kaj PKJMdNJani pri tukajšnjih faraaih, ker. g* 1 J»»oncl fo prijatelji. — P. M. t. vojkMmtJo~~lfooHnMon Kar valed itavke r tlakami ni lista dna 5. In 6. msja, Ëpove&tM današnjo Izdajo na Hrani da se ndaati aa oni dvt ÜevttW katerih nismo Izdati. Tanj toliko v noiaanilo, nal ni bše m vprašuje po llfte 6. la mala, kar ti dvd izdaji "freara-le" algia iaftll. Sa apravo Pros ve ia imp Fodina, upravitelj. umne* umiomirva. Fr. a, Obis holm, Mina. - Mi dosedaj h nismo doliili nobenega el» vest Us o Um; ko dobimo. I« objecta" v listu. KegUtrirsnl ta-vojl gredo v stari kraj. a to sU-n. denar. J./vrmirajte s« na svoji pošti Poadrav! t M., Olovelaad, 0 - Obrnile sa poksnilo na kakega odvetnika. — Poadravl 4 Jimmle Hlgglns. (Nadaljevanje.) "To J« nasilje!" protestira Bmith. "Nobene besede W*V' sapova reško policij-sld vodjs in dva policiata sto prijela govornika vaak sa eno roko in gs odpeljala s odrs. Hodrug Gerrity js sko«tt v ospredje ns odru. | Nsft shod je "Odločno obsojam to sirsn--" "Stojtet Aretirani stol" Policist je odvedel GcrrKyja ss Smitbom. Sledila je Mabel Smithove, sestra aretiranega urednika. . ' 'iy.'ft "Sramota, aramotal Na — jas ne bom molčala, le glejte me, vil Protestiram v imenu svobode govorst Izjavljam — —" Policist jo jc prijsi aa roko in jo odvedel z odrs, tods ona ni hotela umolkniti. Kričala in vre-ftčala je ns vse grlo in njano histerično vpitje je izzvalo izbruh srds med obänstvom. V vsem gle-dslišču jc zavladal največji nemir. Sodružics Gerrity, lena aretiranega organizatorja, sc jc dvignila s svojegs seedžs in s vihtelo pestjo jc izsnla ti-rado ns policijo, vojsštvo in vse, ki so sc zsrotili proti delavakemu shodu. Jimmie Higgins, ki jc stsl ns hodllču nedaleč od nje, je strepetal po vsem telesu. Ns pol pozabljena čuvstvs so zopet zaigrala v njem, ko je videl vitko postsvo Kveline Baskcrvillove | valovitimi rujavimi lssmi in zs-peljivimi jamicami, njo, ki je s svojimi drzovitimi idejami razorala njegovo dušo in malone razbila njegov družinski dom — in tudi v tistem momentu ge bils koketks v svojem nsjvWjem srdu dra-iestno sapeljiva, tako da jc dala dovolj opravka trem vojakom, predno so jo pritisnili, ds je utihnila. »: r».r-J Mi/ > Potem je bila na vrsti Mary Allenova, ki je ljubila vss človeštvo in verjela le v moralno silo. Stola je na hodišču s kupom brošur na roki in čez prsi je imels pripet širok rdel trak. "V imenu svobodo in poštenosti protestiram proti temu zločinu 1 Nikdsr ne bom mirno gledsls, ko vlečete mojo domovino v vojno j imsm pravico povedsti svoje misli Pravite, da je to krščansko mesto. Govorim torej v imenu Kneza miru—" Msry je nsdsljcvsls svoj govor, medtem je ps vsi mladih moških v rujavi uniformi prišlo v zadrego, ker niso vedeli, ksko bi istočssno dršsli svoje puške in govornico. Zsdnji jo bil Schcnider is pivovarne, ki je sedel ves čsa na odru s pcvci. Ko jc videl, kaj so godi, je stopil nsprej. "Ali nimsmo več nobenih pravic v Amerlklt AU sc nsj pustimo —-t" "Molil, prokleti Hunl" js zsrjul nekdo pod odrom in trije policisti so prijeli Schneiderja za v ovratnik njegove suknjo in gs cuknlll nazaj s tako silo, da je Nemlcv obfraz, ki je bil navadno ziniraj rdečevilnjev, polrnel. * Ubogi Jimmie Higgins! Stal je tsm z naročjem knjig "Vojnat Zakaj!" — in ss tresel ras-burjenosti. Vsi živoi so gs Ičegetali, da U planil v konflikt, da bi povsdignil svoj glss nsd vse dru-1 ga in igral svojo vlogo kot moš ali vsaj toliko kot Msbel Smithovs, Mary Allenova in Evolinsr-tods. stsl je tsm zvezan na rokah in nogah in z zapečatenimi ustmi vsled prisege, ki jo je del Klini Be-tussr, materi njegovih otrok. Ko jo osramočen gledal okrog sobo, je zapa-sil še nekogs, ki ss tudi nI hotel gsniti. Vessl gs js spomin ns grobo psst, ki je psdls po njogdvem obrazu, mu razbila nos in izbils tri sobe. "Divji VllMs" jc videl policaja, ki je prešal nanj kakor mslek na miško in komaj čakal povoda, da zopet okoli nanj — in ssto jc molčal kakor Jimmie. Oba sts mirno gledala, kai^o je brutalno vojaštvoAep-t slo v prah temeljno tmtsvnc pravico ameriških državljanov in isbriaalo ssdnje sledove pravičnosti prav ns oltsrju njenega templs. Vss j tako je pissl leosvlilski "Dslsvec", tods kdor je Čltal "Heralda" — in dsvet ljudi izmed desetih ga je lltalo — js bil informiran, ds sta red in domoljubje vendarle smagala v Lcesvillu, hunsks propaganda je bila istrgana s koreninami vred in is-dajalski gobesdali ao občutili težko roko ljudsko jese ... . a a e ' in telebnili po tleh, se je pa mešal strshovit grom, vsoobscgajol, ki jc bil v trenotku v daljsvl in tn-kaj — toda grom ja trajal samo eden hip, nato jc pa zavladala tišina, strašna, smrtna tišina kot v grobu. fl Hu-ialisti in drugi gbstje v "Bufeteriji ' so sijsli drug v drugega in sc prestrašeni vprsšsli: "Ksj je tot" Odgovor je bil hitro uganjen: To- varna za eksplozive! # Da — to jc 1 Dvoma ne more biti. Ljudje so ss bali tega, kakor da je neizogibno; cele mesece so govorili o težki slutnji in ugibali, kakšne bodo posledice Zdaj ss je sgodilo. Nekdo je bolestno zastokal. Vse omizje se jc ozrlo v — Higginss. Njegov obraz je bil bled kot stens — obraz ja pričal, kakšna groza je stiskala njegovo srOC. Bodrugi so razumeli. Njegov dom je blizo tovarne. "Oh, prijatelji, jaz moram Hi I" je dahnil Jim, mie in planil proti vratom. Več sodrugov je šlo sa njim Vsi stranski hodniki ob ulicah so bili posipani z razbitim steklom. V vsem Lcesvillu ni bilo niti ene cele Upe. Edina Higginsovs misel je bila, ds mora čim na lil H rejše priti domov in ss vse drugo se ni bri-gsl. S tem sklepom v glsvi je dirjsl proti postaji poulične železnice. Sodrugi so hiteli z njim s težkimi slutnajmi, toli ljubezen do Petra. Toda Slovenci in Hrvati smo že v okopih in strelnih jsrkih pustili ljubezen do vseh kronenih glav in dobili smo vse drugo mnenje. K temu so asjveč pripomogli zavedni Primorci, ki so pa sedaj prodani v suinost. V začetku je bilo nam vs# to nekako nerazumljivo, nekako čudno, toda vedno bolj se nam jc svitslo in ni trajslo dolgo, ko smo bili vse drugega mišljenja. — Da predobro je vodel dr. Trumbič in njegovi tovariši, zakaj so Primorce in ostalo Slovence prepustili Italiji — zdeli so se jim prenevar-ni.— __ Bilo jc leta 1M6 juHja mesefes, ko ao svstro-ogrske armade bežale proti Karpatom črez celo Bu kovino in Galicijo. Šestega julija so ruske čete ssjele nsd pet tisoč mož avstrijske armade in med te-ml sem sc nahajal tudi jaz. Prišel sem v rusko ujetništvo. Po napornem potovanju pridemo koneČno Vendar v ujotnUko taboriflče Dar-nice, par kilometrov sa Kijevom. V to taborišče smo prišli 14. julija, vsi izstradani in trudni od naporne hoje in sleherni jo komaj f*riča£ovai, da pride v taborišče upajoč, da dobi počitek in tudi hrane. Ko pridemo v taborišče, o-pa-zimo da jc popolnoma nabite z avstrijskimi ujetniki. Veled te morali mi bivati na pro-nreno&itl na prostem. -vuuvm.i p« ******* - ■ 10 prihajale nove trti-v. V petih dneh so jib ,__jjati toliko, da niti ležati n | bilo mogoče. Razmere v tem u-JetniSkem taborilču so bile tako žalostne, d» jih ni mogoče popisati. Tedaj so odločivs s prijatc Ijem Hermanom po imenu, da po-va na vsak način, pa naj ve kar hoče. In sreča nam jc bila a i 10. julija jc poveljnik taborišča |zdal odredbo, da odide naslednj dan večje število Poljakov ujetnikov v Ukrajino ns kmete. Vfeled tega sc odločiva, da se midva pomešava med Poljake in Ida tako živa iz tega taborišča. Pome-Išala sva sc in naalednji dan se sva že nahajala na poti v Ukrajino. 22. julija dospemo v Ksmenec Po-dolski, nakar naa razdelijo po o-krajih. S prijateljem in neksj,Hr-vstov smo ostali v tem mestu in bili vpoaleni pri meetm oblasti. Vsak je dobil par konj in vozili smo sladkor in žito s kolodvora med temi reveži tudi Slovenci. Mi srno sačudeni gledali to početje in si mislili, «skaj jih ne zaprejo, sko so ksj sakrivili, če so ksj. To da vedeli pa niamo, da smo prišli v roke raabojaikom 15. stoletja Odvedejo naa v neko temno I dvorano in nas izročijo deveti Četi. «redi te dvorane je sedel ss mizo mlad arbski .podporočnik, ki | se jc igral a portfeljeiu pri ssblji. > ogleduje, rsl, koliko truda bo imel z nami. Nato odpre knjigo in sakriči: "Koji ustopi kao dobrovoljac u naš drugi korpus, ovi naj dolazi ovamu, da «a ubeležim'*. ddiove ae nad polo-kateri so hndi * tako hude I vico ujetnikov v veliki vočini sa-hX s temi sovražniki, da so jih I ** ^ ^ Vojvodine. Ko M gne z kolodvora in bili smo zopet na poti v notranjost Buaijc. Med potoma se vlak naenkrat uatavi, stražnik izstopi iz vozs in nam veli, ds nsj isstopimo. Izstopih smo in se ssčtideno apogleds dovali, ds bi bili tsko hitro ns mestu, kamor smo bili namenjeni, kot so nam prej povedali. Vprašali smo stražnika, ako emo že v Odesi. Toda stražnik nam pojaani, da smo prišli v taborišče v Pro-skrovekih.. Tu so naa nastanili v •barakah, v katerih je bilo naate-njenih že nekaj avstrijskih ujetnikov, ki so bili zelo zaposleni z i- ksr žive metali ob tla in na nje stopsli, drugi so jih s ksmenjem oobijsli, kot ds bi tolkli lešnike n #ri vsakem udarcu so zelo goreče častili vse ccaarje in kralje. IM pogledu na vse to me je kar in da se uodemo pod nobenkni po-m rnAHt r«seL ker ni orav nič pri- vo6 boriti za kako imperija- na človeka. Prvo noč je nama • t^if^lTr prijateljem splo^btlo nemogoče bodalcem v sedalo m ¿beži is dvo- Sivsti^ ker so ims takoj napadle ha' ^o vldetl , *** . ^tac povrne v trud premagal in zatjsnila sva oči Mr mko trdno zaspala, da bi naju nie prebudil tudi največji grom to-pov. Tretjo moč je bilo ie slabšo, ker ae je na nsa navalila precej «e bodo meje bodoče drfave Ju-velika množica rjavokožcev. ln «oalavije xU bo na vzhodu in se-vsa k 6 noč je bilo slabše in komaj | veni mejila «fca Mura in Drava, smo čakali, da nas zopet odvedejo drugam^ ži njih imena, sc obrne proti nam ter srdito zavpije :1 ' Šta pa vi, kukavice švabaket Nočete uatopiti u naše čete "t Odgovorili smo mu, da imamo že dovolj vojskovanja spremstvu starikavega poročnika in nekega starega ruskega duhovnika. Poročnik razvije nekak zemljevid in nam prične kazati, kam a Dne 26. oktobra nam velijo p v postaviti se. v vrsto in odšli smo na _ cplodvor. kjer nas naldžijo v va-gone in odrinili smo prflti Odesi. Toda teh nadležnih živalic ae pa nismo znebili. Kajti te živaliee so podoftmc imperijalistom, kar osvojijo, to smstrajo »a svojo last in če ae jih bolj *tepljvto b^idam in časniku ^ govoru, ker so nam Obljubo- delovsU slAJkor iU da se 1kM»«> btttieaml in v strahu boijcm. Na-šo novega rokodelstva Toda žal, L z ker smo vendar dobrega- Na njih obrazih smo vi-^^j ^efa&i fe Srbi nimajo no-doli, da a temi vojaki ni dofcro zobati črešenj, ker so vsi tako div-,ie izgledali. Neild podnarednik nam veli izstopiti iz vosov in sc postaviti v vrsto rekoč.: "Momci, izkrcajte ae, polje uvrstite ao u dvoje rodove onda idemo u voja-Knicul" Mi smo kUvcrno izvršili bilo na delu tisoč parnih lopst ns obeh straneh ___ „ „ _ poti. Jimmie je prUopihal ns mesto kjer je ioiel |fa ^^¿¿l po mestu. Ko smo biti plot njegove hiše toda ploU ni bilo, pač pa \ ^ ^ ^evno delo smo oti-11 smo se ns kolodvor Kamenec Putlobki. kjer sa nas le čakali JMpUrijeni železniški vozovi (par urah nas lokomotiva ie pote- bene pravice do nas. Ta odgovor jih je selo raasndil in dotični poročnik je zakričal, da mi nismo več ' ruski ujetniki ampak aibski in sicer toliko časa, dokler se ne bomo izjavili, da emo (pripravljeni vstopiti v prostovoljsko lete, kdor bo pa oatal trmaat ves čss, to povelje, ker nam ni preostaja-1dll bo(io ^ «trobim nadzorstvom o 'drugega. Kaj smo hoteli stori in ko boido osvojili drisvo, tedaj ti; brez oroijs, praznih rok, do-L0do poslali vse te trmoglave© z* čim so bili srbski vojaki vsi dobro ^¡^ v državne rudnike, kjer oborošeni, poteg Uga smo pa bili k0do morali delati v dnrfbi zločin-še vai izstradani kot lovski 1 eev. Gotovo bi marsikateri čito-ker nismo dobili dvs dni nobene I telj na u besede rajo zagrabil pu-hranc. (Kakor ao nam pozneje jn vstopil v armado, posebno pripovedovali, ao Srbi vse to na- ge, ako bi «tal ssmo take časni-nalalč uredili tako z namenom, ^ v katerih se je nsvdtdevalo da hI bili mi bolj pohlevni in da ju'Rwliovane ^ vgtop v srbske če-bi brea vsakega odpora vstopili v L, pPo»tovoljccv. Kdor ae je pa n jih armado.) K6 nas Uredijo, veli I nahsjal le nekaj časa v strelskih podnarednik, naprej ss menoj in jftrkih in zaikoplh in videl grozo-odkrevsali smo s kolodvora akozi te kftllopilie ni m(molt niU popi-mesto Odeso proti Ornemu morju. tedaj se je gotovo vsskdo Nekje v sredini mesta smo arečali I vprašal, «emu tot Ccrtu streljam l>atsljon srbcdcih vojakov; po ve- nH človeka, katerega nikdsr v črni so imeli rusko vojsško obleko iVojem življenju nisem niti videl in heksteri so imeli še celo av- fa ki ni ni #t0Tu ničessr šslega atrijske vojaške kape, tU pa tam in d gojiva jmsproti,kot JC bilo opaziti kako srbsko veja- rimaki gladijatorji sa časa Nero-ško kapo .Ko so naa opszili so pri- [na. razumljivo da ma niso #ga-eeli preklinjati in pljuvati proti|niie" niti "mile" prošnje in nas nam; gotovo so misliU, da smo \nina pretreslo vaa ¿o^lne besede, nroatovoljci. Ml smo jih začudeno Ko vidijo, da trdno vztrajamo na gledali, čemu ao tako srditi in Uslem stališču in da nikakor ni-« emu se tako jezijo nad nami. Ze- Lmo pri volji aa priglasiti kot pro-lo radi bi se se pričeli pogpvsrjs-Uovoijci v njih "korpus" so poti in jim pojssniti, ds ml nismo «epetali nekaj stražnikom ter '»<1 nobeni prostovoljci, smpsk nsvs- w dvorane. Strešniki so ps nai dni ujetniki, toda srbski strašni-k,* tega komaj čakali in ki nam tega niso dovolili. ^ ;uintki odlli is dvorane, so Kmslo pridemo do neke zspu- plsniH nad «as kot divje svari, ščene tovarne sa vrvi. Ko pride- Pričeli ao um suvati s pdfcinh»i mo na glsvno dvorišče, smo ops kopiti od vseh strani, suvati z rili. kako postopsjo srimki vojski pratjo v obraa in pljuvali, Niti i s ujetniki.*V mmhtm m ia aa-Uai*»Miml dočinci bi ne aaseli ts hajala peščica ujetnikov, katera I ko postopati v eivllisirani drfavi. so stiski vojaki nenamiljeno an-1 Ko so ae navaUčaU tega dcU. so vali s poftinimi kopiti, da ao se naa odpeljaU v je«o, neko sspu rev«dkar zvij.ll pod udarci Po Učeno klet, kjar smo preblU noč. rakHkih asm sposnal, da ao bili I fl