LETO III. Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica AVGUST 1964 ŠTEVILKA 8 Gospodarstvo je doseglo svoj polletni plan Odborniki so se nadalje zavzeli za natančnejše uporabljanje določb, ki urejajo finančno poslovanje pri grad¬ njah objektov. Poslej bo moral imeti investitor izdelane načrte za gradnjo ter zagotovljen denar. Prav tako bo¬ do inšpekcije bolj pazile, da ne bi gospodarske organizacije uporabile obratna sredstva v investicijske na¬ mene kot se je to doslej nekajkrat zgodilo. Pred praznikom je treba počistiti okolico spomenika. Da bo lepa tako, kot je lep spomin na tiste čase v naših srcih. Od 22. julija 1941 do letošnjega je dolga pot. Največje žrtve so za nami. Ostaja le še spomin in trdna zavest, da je treba iti naprej po poti, na kateri smo napravili prvi korak prav 22. julija 1941 Iz skupščinske beležke Na osnovi predhodnih podatkov o gospodarskih dosežkih v I. pol¬ letju ocenjujemo uspešnost poslo¬ vanja, tako v odnosu z rezultati v preteklem letu, kakor tudi s teko¬ čimi planskimi nalogami. Kasneje bo analiza po periodičnih obraču¬ nih odkrila več karakterističnih strani poslovanja in prinesla vrsto izračunov kot odraz splošnega gi¬ banja gospodarstva in naporov delovnih kolektivov za dosego čim boljših rezultatov. Zdaj pa pozna¬ mo le celotni dohodek po plačani realizaciji,- ki je bil ustvarjen v višini 4.545 milijonov din. Pome¬ ni, da je gospodarstvu uspelo rea¬ lizirati postavljeni plan in pove¬ čati lanske rezultate za 13 %. Razen kmetijstva so vse gospo¬ darske veje dosegle letos višji družbeni bruto produkt kakor v I. polletju lani. Plana pa ni reali¬ ziralo gradbeništvo, ki je v zad¬ njem času izvajalo zgolj zaključ¬ na dela na treh večjih objektih, bo pa že v juliju s prevzemom gradnje tovarne v Ložu znatno povečalo svojo realizacijo; potem je tak primer še v gostinstvu, ker je cerkniško podjetje doseglo svoj plan le v višini 85 %, v obrti za¬ radi nerealno postavljenega pla¬ na Centra obrti in v komunali, ker je Zavod za ceste imel nizko realizacijo vsled nezadostnih sredstev za redno vzdrževanje cest. Gibanje povprečnih osebnih do¬ hodkov zaposlenih v gospodar¬ stvu, ki je imelo v prvi tretjini šalo je 35.400 din, v celotnem pre¬ teklem obdobju pa 35.200 din, kar je za 15 % boljše od povprečja v leta značaj stalnega porasta, se je v maju nekoliko ustalilo. Zna- letu 1963. Vse večje gospodarske organizacije so letos precej izbolj¬ šale osebne dohodke zaposlenim, predvsem to velja za tiste, ki so prejemali osebne dohodke do 25.000 din. Izjemi sta le Vodna skupnost in Mesnice, kjer so bila povprečja v letu 1963 precej nad ostalimi organizacijami. V masi je bilo v petih mesecih izplačano za osebne dohodke zaposlenim v gospodarstvu 527 milijonov din, izven gospodarstva pa dobro de¬ setino tega zneska. V zavodih in družbenih službah so doslej oseb¬ ni dohodki počasneje naraščali, gre le za 4 % porast. Predvsem so šole tiste, ki so imele letošnje pov¬ prečje izpod lanskega. Ugotavlja se, da je vzrok v neizdelanih pra¬ vilnikih o delitvi osebnih dohod¬ kov, za kar se izplačujejo le akon¬ tacije. To nevzporedno gibanje osebnih dohodkov v obeh družbe¬ nih grupah je bolj začasnega zna¬ čaja in se bo proti koncu leta prav gotovo popravilo v korist za¬ vodov in družbenih služb. Na 10. seji občinskega zbora in zbo¬ ra delovnih skupnosti občinske skup¬ ščine Cerknica v Starem trgu so naj¬ več govorili o investicijah v naši ko¬ muni, o stanju šolstva ter kulturno prosvetni problematiki. Zaradi po¬ membnosti investicijske politike v se¬ danjem času, posredujemo bralcem sklepe, ki jih je občinska skupščina s tem v zvezi sprejela. Nujnost spremembe investicijske po¬ litike in potrebnost zaustavitve eks¬ panzije so naši samoupravni organi uvedli že pred letošnjim letom, saj so v prvih treh mesecih investirali le blizu 7 milijonov din, dočim so lani v tem času kar 48 milijonov din. Vendar pa bo treba prav tiste postavke v družbenem planu, ki govorijo o inve¬ sticijah, precej spremeniti. Družbeni plan namreč računa ob predvidenih 5410 tisočih din narodnega dohodka letos z 1600 tisoč dinarji investicij, kar predstavlja 22 odstotkov narodne¬ ga dohodka. Zaradi sedanjega položa¬ ja, ki nujno terja zmanjšanje investi¬ cij, bi bilo treba tudi pri nas zmanj¬ šati to vsoto in sicer na vsega 672 mi¬ lijonov din v gospodarstvu in 173 mi¬ lijonov din v negospodarstvu. UsD DETAJL IZ PLAŽE V NOVEM GRADU, KJER PREŽIVLJAJO SVOJ LETNI DOPUST DELAVCI BRESTA. OSTALI KOLEKTIVI PA SO NA DOPUSTU V SKLOPU TRGOVSKEGA PODJETJA »■ŠKOCJAN-« IZ RAKEKA IN KOVINOPLASTIKE V SELCAH, KJER SE DESETDNEVNO MENJU¬ JEJO. V LETOŠNJEM LETU SO LETNI DOPUSTI DOBRO ORGANIZIRANI Na koncu diskusije so odborniki sklenili, da bo občinska skupščina iz¬ delala priporočilo gospodarskim orga¬ nizacijam, da razpravljajo o spremem¬ bah investicijske politike ter o mož¬ nostih za zmanjšanje investicij. Občin¬ ska skupščina pa bo razpravljala tudi o rebalansu svojega proračuna. D. M. 2 GLAS NOTRANJSKE Šest let trgovskega podjetja Škocjan 1. JULIJA JE POTEKLO SEST LET OD USTANOVITVE TRGOVSKEGA PODJETJA ŠKOC¬ JAN RAKEK. OB TEJ PRILOŽNOSTI JE NAS DOPISNIK OBISKAL ŠKOCJAN. OLGA LONČAR, predsednik UO Škocjana Ustanovljeno, oziroma združeno podjetje je začelo poslovati s 8 poslovalnicami treh manjših pod¬ jetij ter z borilni 1,040.000 din osnovnimi sredstvi. Vsota osnov¬ nih sredstev nam jasno kaže na takratno stanje trgovin in njiho¬ vo urejenost. Sledijo načrti in programi za izboljšanje trgovske mreže, za uvajanje novih in sodobnejših na¬ činov prodaje. Pomanjkanje sred¬ stev, nezadostno izobraženi kadri in veliko drugih ovir ni zmedlo prizadevni kolektiv, kateri vlaga večji del doseženih sredstev v mo¬ dernizacijo trgovine', večji del tu¬ di na račun osebnih dohodkov. Majhen poseg v zgodovino do¬ bro ilustrira razvoj Škocjana: Leto 1958 — Nabavljena trans¬ portna sredstva, izboljšanje de¬ lovne priprave v nekaterih prodajalnah, sodobno urejena trgovina v Novi vasi. Vrednost osnovnih sredstev se je povečala na 8,8 milijonov. mopostrežba v Novi vasi, na¬ bavljena nova transportna sredstva za hitrejše usluge. Tudi poleg prodaje bencinske črpalke se vrednost osnovnih sredstev poveča na 88 milijo¬ nov din. Indeks prometa pa znaša 314! Postavili smo nekoliko vprašanj predsedniku upravnega odbora tov. Olgi Lončar in predsedniku delavskega sveta tov. Vinku Čuku. — Tov. Lončarjeva, vaš kolek¬ tiv je dosegel zares velik uspeh. Kaj menite, kje je bil glavni vzrok tako hitremu napredku? — Predvsem prizadevanje ko¬ lektiva v začetku poslovanja, po¬ zneje pa to, da smo hitro usvojili nove oblike in načine prodaje, mislim sodobnejše. Pri tem smo seveda dobili veliko pomoči in ra¬ zumevanja od občine in gospodar¬ skih organizacij našega kraja ter tudi od bivše trgovinske zbornice. — V vašem kolektivu je veliko mladega kadra. — Res je. Mladina je pri nas dobro organizirana, ima svoj ak¬ tiv in sploh se čuti njihova aktiv¬ nost. Mladini smo pri nas dali veliko možnosti za strokovno in splošno izpopolnjevanje. — Pri vas je bilo dosti investi¬ ranja v modernizacijo trgovine. Kaj pa rekreacija in oddih? — Ze štiri leta imamo svoj po¬ čitniški dom, sindikat organizira izlete, oglede tovarn, sejmov, ve¬ lesejmov in podobno. Pri izletih je resna ovira to, da so naše tr¬ govine oddaljene in da je nekaj takih trgovin, kjer je zaposlen sa¬ mo en delavec. Menim pa še to, da naši delavci ne koristijo vse možnosti, katere imajo na razpo¬ lago. — Menite, da je vaš sistem na¬ grajevanja v vašem kolektivu sti¬ mulativen? — Sistem nagrajevanja je še neizpopolnjen. Do konca leta bo¬ mo dopolnili pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Po sprejemu statuta smo prešli na mesečno obračunavanje osebnih dohodkov in je ta način veliko boljši kot prejšnji, vendar, kot sem že rekla, še vedno pomanjkljiv. Pričakuje¬ mo, da bo dopolnjen pravilnik dober. Predsednika delavskega sveta tov. Vinka Cuka smo dobili v skladišču prodajalne v Grahovem. Hitro se je odzval prošnji, da od¬ govori na nekaj vprašanj o svo¬ jem kolektivu. VINKO CUK, predsednik DS Škocjana — Kaj štejete za največji uspeh vašega kolektiva v šestih letih? — Leto 1962! Prestop iz klasič¬ nega na sodoben način prodaje: NEKOČ! Trgovina na Rakeku samopostrežbe in samoizbire. Od¬ prte so bile: Samopostrežba Cerk¬ nica, Samopostrežba Rakek in blagovnica Cerknica. To je bilo odločilno, da je promet v našem podjetju narastel tako hitro. — Kako uveljavljate samo¬ upravljanje, ko pa imate trgovine tako daleč? — Težava je le v tem, da ima¬ mo zelo različne urnike, prilago¬ jene zahtevam potrošnikov. Ima¬ mo 5 delovnih enot, katere imajo svoje svete. Sveti enot se sesta¬ jajo mesečno in po potrebi, kjer obravnavajo vsa tekoča vpraša¬ nja kot so realizacija plana v pre¬ teklem mesecu, plani za nadaljnje delo-, ob tem času pa dopuste in podobno. S tem, da delovne eno¬ te delajo kot je v statutu, je olaj¬ šano delo delavskemu svetu in je dana možnost vsem članom ko¬ lektiva, da upravljajo direktno preko svojih enot. Jaz ne vidim posebnih ovir v našem delavskem upravljanju. — Bližnja in daljnja perspekti¬ va vašega podjetja? — 7-letni perspektivni plan imamo izdelan, vendar ga je tre¬ ba dopolniti. Naša dejavnost je odvisna od drugih vej go-spodar- (Nadalj. na 7. str.) Leto 1959 — Nadaljnje izboljša¬ nje delovnih priprav, preureje¬ na trgovina Tabor v Cerknici. Vrednost osnovnih sredstev 12 milijonov din. Indeks prometa 162. Leto 1960 — leto občutnega izbolj¬ šanja delovnih priprav, novo- urejena trgovina v Ravniku. Vrednost osnovnih sredstev 26 milijonov din. Indeks prometa 194. Leto 1961 — zgrajena težko pri¬ čakovana bencinska črpalka, sodobno opremljena trgovina v Begunjah, odprta trgovina z elektro materialom, odprta pro¬ dajalna sadja in zelenjave, Ivanje selo dobi trgovino z bu- fetom. Vrednost osnovnih sredstev je že pri 51 milijonih. Indeks prometa 229. Leto 1962 — Med prvimi na pode¬ želju organizirajo samopostrež¬ ne in samoizbime trgovine: Sa¬ mopostrežba Cerknica, Blagov¬ nica Cerknica, Samopostrežba - bile Rakek. Stanje osnovnih sredstev 75 milijonov din. Indeks prometa 272. Leto 1963 — Urejena trgovina z bifejem v Velikih Blokah, sa- IN SEDAJ! Samopostrežba na Rakeku glas notranjske 3 OBČINSTVO JE Z NAVDUŠENJEM SPREMLJALO USTNI ČASOPIS, KI SO GA PRIREDILI NO¬ VINARJI DELA. ŽELELI SO SI ŠE VEC TAKIH RAZGOVOROV Z BOLJ KONKRETNO PROBLE¬ MATIKO TUDI IZ GOSPODARSTVA Foto Brest Po enoletnem premoru, ko je bila skoro enaka prireditev na Rakeku, so se to pot ne¬ kateri novinarji Dela, da bi svojim bralcem v Cerknici pokazali, kako izide osrednji sloven¬ ski časopis. Dne 8. julija je bila v Cerknici prireditev z naslovom »Ustni časopis«, ki so jo prireditelji osladili še z nastopom Marjane Deržaj. Novinarji »Dela« so si že nekaj dni pred prireditvijo ogledovali našo občino, da bi po¬ tem lahko prikazali ogledalo življenja pri nas. Vendar se jim je ravno satirični del ponesre¬ čil, saj razen o težavah s kruhom in o nefunkcionalnosti hotela v Rakovem Škocjanu, o drugih napakah skoro ni bilo govora. Tako je ravno najbolj težko pričakovana »notranje¬ politična stran» razočarala občinstvo. Ni mogoče trditi, da kup smeti za stavbo v Cerknici ali pomanjkanje opozorilnih tabel v Rakovem Škocjanu niso pomanjkljivosti, gotovo pa je, da bi morali novinarji najpomembnejšega slovenskega lista opaziti tudi kaj važnejšega. Najbolj uspela je športna stran, kjer je odgovarjal na novinarjeva vprašanja naš do¬ mačin in evropski prvak v kegljanju Leo Grom. Zvedeli smo marsikaj zanimivega z ne¬ davnega evropskega prvenstva v Budimpešti. Tudi Marjana Deržajeva si je s svojim sim¬ patičnim nastopom pridobila simpatije navzočih. Večer je minil v prijetnem vzdušju in zvedeli smo dosti o delu in težavah ljudi, ki delajo pri tem časopisu. D. M. DELO izšlo v Cerknici v Številni Cerkničani so bili na prireditvi Športni reporter Dela Bergant v razgovoru z Gromom in Likovni¬ kom Foto: Brest Cerknica Posvetovanje o izobraževanju Nedavno posvetovanje o pošol- skem izobraževanju na našem področju je pokazalo obračun dosedanjega dela in dalo smerni¬ ce za nadaljno delo. Posvetova¬ nja so se udeležili predstavniki podjetij in družbenih služb. Uvoden referat je pripravil to¬ variš Levec Franc, v katerem je podčrtal nekaj značilnosti in bi¬ stvenih napak, ki smo jih pri izobraževanju odraslih do sedaj prezirali. Omenil je tudi uspe¬ he, kateri pa se morajo še raz¬ vijati. Hiter razvoj tehnike na vseh področjih, kakor tudi hitre druž¬ bene spremembe in razvoj druž¬ benih sil nam narekujejo, da ne¬ nehno skrbimo, da temu razvoju v vseh pogledih sledijo vsi ob¬ čani. To bomo pa dosegli tako, da poskrbimo, da bodo ljudje obveščeni. Obveščeni morajo biti o vseh sklepih in delu organov uprav¬ ljanja, ter o vseh drugih progra¬ mih in načrtih tako delovnih or¬ ganizacij, kot tudi o delu druž¬ benih služb in njihovih perspek¬ tivnih programov. Organizirati moramo vse druge oblike obve¬ ščanja občanov. Stalno moramo skrbeti, da bodo organi družbe¬ nega in delavskega upravljanja sposobni vršiti svoje poslanstvo, to je prenašati mnenja kolekti¬ vov in občanov in njim tudi po¬ sredovati svoje sklepe in odlo¬ čitve. Oblike organov upravljanja se morajo stalno razvijati in do¬ polnjevati. Če bodo o teh obli¬ kah, sklepih in delu organov sa¬ moupravljanja obveščeni vsi za¬ interesirani občani, potem si prav gotovo posamezni avtokrati ne bodo več dovolih spreminjati posamezne sklepe po svoji volji in trenutnem razpoloženju. Udeleženci posvetovanja so v naprej prejeli analizo o izobraže¬ vanju odraslih, katera pa morda ni bila najboljše napravljena, če¬ prav je bila zelo objektivna. Ob¬ širna diskusija na posvetovanju je vse te napake odstranila. Na taki osnovi so bili sprejeti tudi številni sklepi, kateri naj se v bo¬ doče izvajajo. Sklepi se morajo izvajati, ker so splošnega pomena in je zanje odgovorna celotna družba zato jih tudi navajam. — Potrebe po izobraževanju odraslih na našem področju so velike, tako na splošnem stro¬ kovnem in družbeno-ekonom- skem področju. — Premestiti se morajo težave in nesoglasja med ustanovami, ki so odgovorne za izobraževanje in med gospodarskimi organizacija¬ mi in drugimi zavodi in ustano¬ vami. — Vsako izobraževanje odras¬ lih mora stremeti za tem, da po¬ leg specifičnega znanja nudi tudi pogoje, da se z izobraževanjem oblikuje zdrava osebnost občana. — Izobraževalna ustanova De¬ lavska univerza in druge morajo zbrati potrebe, doseči enotna sta- Ušča in na teh osnovah napraviti plane in programe ter izvršiti primerno delitev dela. Delo mora biti tako zastavljeno, da se po¬ samezne akcije ne bodo nakopi¬ čile, pač pa postopno rastle. — Zavod za zaposlovanje de¬ lavcev naj okrepi službo poklic¬ nega usmerjanja s posameznimi analizami in tako nudi pomoč občanom, gospodarskim organi¬ zacijam in osemletnim šolam. — Kadrovske službe in odgo¬ vorni ljudje po gospodarskih or¬ ganizacijah naj poskrbijo, da se potrebe po izobraževanju uve¬ ljavijo in te potrebe zaznajo vsi zaposleni. Na ta način bo interes veliko večji. Interesi po izobra¬ ževanju naj se razvijajo med vse občane. — Pospešiti in osnovno izbolj¬ ševati se morajo tudi druge ob¬ like izobraževanja, kot so knjiž¬ nice, Glas Notranjske, kino in vse druge oblike. če bodo ti sklepi postali last vseh odgovornih organov in orga¬ nov upravljanja ter last vseh ob¬ čanov, potem se bodo uspehi hi¬ tro pokazali in ne bo ostalo bese¬ dičenje in polivanje črnila brez uspeha. Na Obvestilo Občani, ki nimate popolne osemletne šole, se lahko vklju¬ čite v osnovno šolo za odrasle. Organizirana bo v vseh večjih krajih cerkniške občine, če ho zadostno število prijavljenih kandidatov. V vašem interesu je, da se čimprej prijavite. Prijave sprejema Delavska univerza Cerknica. 4 glas notranjske Za poživitev kulturno- prosvetne dejavnosti v občini Zadnje čase so razprave o kulturno-prosvetni problematiki v naši občini zajele zelo širok krog ljudi. Tako je o tej dejavnosti razpravljal aktiv članov ZK, ki delajo na tem področju, skupni plenum Občinskega odbora SZDL in sindikatov, delovna konferen¬ ca občinske Zveze kulturno-prosvetnih društev, svet za prosveto in kulturo ter Občinska skupščina. Ugotovljeno je, da delo kulturno-prosvetnih društev, DPD »Svoboda« in raznih sekcij nazaduje in ne gre vzporedno z osta¬ lim razvojem v komuni. Vzroki za tako stanje so v glavnem v tem, da so kadri svojo dejavnost usmerili v glavnem v gospodar¬ stvo in strokovno izobraževanje, spremenila se je struktura obča¬ nov, težnja po udobnejšem življenju in zaslužku (ki ga v kulturno- prosvetnem delu ni) ter potrebe po novih oblikah dela. Skratka, nastalo je nekakšno mrtvilo na kulturno-prosvetnem področju. Da bi se tako stanje vsaj delno popravilo, so skupni posveti omenjenih organizacij nakazali smer in bodoči program dela tako Občinskega Sveta zveze kulturno-prosvetnih društev, društev »Svobod« in prosvetnih društev ter posameznih sekcij. Iz progra¬ ma je razvidno, kaj se nalaga novemu vodstvu Občinskega Sveta zveze kulturno-prosvetnih društev: da se organizacijsko utrdi kakor tudi društva ter da se najdejo oblike dela, ki bodo privlač¬ ne za občane. Pri tem naj bi zaživelo klubsko življenje (n. pr. literarni večeri, krajši nastopi, ustni časopisi, gledanje oddaj TV itd.) zlasti v večjih centrih: Rakeku, Cerknici, Martinjaku in Sta¬ rem trgu. Povečali naj bi število gostovanj med posameznimi kraj ; občine. Dramska dejavnost naj bi se zlasti razvijala na Rakeku in Starem trgu, kjer že obstojajo dramske sekcije. Na Rakeku Starem trgu Grahovem. Begunjah in Novi vasi naj bi se usposobile knjižnice s tem, da bi spadale pod centralno knjižnico z Cerknici in okriljem Delavske univerze s posebnim upravnim odborom. Omogočiti bi morali še širše delovanje edine godbe na pihala v Cerknici in ji zagotoviti finančna sredstva za nabavo oblek in instrumentov ter usmeriti vanjo več mladine. Povečati je potrebno obseg delovanja pevskim zborom v Grahovem in Novi vasi. Še nadalje naj bi v okviru kulturnih društev in Svobod razvi¬ jali šah, vplivali na repertoarno politiko kino predstav itd. Posebno važno nalogo ima Občinska zveza kulturno-prosvetnih društev, da organizira razne tečaje, tako za vodenje klubskega življenja, knjižničarje, režiserje, šminkarje itd. To je samo v grobih obrisih prikazan program, vendar je dolžnost tako Občin¬ skega sveta, kakor tudi posameznih društev, da si izdelajo po¬ drobne kratkoročne in dolgoročne programe. Za izvedbo progra¬ ma pa so prav gotovo potrebna finančna sredstva. Proračun pred¬ videva za osnovno dejavnost društev in Obč. sveta (brez investicij) v sezoni 1964/65 (september-maj) le 1,735.000 dinarjev. Iz občin¬ skega proračuna pa je zagotovljena dotacija le 500.000 din. Pereče je stanje kulturnih domov, tako n. pr. na Rakeku, Starem trgu, vzdrževanje občinske knjižnice, godbe na pihala, katera že 40 let obstoja deluje s starimi instrumenti in oblekami, mešanega pev¬ skega zbora v Cerknici, ker ni sredstev za honorar pevovodij itd. Prav gotovo pa bodo finančna sredstva potrebna za organizacijo kulturnega tedna od 11. do 18. oktobra, kateri bo posvečen sklada¬ telju Gerbiču in občinskemu prazniku. Na ta način so potrebe po finančnih sredstvih še mnogo večje. S celotno problematiko kulturno-pr o svetne dejavnosti pa so se na zadnji seji seznanili tudi občinski odborniki, katerim jo je posredoval Svet za kulturo in prosveto. Občinska skupščina meni, da je nujno potrebno povabiti na razgovor predstavnike gospodar¬ skih organizacij, katerim se naj prikaže problematika kulturne dejavnosti in da gospodarske organizacije prispevajo finančna sredstva v sklad za kulturo in prosvetno dejavnost, kateri naj bi se ustanovil. Zavedati se moramo, da se bodo kulturno izobraže¬ vali predvsem proizvajalci, zato ne sme biti vseeno gospodarski organizaciji, kako živijo delovni ljudje izven delovnega časa. Poleg tega pa imajo sedaj gospodarske organizacije več mož¬ nosti prispevati finančna sredstva iz povečanega odstotka sklada za strokovno izobraževanje. Vsekakor pa bo potrebno organom upravljanja po gospodarskih organizacijah programsko prikazati bodoči razvoj kultumo-prosvetne dejavnosti na našem področju ter potrebo po finančnih sredstvih in vzbuditi več zanimanja rav¬ no pri gospodarskih organizacijah. Na ta način lahko pričakujemo, da se bo kulturno-pr o svetna dejavnost v naši občini zopet poživila. Berglez Slavko Ob zaključku šolskega leta je osemletka v Starem trgu pri Ložu priredila v domu TVD »Partizan« razstavo izdelkov likovnega in tehničnega pouka. Na razstavi je sodelovala podružnična šola Iga vas, oddelek Babno pof.je in otroški vrtec Stari trg. Na sliki: detajl iz razstave S. B. Potrebne so boljše in Foto klub v Starem trgu pri Ložu šteje 40 članov, v glavnem podpornih članov, ki plačujejo letno članarino. Od tega števila so le trije člani aktiv¬ ni, ki se bavijo s slikanjem in razvi¬ janjem fotografij, ostali pa v glavnem slikajo in razvijajo fotografije le za osebno razvedrilo. Namen foto kluba je prav gotovo nuditi članom, zlasti pa mladini, kar največ udejstvovanja v tej panogi z različnimi oblikami dela, katere naj bi privabljale kar največ mladine. Vendar na tem področju v preteklem letu niso dosegli zaželjenih uspehov. Organizirana sta sicer bila dva tečaja za odrasle in mladino, ven¬ dar se je slednji razdvojil, ker niso našli skupnega sodelovanja z osem¬ letko Stari trg. V bodoče bo potreb¬ no več povezave zlasti s šolo in turi¬ stičnim društvom ter organizirati te¬ čaje v takih oblikah, ki bodo privab¬ ljale mladino. Vsekakor bi bilo po¬ trebno pri foto tečajih več praktičnega dela, slikanja v naravi, združeno z raznimi krajevnimi izleti, istočasno pa bi lahko razpisali nagradno tekmo¬ vanje med tečajniki za najboljši po¬ snetek. Poleg tega bi lahko najboljši nagrajeni posnetek izobesili na izlož¬ beno okno, katerega bi bilo potreb¬ no urediti in najti primeren prostor, ali pa razstavili na razstavi, katero naj bi organizirali n. pr. ob Dnevu mladosti. Foto klub Stari trg razpolaga z ca. 200 barvnimi diapozitivi, predvsem s posnetki Loške doline. Vendar bi bilo potrebno diapozitive zbrati, posneti še ostale znamenitosti in razne dogodke ter prirediti po vaseh predavanja o lepotah Loške doline, saj se marsika¬ teri prebivalec ne zaveda, da tudi Lo¬ ška dolina spada med ene najlepših dolin. Člani foto kluba bi lahko slikali tu¬ di vse važnejše prireditve in dogodke v Loški dolini, kajti na ta način bi si ustvarili dragocen arhiv, kateri kre sedaj v pozabo. Skratka, boljše in zanimivejše oblike dela in tesnejše sodelovanje bi prav gotovo privabljale mladino, saj spada foto klub Stari trg po opremi med ene najbolj opremljene foto klube v okra¬ ju. zanimivejše oblike dela Prepričani smo, če bi se dejavnost foto kluba odvijala v omejeni smeri, ne bi bilo tudi vprašanja pomanjkanja finančnih sredstev. c -r LETOŠNJE LETOVANJE V SELCAH Že v lanskem letu je sindikal¬ na podružnica TP »Škocjan« Ra¬ kek najela počitniški dom v Sel¬ cah. Da bi se tudi v tem letu omogočilo članom kolektiva kar najbolj ugodno izkoristiti pripa¬ dajoči letni dopust, je komisija, ki jo je imenoval sindikat pod¬ jetja, uredila in preskrbela vse potrebno za letovanje v Selcah. V domu je v šestih sobah na razpolago 15 postelj, tako da gre v eni izmeni 15 članov na do¬ pust. Število se lahko zviša, v kolikor imajo člani s seboj tudi otroke. Še predno se je uredilo vse potrebno, je bilo pričakovati s strani članov kolektiva mnogo več prijav kot jih je sedaj. Ker pa so pozneje ugotovili, da bo premalo interesentov, se je ko¬ misija za letovanje povezala z vodstvom sindikata občinske skupščine v Cerknici. Število prijav se je tako zvišalo, da bo vedno zadovoljivo število korist¬ nikov preživelo svoj dopust. Poleg članov sindikata našega podjetja in občinske skupščine pa bodo koristili dopust v Selcah tudi člani drugih podjetij in usta¬ nov, katerim pa je bilo odobreno šele potem, ko je komisija ugo¬ tovila, da ni prijav oziroma da so prosta mesta. S strani TP »Škocjan« Rakek je bilo 15 prijav oziroma skupno z družinskimi člani 35. To število pa ni končno, ker se lahko spre¬ meni, če je tu opravičljiv razlog. Komisija se vsekakor prizade¬ va, da bi bili tako člani našega kolektiva kot ostali v času do¬ pusta res zadovoljivo preskrblje¬ ni ter bi se zadovoljni vračali na svoja delovna mesta. GLAS NOTRANJSKE S »Nošo perspektiva je turizem«, pravijo Bločani Bloke imajo najdaljšo turistič¬ no tradicijo na našem terenu, vendar do pred kratkim ni bilo mogoče ustanoviti, oziroma ob¬ noviti turistično društvo. Smučarski tereni Bloške plano¬ te so bili zbirališče naših smu¬ čarskih asov, prirejali so različne seminarje in tečaje ter tekmova¬ nja. Po vojni je zgrajen DOM PARTIZANA z namenom, da se tradicija ohrani. Toda Bloke niso nadaljevale svojo tradicijo. Šele po upornem delu Občin¬ ske turistične zveze je ustanov¬ ljeno Turistično društvo Bloška planota. Sedaj pa kaže, da je Turistič¬ no društvo Bloška planota zaži¬ velo ter da so prebivalci Blok do¬ bro obveščeni, kaj lahko prinese turistični razvoj nekega kraja. Turistično društvo je sklenilo zamašiti odtok jezera na Volč¬ jem, kjer je bil v srednjem veku ribnik Pajkovskih graščakov. Or¬ ganizirali so nekaj prostovoljnih akcij in uspeli zamašiti odtok pod jezom na bivšem ribniku. Obiskali smo jih in šli skupaj pogledat jezero. Voda se je že začela nabirati in je površina merila komaj 100 X 40 m. Mogočni jez, narejen pred nekaj sto leti in visok 4 m omogoča, da se jezero razlije nad 300 m dolžine. Za nekaj časa smo se ustavili ob jezeru in že so prišli prvi ra¬ dovedneži pogledat. Prvi kopalci, otroci iz Nove vasi, niso dolgo premišljevali, da bi se zagnali v vodo. Dva upokojenca iz Krampelj sta zadovoljno kramljala ob vo¬ di in veselo ugotavljala, doklej bo segala voda, ko bo jezero polno. Zakrajšek Franc, 65-letni upo¬ kojenec, nam je povedal: — Jezero bo res lepo in v le¬ pem kraju. Ljudje bodo iz cele planote prihajali sem. Tudi jaz bom včasih zapeljal stare kosti v vodo. Tu bo treba še delati in jaz bom pomagal. Zidar sem, veste. Klančar Žan pa je dejal: — Lovci bomo izgubili dva ča- kališča, ker bosta zalita. Pa nič zato. Bomo šli drugam. Vesel sem, da so začeli delati in bom pomagal, dokler ne bo urejeno. Upam, da bo poleg dobre divja¬ čine tudi kaj rib. Kmalu se nas je nabralo 13, različnih starosti. Od štiriletne¬ ga prebivalca sosednje vasi do 65 let starega Zakrajška in vsi smo ugotovili, da bo tukaj res lepo. Razgovor nas je peljal od časa Turkov in Pajkovskih gra¬ ščakov do časa partizanskih borb. Nekdo je omenil, da bi šli po¬ gledat tudi druge lepe kraje Blok. Žal pa vseh prisotnih ni¬ smo mogli peljati v dveh avto¬ mobilih. Ustavili smo se v škrabčah, na mestu, kjer je ravno tako stalo jezero v starih časih. Mogočen jez, ki je držal vodo nad 400 m dolgega jezera, je na sredi »pre¬ trgana« nekaj metrov. Tu smo srečali kmeta Zidar Ja¬ neza iz Škrabč. Prav presenetlji¬ vo je bilo, kako je lepo govoril o možnosti turizma. — Jaz sem najbližji sosed tega nekdanjega ribnika. Slišal sem, da so na Volčjem že zamašili jez. Vesel bi bil, da bi jo tudi tukaj. Takrat bi nas obiskali turisti in bi kraj malo zaživel. Tu so Paj- kovski graščaki imeli svoj ribnik. Do vojne sem imel dokumente, pisane v gotici, o tem, kako so graščaki podarili to zemljo, kjer živim, mojim prednikom. Ta zemlja, kjer je bil ribnik, je za¬ družna. V Ravniku smo pred hišo sre¬ čali Martino Meglič, 16-letno dija¬ kinjo iz Ljubljane, ki se je šla sončit. — Bloke so zelo lepe in zani¬ mive, toda neurejene. Turizem bi se razvil, ker je tudi Ljubljana blizu. Zrak je dober, možni so Gostinske storitve so bile letos v I. polletju po vrednosti višje od lani za 15 % kar predstavlja 139 milijonov din. Povečanje so do¬ segle predvsem gospodarske or¬ ganizacije na osnovi novih zmog¬ ljivosti in delno boljše organiza¬ cije dela, medtem ko so imele za¬ sebne gostilne skoraj enak pro¬ met. Od 23 gostiln, kolikor jih na področju občine obratuje, je bila namreč ena od močnejših štiri mesece zaprta. V industrijski proizvodnji — zlasti v lesni in kovinski indust¬ riji — je dokaj velika nevarnost za nesreče. Kovinoplastika je ču¬ tila potrebo po usposobitvi več¬ jega števila svojih članov, da bo¬ do v primeru nezgode sposobni nuditi človeku prvo pomoč. Zato je naročila Delavski univerzi Cerknica organizacijo tečaja prve pomoči. Delavska univerza je te¬ čaj organizirala za člane, ki jih je določila Kovinoplastika. Tečaj je vodil dr. Truden, ki je poleg lov in ribolov in pozimi krasno smučanje. Na ureditvi je treba delati, potem bi z reklamo prido¬ bili goste. Prepričana sem, da bi imeli veliko gostov. Na kraju nam je Tone Malnar, tajnik Turističnega društva po¬ vedal: — Ko smo ustanovili društvo in začeli govoriti o turizmu, so se nam smejali. Sedaj pa, kot ste videli, vsi so navdušeni, da se turizem razvija. Imamo vse na¬ ravne pogoje in upam, da to zi¬ mo sprejmemo nekaj smučarjev v domu Partizana. Poslovili smo se od zelo prijaz¬ nih domačinov in jim zaželeli ve¬ liko uspehov. Na porast gostinskih storitev je vplival tudi živahnejši turistič¬ ni promet. Obisk gostov je bil za 25 % večji od lani, število no¬ čitev pa je poraslo za 39%. Med domačimi gosti je bilo največ Slovencev, za tem Hrvatov in Sr¬ bov, med tujimi gosti pa so pre¬ vladovali Italijani, na katere od¬ pade 70 % vsega tujskega prome¬ ta. Od inozemskih držav so ob¬ iskali naše kraje še gostje iz Av¬ strije, DR Nemčije (vzh.), Vel. Britanije in Rodezije. UsD teoretičnega dela imel tudi več praktičnih demonstracij. Tečajniki iz Kovinoplastike so imeli ugodne pogoje, ker so bili stimulirani po obiskovanju teča¬ ja. Tečaj je obiskovalo 14 udele¬ žencev. Po zaključku predelane snovi v skupno 80 urami pa so polagali zaključni izpit pred ko¬ misijo. Uspeh je bil zadovoljiv. Vsi tečajniki so prejeli spričeva¬ la o dokončanem tečaju prve po¬ moči. Kaj je s Kruhom v Cerknici Sedaj, ko so razmere v preskrbi s pitno vodo vsaj nekoliko popravljene, je stopilo v ospredje prav ta¬ ko življenjsko važno vpra¬ šanje preskrbe s kruhom. Ker smo pri tem prizadeti do zadnjega vsi občani, smo se pozanimali, kakšne razmere so pri edini krušni peči v Cerknici. Splošno znano je, da je kruh, ki pride iz peči An¬ tona Gorjupa v Cerknici ze¬ lo dober, le premalo ga je. Kljub temu, da je Gorjup do nedavnega pekel po 16 ur dnevno, ni bilo mogoče zadovoljiti povpraševanja. Vsa zadnja leta je bilo tudi precej nesoglasij med pe¬ kom in občinsko davčno upravo. Pozanimali smo se, ali je davčni vijak v tem primeru res preveč privit, vendar podatki pri občin¬ ski upravi kažejo ravno na¬ sprotno. Leta 1962 je bilo v Gorjupovi pekami za 18,5 milijona din prometa, od česar si je davkarija »pri¬ lastila« nekaj nad poldrugi milijon dinarjev. Lani pa je bilo za 20 milijonov dinar¬ jev prometa, davkov pa le za 810 tisoč din. To pa pred¬ vsem zaradi zmanjšanja občinske doklade in temelj¬ nega davka. Kar se davkov tiče je torej opaziti občut¬ no olajšanje. Anton Gorjup zahteva od občine priznanje dvakratne amortizacije, če peče dnev¬ no 16 ur, ker se pač de¬ lovni pripomočki dvakrat¬ no obrabijo, kot pa če peče le osem ur. Vendar so nam na občini povedali, da se¬ daj veljavni predpisi tega ne dovoljujejo in zatega¬ delj ni moč ničesar storiti. Prav tako po sedanjih predpisih ni mogoče upo¬ števati pri davčni olajšavi okoliščino, da Gorjupu An¬ tonu pomaga sin, ki ga oče redno plačuje. Poleg teh je še nekaj dru¬ gih nesporazumov med pe¬ kom Gorjupom in Občin¬ sko skupščino, ki bi jih pa lahko rešili. Ker gre za naj¬ važnejši prehrambeni pro¬ izvod, bo treba čimprej storiti vse, da se uredi za¬ dostna peka kruha. Seve¬ da pa je treba razumeti, da upravni organi občinske skupščine kljub vsem že¬ ljam ne morejo kršiti pred¬ pisov, nadvse pa bi težave s kruhom rešili. POPRAVEK V pretekli številki našega glasi¬ la se je nehote vrinila neljuba po¬ mota in sicer v članku »REALEN SKLEP SKUPŠČINE«. Gre za ne¬ pravilno objavljene cene mesu. Pravilno bi morale te glasiti: go¬ veje I., telečje in svinjsko meso po 800 din/kg, oziroma goveje II. po 700 din/kg. Naš dopisnik, ki je prispeval to vest, ni imel namena napačno in¬ formirati javnosti o tem vpraša¬ nju in zato prosimo bralce, naj mu neljubo pomoto oprostijo. V gostinstvu in turizmu letos večji promet PRIZNANJA ZA HUMANOST Zaslužni krvodajalci so se iz cerkniškega področja zbrali na prijetni in skromni proslavici, ki so jo izvajali podmladkarji Rdečega križa v Cerknici. Istočasno so posamezniki prejeli tudi zlata in srebrna priznanja — značke krvodajalcev. Prejemnikov zlate značke je bilo 8, medtem ko je 68 njih prejelo srebrne značke. Vse navzoče je naj¬ prej pozdravila predsednica RK tov. Krstičeva, nakar jim je po strokovni plati spregovoril dr. Kravanja, ki je nadomeščal predsed¬ nika krvodajalske komisije dr. Pušenjaka. Tega so se navzoči spom¬ nili in mu v bolnišnico poslali pozdrave s šopkom rdečih nageljnov. Udeležence proslave dneva krvodajalcev vidimo tudi na naši sliki Tečaj prve pomoči v Starem trgu e GLAS NOTRANJSKE K polemiki o politiki Članek o improvizacijah poli¬ tike investiranja v družbeni stan¬ dard je naletel kot vse kaže med občani na živahen sprejem. Bral¬ ci so si ga različno razlagali in nanj tudi različno reagirali. Od¬ mev, ki ga je izzval članek s po¬ lemiko med občani, se je delno pojavil tudi v naslednji (julijski) številki Notranjskega glasa pod naslovom: »Se o improvizacijah investiranja«. Tu člankar zelo avtoritativno negira upravičenost mojega pri¬ spevka v predhodni številki. La¬ sti si pravico, da daje dokončno mnenje o nečem, kar je stvar šir¬ šega kroga ljudi. Njegov članek mogoče ni tako »tendenciozno kritizerski«, je pa Strokovne ekskurzije »Škacjanovega« mladinskega aktiva Prav letos bo preteklo tretje leto, odkar je bil pri Tp »ŠKOC¬ JAN« Rakek ustanovljen mladinski aktiv. Sedaj šteje 30 članov, t. j. 30 % vseh zaposlenih delavcev v podjetju. S strani podjetja do¬ biva aktiv kar največ pomoči; tako je v začetku leta dodelil DS podjetja mladinskemu aktivu lepo finančno pomoč. Aktiv je to pri planu upošteval ter vpisal med drugim tudi obiske v nekatere tovarne, katere je tudi organiziral in sicer v Ljubljano, Celje, Ajdovščino in Novo Gorico ter Koper. Namen strokovnih ekskurzij je bil, da si mladinke in mladinci ogledamo v tovarnah, kako izdelujejo gotove artikle, kateri se po¬ tem v naših prodajalnah posredujejo potrošnikom. Strokovne ekskurzije so bide grupirane oziroma enkratne eks¬ kurzije se je udeležilo 10 mladincev in mladink. Na dan obiska v tovarne je bil dan prost. Tako smo si v Ljubljani ogledali tovarno bonbonov »Sumi« in Tovarno dekorativnih tkanin. V Celju smo si ogledali tovarno »Toper«, tovarno emajlirane posode dn prodajalne Ter skladišča TP »Mera«. V Ajdovščini smo obiskali tekstilno tovarno, v Novi Gorici to¬ varno pohištva »MEBLO« ter v Kopni tovarno motornih vozil »TOMOS«. Skoraj v vseh tovarnah so ogled vodili sami mladinci, tako da je bil povsod zanimiv razgovor, ko smo med aktivi izmenjali poro¬ čila o delu in problemih. V več tovarnah imajo aktivi svoj komite, v tovarni emajlirane posode, kjer šteje aktiv okrog 1000 mladincev in mladink, pa prav lepo delajo tudi društva. mmwM Mladinci in mladinke aktiva TP »Škocjan« Rakek in TP »Mera« Celje Dalj časa smo se pri razgovoru zadržali v tovarni »Emajl« Ce¬ lje, tekstilni tovarni Ajdovščina, tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani in trgovskemu podjetju »Mera« Celje. Pri TP »Mera« Ce¬ lje ima aktiv podoben plan dela, pojavljajo pa se tudi podobni problemi. V posameznih aktivih so nas mladinci z zanimanjem vpraše¬ vali, kako prodajamo njihove artikle, oni pa so nam povedali, kako jih izdelujejo. Slehernemu mladincu-prodajalcu je ogled tovarn, katere si je ogledal, mnogo doprinesel k znanju; le-fega bo lahko koristil na svojem delovnem mestu. Mnogokrat je artikel prodan potrošniku, ko nam ni iznano, ‘kako je izdelan, v šoli smo se mnogo učili, vendar je vse drugo, če si izdelavo praktično ogledamo. Mladinke in mladinci zbiramo odpadni papir, da bomo s stro¬ kovnimi ekskurzijami lahko še v jeseni nadaljevali ter si s tem bo¬ gatili svoje znanje. Plan dela našega aktiva je obširen in člani aktiva se bomo mo¬ rali kar najbolj potruditi, da ga bomo, če že ne v celoti, vsaj večji del izvršili. D. L. investiranja vsekakor netočen. Netočnost njegovega izvajanja je predvsem posledica nerazume¬ vanja sestavka s katerim se je lotil polemizirati. Na drugi stra¬ ni pa tudi podatki, ki jih daje niso popolnoma točni. Naj povem kaj se mi zdi v nje¬ govem članku netočno. Za anali¬ zo njegovega članka bom izbral metodo, ki jo je sam uporabil. On pravi: 1. S prispevkom bi želeli... Ker je podpisnik članka ena sama oseba, ne vem čigavo mne¬ nje zastopa. Svoje, ali mnenje neke grupe ljudi, ali nekega druž¬ benega organa i. pd. 2. Če bi (D. K. namreč) obrav¬ naval investicije bolj kompleks no ... Tu moram poudariti, da sem vzel le nekaj posameznih primerov. Pridal bi jim jih lahko še več n. pr.: Stanovanjski blok pri »KARTO- NAŽI« Rakek, stanovanjski-po- slovni blok v Starem trgu (o ka¬ terem piše prav v zadnji številki NG, da za njegovo dokončno ure¬ ditev še ni zagotovljenih sred¬ stev). Mislim pa, da je 5 prime¬ rov v razdalji 5 km dovolj trdno gradivo, da si človek ustvari ne¬ ko sodbo in ta je: gradimo ob¬ jekte drug za drugim ali celo so¬ časno, ne da bi enemu samemu zagotovili potrebna finančna sredstva. 3. ... požarnovarnostni bazen je dograjen in že leta služi svo¬ jemu namenu... Med občani že od začetka gra¬ ditve bazena, živi mnenje, da bo bazen namenjen tudi kopanju. Moje mnenje pa je, da tudi tu ni potrebna še dodatna ugotovitev strokovnjakov o možnosti pre¬ usmeritve bazena v kopalni ba¬ zen, ljudje so si že dolgo na jas¬ nem, da. je tu možno tudi že sedanja oblika (štartne stopnice) kaže, da so imeli graditelji na¬ men narediti lep plavalni bazen. 4. — osemletka Cerknica ... ko se je zaradi globljih družbenih vzrokov... zanjo D. M. pravi, da je iz ob¬ jektivnih vzrokov zmanjkalo de¬ narja. Pojav naj gleda bolj kom¬ pleksno in kmalu bo ugotovil, da so poleg objektivnih težav krivi temu tudi subjektivni vzroki. Poleg tega dodam še popravek o viru financiranja. Vir je bil krajevni samoprispevek cca 20 milijonov din, kot soudeležba pri najetju posojila (informacija na ustnem časopisu »DELA« 7. julija 1964 v Cerknici). 5. Zdravstveni dom... ko bo¬ do pripravljeni za rekonstrukcijo potrebni načrti, bo ... ali D. M. noče ali pa ne more razumeti, da pomeni pravilno po¬ litiko investiranja tudi to, da je pred vsakim finančnim vlaga¬ njem že v naprej pripravljen po¬ trebni investicijski elaborat in to ekonomski in tehnični. Ker me tako članek tov. Mli¬ narja ni o ničemer prepričal, za¬ to ne mislim spremeniti svojega mnenja in trditev. Dodal bi le še to: z prehajanjem na nov sistem udeležbe v delitvi ND, z vse večjo samostojnostjo gospodarskih or¬ ganizacij in komun pri odloča¬ nju razporejanja lastnih sredstev, se pojavlja tudi problem finan¬ siranja investicij v novo obliko. Sredstva, ki so v gospodarskih organizacijah in občinah trenut¬ no prosta naj se združujejo. Tro¬ šijo naj se sporazumno in racio¬ nalno. S tem se bo dosegla večja racionalnost koriščenja razpolož¬ ljivih sredstev, obenem pa ne bo več takih primerov kot doslej, da vsakdo na svojo roko investira svoja trenutno prosta sredstva. V tej smeri bi želel, da mi D. Mli¬ nar dokaže, da nimam prav, da se motim. D. Korošec Preventiva najcenejša V okviru praznika 13. julija ZŠAM podružnice Cerknica je bila tudi akcija kontrola svetlobnih teles na vozilih vseh vrst. Pregled vozil je bil na Rakeku s pomočjo komisije, ki je bila določena iz članov združenja Cerknica in enega člana podružnice Postojna; le-ta je upravljal z aparatom za kontrolo luči. Člani komisije so bili: Petrovčič Jože, Obreza Franc, Lovko Ivan, Ivančič Anton, Bordevič Slobodan, vsi iz Cerknice ter Bratuš Silvo iz Postojne. Pregledanih je bilo skupaj 183 vozil, od tega je bilo 110 brez¬ hibnih, 73 vozil pa je bilo v nezadovoljivem stanju. Nekateri voz¬ niki motornih vozil so uredili potrebo po preventivnih ukrepih, tako da je od 73 vozil dalo takoj v popravilo 30 lastnikov vozil. Člani združenja smo te podatke dobili na osnovi vrnjenih potrdil od servisnih delavnic. Nezadovoljivo dejstvo pa je to, da so trije vozniki na surov način pobegnili, verjetno z neuporabnimi lučmi. Komisija smatra, da bi bilo nujno potrebno imeti še več takih in drugačnih preventivnih pregledov, ker le tako bo varen promet na naših cestah. L. S. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA razpisuje 2 štipendiji na ekonomski fakulteti 2 štipendiji na pravni fakulteti 1 štipendijo na gradbeni fakulteti 1 štipendijo na višji šoli za socialne delavce 1 štipendijo na višji kmetijski šoli 1 štpendijo na višji komercialni šoli (turistična smer) 4 štipendije na višji upravni šoli 4 štipendije na srednji ekonomski šoli 1 štipendija na gradbeni srednji šoli Pravilno kolkovane prošnje sprejema Skupščina občine Cerknica do izpopolnitve razpisa. GLAS NOTRANJSKE r Proslava »Dneva šoferjev« dobro uspela V počastitev praznika Dneva šoferjev 13. julija je Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Cerknice organiziralo dne 12. ju¬ lija svečano proslavo in parado motornih vozil. Otvoritev je bila pred blagov¬ nico v Cerknici s pričetkom oh 8. uri. V počastitev 10-letnice pro¬ meta in 5-letnice Združenja je bilo podeljeno 21 priznanj, med katerimi so bile 4 srebrne znač¬ ke in ena zlata, ki jo je prejel Vidrih Janko iz Cerknice. V spomin padlim borcem v NOV so položili vence v Cerkni¬ ci, Rakeku in Ložu. Po končani paradi so predstav¬ niki Združenja obiskali naj sta¬ rejšega šoferja na Notranjskem in sicer očaka Sega Matijo iz Žerovnice št. 59. V imenu Zdru¬ ženja ga je pozdravil tov. Petrov¬ čič kot predsednik in mu izročil skromno darilo, katerega je bil zelo vesel. V prijetnem vzdušju in obuja¬ nju spominov nam je stari vete¬ ran povedal tudi to, da je bil šo¬ fer še med prvo svetovno vojno in da je vozil avtomobil, kateri je imel pogon na verige, kolesa pa so bila lesena, okovana z že¬ leznimi obroči. Kasneje, pa vse do leta 1921 in še naprej je bil v službi na takratni pošti na Ra¬ keku in prevažal pošto iz Starega Trga na Rakek, za kar je rabil poldrugo uro mukotrpne vožnje na tedaj še lesenih sedežih. Vo¬ zil je avtomobil znamke SAU- Sest let trgovskega PODJETJA ŠKOCJAN (Nadaljev. z 2. str.) stva. Recimo, Brest namerava po¬ staviti še en nov objekt v Cerk¬ nici, kateri bo pritegnil večje šte¬ vilo delavcev, na 'katere mi raču¬ namo kot na svojo kupno moč. Mi tega v svojem 7-letnem planu ni¬ smo upoštevali. Moramo prej po¬ gledati plane in programe drugih gospodarskih organizacij in potem narediti naš program. V bližnji perspektivi bo dograjena blagov¬ nica v Starem trgu in drogerija v Cerknici. Misliti moramo na ure¬ ditev kombiniranih tipov trgovi¬ ne in gostilne v vaseh, katere nimajo niti trgovine niti gostilne. Urediti moramo tudi lastno pakir¬ nico, da bi vse trgovine prodajale pakirano blago. S tem bi se izbolj¬ šala higienska in hitrejša postrež¬ ba. — Povejte nam kaj o kadrovski politiki v vašem kolektivu. — Mislim, da smo dali široko možnost izobraževanja našim de¬ lavcem. Junija je končalo poslo¬ vodsko šolo za visoko kvalifikacijo 6 delavcev. Planiramo, da jih bo tudi to leto nekaj šlo v to šolo. 12 naših delavcev je obiskalo raz¬ ne tečaje za vodilna mesta v sa¬ mopostrežnih trgovinah. Tečaji so bili na Bledu, Celju in Beogradu. — In produktivnost... ? — Polletni plan smo presegli za 9.30% in realizirali več kot lan¬ sko leto za 12.23%, čeprav je bi¬ la lansko leto bencinska črpalka naša. Svoje dosežke primerjamo s sorodnimi podjetji. Produktivnost na zaposlenega je precej visoka. Recimo v prvih treh mesecih so naši delavci v samopostrežbah realizirali za 19 % več kot je okrajno povprečje. RER, ki je bil izdelan v prvi seriji te, še danes poznane to¬ varne, ki so po njegovem mne¬ nju bili za takratne čase naj¬ boljša vozila. Danes se tov. Šega ukvarja le z delom na domačiji in nekoliko z žago. Prva svetovna vojna mu je Sedeli smo pri sosedu v senci. Bila je nedelja. Včasih se spu¬ stimo v pogovor o gospodarstvu. Tudi politična dogajanja so za¬ nimiva. Poštno poslopje v Cerknici je lik pred dograditvijo zrahljala zdravje, druga pa po¬ brala sina-edinca, ki je padel tik pred koncem vojne v NOV. Tako se je končala proslava, ki je s svojo pestrostjo poživila nedeljsko dopoldne kraje od Ra¬ keka do Loža. Bogovčič Stefan-Bošt Sosed pravi: »Pogrešam časo¬ pis«. Sam čutim, da je prav ta¬ ko z menoj. »Delo« sem odpo¬ vedal, ker ga ne dobivam vsak dan. Dva dni star dnevni časopis je že star. Nekateri se znajdejo in vsak dan kupijo »Delo« v trafiki. Tudi sam ga kdaj pa kdaj kupim. Vedno ne utegnem. Menda je že skrajni čas, da bi tudi mi v okoliških vaseh Cerk¬ nice vsakodnevno dobivali po¬ što. Čutim, da vedno bolj osta¬ jamo na repu dogajanj. Nekdo bi se smejal, če povem, da Dolenje Jezero in Dolenja vas, oddaljeni komaj 3 in 2 kilometra, ne dobijo dnevno pošte in časopisov. To je krivda PTT podjetja. Tako je prizadetih 6 vasi, ki pa so-vse na ravnem, ne pa v kakšnih hribih. V teh vaseh je skupno 254 hiš. Ne računam pa delavcev v Tovarni BREST v Martinjaku. Prav bi bilo ko bi PTT podjet¬ je kaj kmalu razmislilo o vsem tem. Vsi si želimo dnevne do¬ stave. Prizadeti občani iz okoliških vasi! Klubski večer v Starem trgu Aktiv ZMS “Kovinoplastike« Lož je konec junija 1964 organi¬ ziral prvi družabni večer v klub¬ skih prostorih v Starem trgu. Za Mladinci in mladinke »Kovino¬ plastike« Lož, ki so organizirali prvi klubski večer v Starem trgu Lok program zabavnega večera smo uporabili brošurico »Veseli veče¬ ri««, ki jo je izdal Prosvetni servis iz Ljubljane. Program tega veče¬ ra je trajal od 20. do 20.45 ure. Po našem mnenju je prvi klubski večer uspel, saj so ga poslušalci- gledalci, ki jih je bilo okrog 50, zelo pohvalili in izrazili željo, da si takih večerov še želijo. Pri pro¬ gramu je sodelovalo 6 mladincev aktiva »Kovinoplastike«. Po kon¬ čanem programu je bil ples do 22. ure. Igral je jazz »5 mladih«. Lok Temperamentni Toni poje na pr¬ vem klubskem večeru ob sprem¬ ljavi Slavkove kitare Lok ČESTITKA Na Gozdarski fakulteti je di¬ plomiral naš dolgoletni igralec Vengust Franc-Ači. Čestitamo! Igralci in uprava NK »Rakek« Kratke iz Loške doline Turistična zabavna prireditev pred Križno jamo bo 9. avgusta in ne 16. avgusta kot je bilo prvotno objavljeno. Vzrok za spremem¬ bo datuma je v glavnem v tem, ker bo tega datuma prost ansam¬ bel »Veseli planšarji««, ki bo sodeloval na prireditvi pred Križno jamo. V podjetju »Kovinoplastika« Lož so na prvi seji starega in no¬ vega centralnega delavskega sveta izvolili za predsednika tov. Iva¬ na Škrbec, za podpredsednika pa tov. Mira Plos. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen tov. Slavo Kočevar, za namestnika pa Vinko Zgonc. Ob zaključku šolskega leta so učenci osemletke v Starem trgu pri Ložu odšli na izlete v razne kraje. Tako so učenci višjih razre¬ dov odšli na izlet po Dolenjski, Gorenjski in na morje. Nižji razre¬ di pa so odšli na izlete v bližnje kraje. Brezplačen prevoz z avto¬ busom jim je omogočilo podjetje »Kovinoplastika« Lož, ki ima patronat nad osemletko. V prvi razred osemletke v Starem trgu se je letos vpisalo nad 30 otrok. To je najvišji vpis v prvi razred po vojni Pred nedavnim so vaščani vasi Dane sami s prostovoljnim de¬ lom uredili kanalizacijo po vasi. Poleg tega so očistili tudi okoli 200 m jarkov za odtok vode. Anton Špeh iz vasi Šmarata je v Leskovi dolini ujel smjačka »Pikca«. Smjačka ima doma in ga pridno neguje. Svet krajevne skupnosti Loška dolina šteje 15 članov, opera¬ tivni odbor pa 5 članov. Za začetek bo krajevna skupnost prevzela od bivše KZ Loška dolina mehanično delavnico v Starem trgu in ustanovila servis za žaganje drv in popravilo radioaparatov. Skrat¬ ka, skušala bo splošno zadovoljevati potrebe občanov. Te dni pa so občani prejeli tudi anketo, kjer se bodo izjasnili o potrebi delovanja krajevne skupnosti in predlagali, v kateri smeri naj bi svojo dejav¬ nost usmerila Krajevna skupnost. Podjetje »Kovinoplastika« Lož je tudi letos prispevalo 2000 din na zaposlenega v krajevnem odboru SZDL Loška dolina. Sredstva so namenjena predvsem za kulturno-prosvetno, športno in ostalo dejavnost prebivalcev v Loški dolini. S. B. Drobec iz l/sakdanjosli 8 GLAS NOTRANJSKE I Z Z A KOLEKTIVA K O E E K T I V Kje se kažejo v TP Martinjak še pomanjkljivosti za doseganje boljših rezultatov Tovarna pohištva v Martinjaku je poslovna enota Lesnoidustrijskega kombinata BREST Cerknica. S svo¬ jimi proizvodi predstavlja petino rea¬ lizacije kombinata. Glavni proizvodi so fotelji in stoli iz bukovega lesa, iz¬ delani po željah uvoznikov. Večina iz¬ delkov je šla danes preko naših meja, kar je tudi vzrok, da je tovarna pri nas manj znana. Edino stol »Sardan« in fotelj ~Revel*< predstavljata tovar¬ no znotraj naših meja. V tovarni je danes zaposlenih okoli 330 delavcev in uslužbencev. Pri vseh se čuti ena sama težnja, narediti čim- več kvalitetnih izdelkov, da se bomo mogli še nadalje prebijati na zahtevna tuja tržišča. Zahteve po kvaliteti so vedno večje, pri tem pa se potrošni¬ ki neradi sprijaznijo z višjo ceno. Ob vsem tem zadenemo ob staro pravilo: ki pa ga je že pred več kot sto leti postavil neki francoski ekonomist: na¬ rediti čim več kvalitetnih izdelkov po najnižji možni ceni ali z najmanjšimi proizvodnimi stroški. V socialistični družbi imamo še svoje pravilo — nam ni vseeno, pod kakšnimi pogoji je ne¬ ko delo izvršeno, za naš je važno še, koliko človeškega dela in truda je bi¬ lo vloženega, kako se počuti naš dela¬ vec, ko zapušča svoje delovno mesto, ali se bo vrnil naslednji dan spet zdrav in spočit na delo. Tudi naš kolektiv si vsak dan zno¬ va postavlja nalogo: povečati proiz¬ vodnjo, doseči boljše rezultate. Vedno kadar se lotevamo takih nalog, pa moramo pristopati k delu dosledno in sistematično. Delo samo se sestoji iz dveh komponent: iz študijsko razisko¬ valnega dela in izvajalnega. Pri vsem tem iščemo prvenstveno predmete pro¬ učevanja, ki so značilni za dosego boljših rezultatov. Vprašujemo se, kje so pojavi, področja, povzročitelji in no¬ silci nesmotrne porabe časa, kakšni so po obliki in obsegu. Ce te faktorje te¬ meljito proučimo in opredelimo, se nam bo kmalu pokazala smer za pra¬ vilno ukrepanje. Na to je vezana še sama tehnologija in organizacija. Zato je treba obravnavati take činitelje vedno skupno in podajati kompleksne rešitve. Ko smo tako iskali v tovarni po¬ hištva Martinjak pomanjkljivosti in možnosti za dosego boljših rezulta¬ tov, smo odkrili obilo rezerv in mož¬ nosti, pokazati pa hočem sedaj nekaj drastičnih primerov: - Poglejmo n. pr. kako je urejeno pri nas skladišče žaganega lesa. Po¬ gled na to področje nam bo pokazal naslednje: manipulativni stroški za žagan les znašajo na tem področju preko 1000 din na kubični meter, ali dnevno preko 30.000 din. Ce bi tu pri¬ kazali še izgube zaradi kvarnega vpli¬ va vlage, bi dobili neverjetne rezul¬ tate. — Pogljemo še en tak primer: dnev¬ na poraba surovine znaša preko 25 kubičnih metrov, torej nas stanejo sa¬ mo surovine dnevno preko 700.000 din. Na tem področju pa je bilo do sedaj zelo malo storjenega. Vemo, da je iz¬ koristek surovine okoli 15 %; samo 2 % prihranek na surovini bi znašal 14.000 din. Ce prištejemo k temu še stroške primitivnega odvoza odpadkov, nam ne bo težko ugotoviti, koliko je tu še neizkoriščenih rezerv. — Za notranji transport v podjetju izgubimo 25 % delovnega časa, to po¬ meni, da porabimo dnevno preko 50 ljudi za transport in razno prenaša¬ nje. Z uvedbo kotalnih transportnih elementov in boljšo organizacijo bi bilo možno prihraniti 10 % na času. Teh nekaj točk naj služi samo kot primer. Kje so še ostali, organizacij¬ ski činitelji: organizacija delovnih mest, organizacija vodenja in eviden¬ tiranja, vsklajevanje kapacitet in ar¬ tiklov, uvajanje modernejših tehno- V soboto 27. junija so prišli k nam na Brest na strokovno ekskurzijo mladinci iz Tovarne pohištva v Cerknici, kjer jih je posebno zanimalo normiranje del, oskrbovanje in planiranje materialov ter tudi sami osebni dohodki delavcev. Po kosilu je odšlo več naših mladincev z njimi, da smo jim razkazali Cerknico in njeno oko¬ lico. Najbolj so si želeli ogledati Cerkniško jezero, ki pa je bilo na žalost že skoraj povsem suho, tako da so lahko videli samo še posamezne požiralnike in vrtače. Proti večeru smo odšli z njiho¬ vim avtobusom še v Rakov Škoc¬ jan. Zelo so se čudili Velikemu naravnemu mostu in sploh nara¬ vi, ki je v tem delčku Notranjske dežele tako bogata in lepa. Med potjo smo se podrobno seznanili tudi z delom njihove in loških postopkov.. . Poleg tega je: treba vedeti, da je naš delavec naj¬ važnejši činitelj, ki lahko stori naj¬ več. Preko organov upravljanja, s si¬ stemom nagrajevanja bomo morali sprožiti njegov potencial In potencial celotnega kolektiva, tako da bo sle¬ herni delavec razmišljal in si priza¬ deval, kako bi tudi sam prispeval del svojega znanja za napredek proizvod¬ nje. Naši strokovnjaki pa se morajo zavedati, da je minil čas, ko smo gle- daU na vse to z nekega empiričnega gledišča, vedeti moramo, da je skrajni čas seči po strokovni literaturi, kajti le tako bomo mogli biti kos proble¬ mom, ki se nam dnevno zoperstav¬ ljajo. J. naše mladinske organizacije, s problemi, ki najbolj žulijo mla¬ dino in pa z načrti za nadaljnje delo. Ves čas obiska je vladalo zelo prijetno vzdušje in kar hudo nam je bilo, ko smo se morali pozno zvečer ločiti in oditi zopet vsak na svojo stran. V tolažbo nam je bilo le povabilo, da naj tudi mi obiščemo njihovo tovar¬ no in prijateljstvo, ki se je sko¬ valo v naših srcih. Mnenja smo, da so take stro¬ ko vno-rekreacijske ekskurzije ze¬ lo koristne, zakaj človek si po¬ leg nekega strokovnega znanja pridobi še čut za pravilno doje¬ manje raznih naravnih lepot in pa željo po čim širšem spozna¬ vanju ljudi, njihovih izkušenj in navad. Aktiv ZMS Brest Prve seje novoizvoljenih delavskih svetov Kakšne so razprave na sestankih E E Pisati o tem, kaj vse se razpravlja na sestankih EE, je zelo težavno in zahtevno delo. Zahtevno zato, ker je to problem, ki ga nenehno rešujemo z namenom, da se kvaliteta teh sestankov 'kar najbolj izboljša. Sestanki EE se vršijo po določenem planu in sicer drugega, dva¬ najstega in dvaindvajsetega v mesecu. Glavna tematika teh sestankov je poročilo in razprava o že iz¬ vršenih planskih nalogah in razprava o planskih nalogah za nasled¬ nje obdobje. Jasno je, da na takih razpravah prevladujejo predvsem števil¬ ke, zato so v večini primerov sestanki monotni, brez posebne ži¬ vahnosti. Vzrokov za to je sicer več. Glavna sta ta, ker so sestanki ponavadi sklicani po rednem delovnem času in vsak stremi za tem, da jo čimprej »pobriše« iz tovarne. Najbolj aktualen jn pereč vzrok pa je ta, ker se osebe, ki vodijo sestanke, predhodno dovolj ne pri¬ pravijo. Da bi informacija kar najbolj delovala in da bi bil sestanek čim bolj ploden organizirajo predhodne informativne sestanke z inštruktorji EE. Na teh jim podajo vsa potrebna pojasnila, kako 'in na kakšen način naj razprava poteka, kaj se naj razpravlja in o ka¬ terih sklepih samoupravnih organov naj seznanijo čine EE. To so sicer prvi koraki za plodnejšo razpravo, so pa še ostati faktorji, ki odločujoče vplivajo na dokončno kvaliteto raizprav. Eden teh faktorjev je brez dvoma slabo vodenje sestankov in razprav, zaito pogosto prihaja do nezainteresiranosti med članstvom. Ta problem je v toliko aktualen, da bodo organizirali seminar, na katerem bi se vodje seznanili z vsem potrebnim, kar je pogoj za dobro in plodno razpravo. Analiza je pokazala, da so bile do sedaj najplodnejše razprave v tistih EE, v katerih so inštruktorji vedeli, kako člane zainteresi¬ rati za posamezne probleme. To smo predvsem zasledili v montaži, obdelavi površin in klejami. Podrobno se je razpravljalo o disci¬ plini, prihodu na delo, izvrševanju planskih nalog, o posameznikih in podobno. Želja je, da bi bilo razprav čedalje več, ker bo tudi to omogoči¬ lo še večjo angažiranost neposrednih proizvajalcev. Ko bomo dosegli to, da bo osnovna celica delavskega samo¬ upravljanja, v tem primeru EE, še bolj trdna in kompaktna v svo¬ jih odločitvah, bo moč planske naloge še bolje realizirati in tudi zainteresiranost bo porasla na tisti nivo, ki si ga vsi želimo. BoSt Novoizvoljeni delavski sveti v kombinatu BREST so se že kon¬ stituirali in prevzeli v nadaljnje upravljanje naloge, ki so jih za¬ črtali že predhodni samouprav¬ ni organi. Te naloge izvirajo iz statuamih določil, iz česar sledi, da bodo morali samoupravni or¬ gani svoje delo usmeriti v na¬ slednje: — posvetiti vso skrb izvajanju planov proizvodnje za leto 1964; — stremeti za tem, da se že v letošnjem letu postopoma pre¬ ide na skrajšani delovni čas; — iskati vse možnosti za dvig produktivnosti dela (organizaci¬ ja delovnih mest, preskrba z ma¬ teriali in surovinami, delovna di¬ sciplina itd.); — skrb za dosledno izvajanje načel o nagrajevanju vseh kate¬ gorij zaposlenih delavcev (vsako delo po učinku, za vsak poziti¬ ven predlog nagrada); — zagotoviti tak način kadrov¬ ske politike, ki bo omogočala iz¬ obraževanje in napredovanje ne¬ posrednih proizvajalcev. To je le nekaj nalog, ki pa so vsekakor ključnega pomena. Ob doslednem izvajanju teh nalog pa bo možno mnogo lažje reševati vse druge probleme. Boleč pro¬ blem, s katerim so se že do se¬ daj ukvarjali samoupravni orga¬ ni in pa sindikati, je standard za¬ poslenih. Tu gre predvsem za sta¬ novanjska vprašanja in rekreaci¬ jo. To vprašanje bo potrebno bolj intenzivno reševati in sma¬ trati ta vprašanja tudi za eno od ključnih nalog. Možnosti za reše¬ vanje teh nalog obstojijo, vendar je potrebno, da pri izvajanju vseh teh nalog sodeluje celoten kolektiv. Miselnost nekaterih, da bo že nekdo rešil probleme, ki nas težijo, mora odpasti. Vsakdo ima danes pravico, da predlaga, da sodeluje pri razpravah in to pravico naj vsakdo tudi izkori¬ sti. Ne sme dopustiti, da ho nek¬ do za njega razmišljal ali pa vsi¬ ljeval nekaj ; kar škoduje njemu in skupnosti kolektiva. Bodimo prepričani, da ho mo¬ žen hitrejši napredek oh sodelo¬ vanju nas vseh. Iz prakse lahko ugotovimo, da smo bili složni v najtežjih trenutkih, ko se je BREST izgrajeval in obnavljal, sedaj pa, ko imamo praktično postavljene vse osnove, se mora ta složnost še povečati. To so mi¬ sli proizvajalcev, ki smo jih izvo¬ lili v nove sauoupravne organe. TaF Obiskali so nas mladinci iz Medvod OLAS NOTRANJSKE Na kakšen način naj se uveljavijo samoupravni organi Na vprašanje, kako se bodo uveljavili novoizvoljeni organi upravljanja v Brestu, je lahek odgovor: prav gotovo, kot do se¬ daj, z dobrim delom in aktivno¬ stjo skozi celo mandatno dobo. Da bi bilo delo dobro, je po¬ trebno, da se novoizvoljeni člani temeljito seznanijo z nalogami, ki spadajo v njih pristojnost, podrobno spoznajo problematiko in postavijo plan, kaj bodo še posebej načeli. Treba je spoznati celo vrsto, včasih navidezno tež¬ kih gospodarskih, komercialnih razvojnih in proizvodnih vpra¬ šanj, pa o delu s kadri itd. Da bo to lažje, moramo organizirati se¬ minarje, kjer bi na dokaj hiter način in skozi konkretne primere ti člani samoupravljanja dobili potrebno dodatno znanje. Ti se¬ minarji morajo z delom začeti takoj. Centralni delavski svet je že na primopredajni seji sprejel sklep, da je treba začeti s semi¬ narji. Program je pripravljen, sa¬ mo še realizacija tega programa je potrebna. Tudi aktivnost je izredno važen faktor uveljavljanja, Ta aktivnost mora najti odraz dela z volivci — člani delovnega kolektiva v ekonomskih enotah, v službah, povsod v vseh poslovnih enotah. Ta aktivnost je lahko še posebej odražena v razpravah pred sejo, kjer član delavskega sveta ali upravnega odbora govori in iz¬ raža mnenja o problemih, o ka¬ terih naj razpravlja in glasuje. Napačno bi bilo, da material, ki ga dobi, zadrži član delavskega sveta zase, še bolj nemogoče pa je, da komaj na seji vidi, za kaj vendar gre. Res je, da se izobesi¬ jo zapisniki sej. To ni dovolj. Člani delavskih svetov in uprav¬ nih odborov so dolžni svojim vo¬ livcem pojasniti, kako je tekla razprava in kaj so zaključili. Ak¬ tivnost je tudi to: sklenili so, pa se ne izvrši, kaj sedaj, član delavskega sveta in upravnega odbora ve, kdo je predsednik. Ta pa tudi ve, kaj je storiti, če sklep ni izvršen. To je samo nekaj primerov, ka¬ ko raste uveljavljanje novoizvo¬ ljenih organov v kombinatu. Vsi, prav vsi smo jim dolžni poma¬ gati pri njihovem delu in se bori¬ ti za izvršitev sklepov, ki jih or¬ gani sprejemajo za to, da bi bilo boljše. Ta tema bi prav gotovo morala v program izobraževanja. tt SKRB ZA NOSEČE ŽENE BREST posveča veliko skrbi nosečim ženam, katerih je v pov¬ prečji* stalno v celotnem kombinatu 21, kar je popolnoma razumlji¬ vo, saj je 45,8 % zaposlenih žensk od skupnega števila vseh zapo¬ slenih. Ta skrb pa je vseeno pomanjkljiva kljub temu, da nosečnice premeščamo na lažja in nosečnici neškodljiva delovna mesta, ker se delovna mesta določa od primera do primera in po trenutnem preudarku. Mnogokrat se zgodi, da zdravnik predpiše nosečnici de¬ lo v sedečem stanju. Za delo sede pa zaenkrat nimamo prirejenih delovnih mest in zato prihaja do problemov nepopolne skrbi za no¬ seče žene. V mnogih primerih dobijo noseče žene zaradi tega bolni¬ ški stalež. Zaradi navedenih nerešenih vprašanj je BREST naprosil sku¬ pino zdravnikov iz zdravstvenega doma v Cerknici, da je skupno z odgovornimi tovariši iz kombinata pregledala predlagana delovna mesta, na katerih naj bi delale nosečnice občasno sede. Skupina zdravnikov je pri ogledu ugotovila, da je fcela vrsta delovnih mest, ki so primerna za noseče žene s tem, da se jih temu primemo uredi. Potrebno bo takoj pristopiti k urejevanju izbranih delovnih mest za nosečnice, ki naj bodo urejena tako, da bo noseča žena opravljala delo brez škodljivih vplivov na nosečnost in dosegala enake rezultate na enako pomembnih delovnih mestih kot so ostala v ekonomskih enotah. S tem bo dokončno rešeno vprašanje odnosov do nosečih žena v BRESTU. K. J. Oddelki poklicne šole tudi pri Brestu Potreba po specializiranih poklicnih lesnoindustrijskih delavcih zadnje ča¬ se postaja vse večja. Na eni strani manjka v proizvodnji delavcev, ki bi obvladovali dela na več delovnih me¬ stih, na drugi strani pa manjka v pro¬ izvodnji ljudi, iz katerih bi se rekru¬ tirali bodoči inštruktorji. Pomanjka¬ nje po poklicnih delavcih bomo sku¬ šali zadostiti z ustanovitvijo oddelkov poklicne šole. V tej šoli se bodo vzga¬ jali bodoči lesnoindustrijski delavci širšega profila po specializacijah kot so: strojni mizar, površinski obdelo¬ valec, mizar, monter itd. Šolanje tra¬ ja 32 mesecev. Od skupnega časa je vsako leto tri mesece teoretičnega po¬ uka, ves ostali čas pa se bodo učenci usposabljali na delovnih mestih v pro¬ Nefcaj misli o rekreaciji Zelo zanimivo je poslušati člane delovnega kolektiva, ki so letos že preživeli del svojega dopusta v Novem gradu, ali bolje rečeno blizu tega mesteca na obali Istre. Kaj pravijo o tem dopustu in življenju v tem letovišču: 1. Novak ing. Zmago: prijetno je gledati okolje, še bolj pa vveekend hišice, last različnih podjetij. Čutil sem se prizadetega, da BREST nima svojih hišic. Osebno sem se odpočil in nabral novih delovnih moči. Če bi sam izbiral kraj letovanja, bi se drugo leto odločil za drugi kraj. 2. Kranjc Anton: o letošnjem dopustu se lahko samo pohval¬ no izrazim. V taki obliki sem prvič letos koristil dopust, prejšnja leta sem delal hišo. Na morju sem pozabil na vse, le zadnje tri dni so mi misli uhajale na delo v Brestu. Zdi se mi, da je penzion malo predrag, vendar sem se že odločil, da bom tudi prihodnje leto koristil dopust na morju, kljub temu, da imam petčlansko družino. 3. Meden Joža: prekrasno življenje v vseh pogledih, le pre¬ kratek čas. Človek, ki preživlja dopust v tako prijetnem okolju, se počuti zelo sproščenega in pozabi na vse težkoče. Do sedaj nisem letovala in sem dopust izkoriščala za različna dela na domu. V bodoče bom šla vsako leto na oddih. 4. Majer Konrad: ni kaj reči, kar prijetno je bilo. Zdi se mi, da je bilo prevroče, zaspal sem šele o polnoči vsak dan, vstal pa že ob petih in razgledoval kraje v okolici. Skoraj vsako jutro sem prehodil 10 km ob morju, po bližnjih nasadih in vaseh. Res, čudo¬ vita narava. Po mojem naj bi bil dopust ob morju daljši kot 10 dni. Hrana je bolj za otroke, vendar zelo kvalitetna. Vzemimo, da je to povprečna ocena vseh, ki so preživeli ta dopust na morju v organizaciji BRESTA. Letos bo nad 300 članov kolektiva in družinskih članov preživelo deset dni in se zagorelih obrazov in z novimi močmi vključilo v vsakdanje delo. Že sedaj moramo misliti naprej! Ali ne bi kazalo število ude¬ ležencev podvojiti? Vsekakor. O tem je potrebno, da spregovore naši sindikati. Ne bi bilo slabo napraviti izračun v dinarjih in prispevku v delu, ki bi ga naložili v izgraditev lastnega počitni¬ škega objekta na morju! Morda tudi mi v letu 1965, 1966 ali 1967 ne bomo več podnajemniki. TT izvodnji. Ustanoviti nameravamo od¬ delek za mladino, ki je končala osem¬ letko; v ta oddelek se bodo lahko vpi¬ sali vsi, ki imajo končano osemletko in niso še prekoračili starosti 18 let in oddelek za odrasle, v katerega se bo¬ do lahko vpisali delavci, ki so stari več kot 18 let in imajo končano osem¬ letko. Naši oddelki bodo povezani z matič¬ no šolo v Škofji Loki. Ta šola bo iz¬ dajala tudi spričevala. Vsi, ki bodo uspešno zaključili šolo, dobe spriče¬ valo poklicnega delavca, prejšnjega kvalificiranega mizarja. Vse priprave so v polnem teku. Šol¬ ski center za lesno industrijo je že dal soglasje za ustanovitev teh oddelkov. Treba je dobiti predavatelje, prostore in kar je najvažnejše — dobiti čim več mladincev v to šolo. Novost, ki jo uvajamo, je v tem, da bodo vsi, ki bodo vpisani v to šo¬ lo, redno zaposleni, ne tako kot so bili prej in so tudi še sedaj učenci v gospodarstvu. Prejemali bodo redne osebne prejemke, ki se bodo formirali na osnovi doseženega uspeha pri de¬ lu. V času, ko bodo obiskovali šolo, to je tri mesece vsako leto, jim bo ravno tako tekla delovna doba. Ta¬ krat, ko bodo učenci obiskovali šolo, ne bodo delali v tovarni. Drugo novost, ki jo uvajamo pri splošnem sistemu izobraževanja pa je v tem, da bomo iz prvih letnikov po¬ klicne šole usmerjali mladino pa tudi odrasle v vse druge šole višje stopnje, predvsem pa v tehniško srednjo šolo lesne stroke. Naslednje šolsko leto na¬ meravamo namreč ponovno odpreti oddelek tehniške srednje šole lesne stroke v Cerknici. Za vse ostale stro¬ ke po bomo mladino usmerjali v red¬ ne šole v Ljubljano, odrasle pa v do¬ pisne šole. S tem, ko odpiramo oddelke poklic¬ ne šole, dosegamo tisti osnovni ele¬ ment sodobnega strokovnega izobra¬ ževanja, ki ga povsod v drugih šolah manjka, t. j. tesna povezanost teorije s prakso. Še bolj se bo ta princip rea¬ liziral s tem, da bodo na tej šoli pre¬ davali vse strokovne predmete naši strokovnjaki. Učenci bodo za proble¬ me, ki jih bodo srečavali v proizvod¬ nji, slišali teoretične rešitve in obe¬ nem teorijo sproti prenašali v prakso. Izredno pomembno vprašanje pre¬ obrazbe strokovnega šolstva je tudi to, da ne bomo v tej šoli vzgajali splošnega mizarja obrtniškega tipa, ampak devet specializiranih poklicnih delavcev. To specializacijo pa nujno narekuje sodobna tehnologija in čeda¬ lje bolj dosledno izpeljana delitev de¬ la. Kot sem že prej rekel, nas je vse, ko smo začeli s pripravami za usta¬ novitev oddelkov poklicne šole, vodi¬ la misel, da zadostimo potrebam pro¬ izvodnje po poklicnih delavcih in dru¬ gih strokovnjakih. Dolžnost nas vseh pa je, da temeljito izpeljemo organi¬ zacijo teh oddelkov in prehodno zago¬ tovimo vse pogoje za čimbolj organi¬ zirano in smotrno izobraževanje. Ker bodo oddelki vezani na naš izobraže¬ valni center, bomo probleme, ki se bodo pojavljali, lahko veliko hitreje in uspešneje reševali. Janez Otoničar Plan III. tromesečja po novih osnovah Akcijski plan III. tromesečja pome¬ ni prvi korak k postavljanju takih pla¬ nov, ki bodo pogojeni z optimalnimi izkoriščanji proizvodnih kapacitet. Po- > oj vsakemu postavljanju proizvodnih planov je prav gotovo asortiman. Ta je za III. tromesečje znan v popolno¬ sti, saj ima kombinat za celotno pro¬ izvodnjo tromesečja sklenjene prodaj¬ ne pogodbe s kupci. Struktura asorti- mana se vedno bolj ustaljuje, kar se pozitivno odraža na povečanju proiz¬ vodnje.. Ob takih pogojih asortimana je laže postavljati proizvodne progra¬ me, ki bodo omogočili kar najbolj ugodne rezultate. Plan III. tromesečja je prvi, ki ni sestavljen zgolj na osnovi doseženih proizvodnih rezultatov v preteklih ob¬ dobjih. Proizvodnja sloni predvsem na analizah količin in ekonomičnosti po¬ slovanja. Analiza količin je sestavlje¬ na iz analize izvršitve plana proiz¬ vodnje, analize izkoriščanja kapacitet in analize delovne sile in produktiv¬ nosti. Analiza ekonomičnosti pa vse¬ buje analizo asortimana glede na nje¬ govo akumulativnost, analizo proizvod¬ nih nalogov po direktnih stroških ter analizo stroškov poslovanja. Analize količin, ki jih je izvršil inženirski tim kombinata po poslovnih enotah in analize ekonomičnosti, ki jih je izde¬ lala analitsko-planska služba so izvi¬ rale iz sedanjega in bodočega obdob- (Nadalj. na 10. str.) GLAS NOTRANJSKE 10 Tokrat so nas reševalci razoča¬ rali z maloštevilnimi rešitvami. Gotovo zaradi lepega vremena in dopustov niste imeli časa sedeti ob križanki. Žreb je med pravil¬ nimi rešitvami določil: 1. nagrado 2000 din Kristina Pirc, Rakek, Ljubljanska 9; 2. nagrado 1000 din Marica Batis, Kočevje, Cesta na stadion 3; 3. nagrado 500 din Lado Ora- žem, Dolenja vas 14 pri Ribnici. Sedaj smo vam pripravili ne¬ koliko lažjo križanko in vam pri reševanju želimo dosti sreče. Re¬ šitve pošljite do 13. avgusta na naslov »Glas Notranjske« Cerk¬ nica. Svoj naslov prosimo, da na¬ pišete na križanko ne pa na ku¬ verto ali prilogo. VODORAVNO: 1. reakcionarno fa¬ šistično pojmovanje, po katerem od¬ ločajo plemenska svojstva posameznih narodov o toku zgodovine; 7. podol¬ govat južni sadež; 8. Zevsova ljubica; 10. vrsta ptice, ki se nauči izgovar¬ jati določene besede; 11. pleme, rod; 13. smešnost, norost; 14. nadležna žu¬ želka; 15, grška črka (E); 22. poglavje korana; 24. naložena glavnica; 25. do¬ mača žival; 26. starorimski cesar (krajša oblika); 27. reka ob vzhodni PLAN III. TROMESEČJA PO NOVIH OSNOVAH (Nadalj. z 9. str.) ja. Za začetek ne moremo pričakovati, da bodo ukrepi, ki jih je nakazala analiza, zagotovili že to tromesečje sto odstotne efekte. Lahko pa reče¬ mo, da so nam že te prve analize za¬ gotovile bolj čvrsto planiranje, ki se bo iz tromesečja v tromesečje utrje¬ valo z vedno bolj kvalitetnimi anali¬ zami, ki bodo plod študija strkovnja- kov. Tako planiranje nam bo z izvr¬ šenimi ukrepi zagotovilo dejansko op¬ timalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. * Plan proizvodnje II. tromesečja je bil dosežen s 100 % ali 1,120 milijoni dinarjev po prodajnih cenah franko tovarna, medtem ko znaša plan pro¬ izvodnje za HI. tromesečje po enakih cenah 1,234 milijonov din, kar pome¬ ni, da znaša indeks povečanja 110. Prodaja je pogojena z proizvodnjo in je plan fakturirane realizacije v bruto prodajnih cenah predviden v višini 1,118 milijonov dinarjev. Izvoz je pla¬ niran v znesku 670.000 dolarjev. M. meji Luksemburga; 28. vrsta neozdrav¬ ljive bolezni; 30. nered, šum; 31. štev- nik; 32. življenjska tekočina; 33. otok in zaliv severovzhodno od Sardinije; 35. vinorodni kraj pri Brežicah; 39. ljubkovalno ime za očeta; 40. skrajša¬ ni podredni veznik; 41. fižolovka; 43. naelektren delec v atomu; 44. primor¬ ski vzklik; 45. oža; 46. delaven, pod¬ jeten; 48. prozorna slika, osvetljena tako, da daje vtis resničnosti; 53. mu¬ slimanski sodnik; 54. finski predsed¬ nik; 55. desni pritok Amazonke; 56. eden od prstov na roki; 57. socialna Aškerčeva pesem; 58. posest, področ¬ je; 59. začetnici imena in priimka fizi¬ ka, ki je postavil relativnostno teorijo; 60. vojaški gojenci; 61. steklena oma¬ rica kot del pohištva. NAVPIČNO: 1. vojaško poročilo; 2. ime švedske filmske igralke (»V zna¬ menju Rima«); 3. staronordijska zgod¬ ba; 4. reka na Poljskem z izlivom v Baltiško morje; 5. predlog; 6. svetov¬ ljansko letovišče na Flo.idi; 7. vrsta opice; 9. bodeč plevel; 10. ruski knji¬ ževnik, Nobelov nagrajenec iz leta 1958; 11. nasilna kraja; 12. dolgorepa pisana papiga; 14. ime črke; 16. začet¬ nici priimka in imena sodobnega slo¬ venskega skladatelja; 17. skladba; 18. nekdanji rod na Pirenejskem pol¬ otoku; 19. prestolnica Peruja; 20. desni pritok afriške reke Niger; 21. nakit na roki; 23. hrib pri Ljubljani; 24. izra¬ stek na glavi; 27. začaran; 29. nedo¬ ločni oziralni zaimek; 32. del ženske garderobe; 34. veleblagovnica v Ljub¬ ljani; 35. spoj, dotik; 36. znak kemič¬ nega elementa z atomsko težo 6,94; 37. kemična prvina (J); 38. ime prve šte¬ vilke; 40. pogorje v Belgiji; 42. nek¬ danji turški velikaši; 45. maturantski ples; 47. nikalnica; 49. ime Chaplinove žene; 50. krsta; 51. nadav, predplačilo; 52. osebni zaimek; 53. delček skale; 56. tla, podstenja; 58. darilo; 60. 12. in 21. črka. UsD Upokojenci iz Cerknice na izletu v Puli Podružnica DU Cerknica je dne 5. julija 1964 priredila za svoje člane enodnevni skupinsKi iziet,. tokrat z železnico v Puio S nul. Izleta se je udeležilo lži članov — izletnikov. V Pulo smo se pri¬ peljali z dvema potniškima va¬ gonoma, ki so bili za ta izlet re¬ zervirani ter vozili direktno iz Rakeka v Pulo in nazaj. V Puli sta nas pričakala dva vodiča, ki sta našo skupino iz¬ letnikov razdelila na dva dela, ter v taki sestavi vodila po lepem mestu Puli. Ogledali smo vse zgodovinske znamenitosti tega mesta in sicer: Amfiteater (Areno), potem her- kulova in dvojna vrata, veliko in malo scensko kazalište, Avgustov tiram, vzhodni forumski hram, Slavolok Sergijevica in temelje osmerokotne bazilike, ki je bila svoječasno prepeljana v Benetke, ter končno smo si ogledali tudi ladjedelnico in druge zanimivosti ladjedelništva, oziroma mesta. — Povsod sta nam prijazna vodiča obširno razlagala zgodovinske značilnosti posameznih objektov, ki smo jih ogledali. Popoldan po kosilu je sledil po programu prosto ogled mesta v posameznih skupinah izletni¬ kov do odhoda vlaka, t. j. 16. ure. Vožnja z železnico, je bila tja in nazaj zelo udobna in prijetna, saj so bili izletniki razigrani in dobro razpoloženi ter so vso dol¬ go pot prepevali v spremstvu harmonike partizanske in narod¬ ne pesmi ter med tem tudi pri¬ povedovali razne dovtipe. Izletniki so se pri zaključku tega izleta pohvalno izrazili, zla¬ sti glede organizacije. Bili so zelo zadovoljni in se priporočali še za naslednje leto. ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■ UGODNA ZAPOSLITEV Zaradi povečanja svojih zmog¬ ljivosti želi Splošno gradbeno pod¬ jetje Gradbišče Cerknica zaposliti večje število gradbenih delavcev. Zelo hitro bo možno pridobiti pol- kvalifikacijo v zidarski ali tesar¬ ski stroki. Podjetje bo gradilo v vseh večjih krajih občine, tako da bo vsakdo zaposlen blizu svo¬ jega doma. Višina osebnih dohod¬ kov po učinku. Sprejemamo tudi vajence. Prijavite se upravi pod¬ jetja! OBVESTILO Vse prebivalstvo območja kra¬ jevnega odbora SZDL Cerknica (naselja Cerknica, Dolenja vas, Dol. Jezero, Otok, Podskrajnik ter Zelše) obveščamo, da imamo vsa¬ ko sredo od osme do desete ure uradne ure v pisarni krajevne skupnosti Tabor št. 26. Med urad¬ nimi urami dobite vse potrebne informacije ter lahko plačate čla¬ narino. Krajevni odbor SZDL CERKNICA OGLAS Tovarišica, ki je v avtobusu iz Ljubljane do Cerknice dne 7. ju¬ lija 1964 pogrešila jopico, naj se oglasi na Podružnici soc. zav. v Cerknici. Tudi od poslovne uspešnosti zovisijo osebni dohodki Osebni dohodki dobivajo vedno bolj značaj deUtve po delu. Ta odnos do sedaj ni živel v polni obliki. K tej obliki se bomo zelo približali, ko bomo uresničili nagrajevanje delavcev po poslovni uspešnosti. V statutu je postavljen člen, ki pravi, da z rezultati poslovne uspešnosti razpolaga delavski svet poslovne enote po merilih, ki jih sam predpiše. Poslovna uspešnost je uspeh poslovne enote, ki se izraža v povečanem dohodku, kot rezultat ekonomičnega poslovanja poslovne ente. Ta uspeh se meri preko tako imenovane obračunske cene. S tromesečnim akcijskim pla¬ nom se s finančnim planom in planom lastne cene postavi za vsako poslov¬ no enoto obračunsko ceno. Obračunska cena je lastna cena, povečana za do¬ ločen odstotek, je rezultat, na eni strani predvidenih vseh stroškov poslova¬ nja in predvidenega obsega proizvodnje poslovne enote, na drugi strani predvidene razlike med prodajno in lastno ceno po odbitku obveznosti do družbe in skupnosti kombinata. Za zagotovitev čim objektivnejše udeležbe vseh zaposlenih v kombinatu v ustvarjeni poslovni uspešnosti se nastala razlika, ugotovljena po finanč¬ nem planu kombinata, razdeli med poslovnimi enotami po naslednjem klju¬ ču, ki pa je relativen: določen delež ugotovljene skupne razlike se razdeli glede na višino osebnih dohodkov po poslovnih enotah in preostanek te raz¬ like se razdeli glede na višino osnovnih sredstev poslovne enote. Delež, ki odpade tako na poslovno enoto, formira obračunsko ceno. Ob vsakokratnem zaključku tromesečja se napravi obračun po obračun¬ skih cenah za vsako poslovno enoto. Ugotovi se razlika med obračunsko ceno in dejansko lastno ceno. Ugotovljeno razliko, ki predstavlja poslovno uspešnost, svet razdeli na delež za osebne dohodke in delež za sklade. De¬ lež. ki je namenjen za osebne dohodke, se razdela na posamezne člane ko¬ lektiva poslovne enote glede na njihovo opravljeno delo v obračunskem obdobju. Tu je bolj poudarjena tehnika, da bi preko nje laže razumeli vsebino'. Cim bolj ekonomično in produktivneje bo gospodarila poslovna enoti, tem večji dohodek bo ustvarjala in s tem večji tisti delež, s katerim bo sama razpolagala. Gre za to, da uresničimo načelo, da naj ljudje z rezultati svojega dela sami odločajo in gospodarijo ter da spremenimo mezdni odnos v odnos »delitve po delu«. r. m GLAS NOTRANJSKE 11 preselili bilo pomena, da koča še nadalje kljubuje zobu vremena na tako oddaljenem kraju. Preselitev so izvršili dne 10. maja na sedanji teren, ki se ime¬ nuje »Sevska pot«. Ta kraj je od¬ daljen od Begunj okoli 6 kilome¬ trov in je prihod možen z vsemi (ne preveč modernimi) prevozni¬ mi sredstvi. Koča je zelo čedna, okrašena z motivi, ki jih je izdelal tov. Str- gulc Slavko, predstavljajo pa je¬ lena v ruku in lovca na skalovju. Koča bo v kratkem že popolno¬ ma zgrajena. Urejena je tudi oko¬ lica, ki bo v glavnem služila za razvedrilo. Urejen imajo že teren za balinanje, plesna plošča pa bo gotova do 16. avgusta, ko bo sve¬ čana otvoritev. Pri preselitvi in ponovni ure¬ ditvi koče so porabili 1050 delov¬ nih ur. Od skupno 40 članov, ko¬ likor jih ta družina šteje, se je dela udeležilo 20 članov. Najbolj prizadevna sta bila Škrlj Ludvik in Meden Jože. Kasneje sem izve¬ del od ostalih članov, da je naj¬ več delovnih ur opravil njihov predsednik, kateri mi pa zaradi skromnosti tega ni hotel pove¬ dati. Na koncu priporočam vsem ljubiteljem nedeljskih izletov, da si to ljubko kočo ogledajo; mo¬ goče bo kateri tudi z gobami imel več sreče kot jaz. Lovsko kočo so Ta članek se je rodil nekega le¬ pega nedeljskega jutra, ko sem lazil za gobami po vrtačah za Begunjami. Kasneje sem zvedel, da se tistemu kraju pravi za »Dobcem«. Gob sicer nisem na¬ šel, zasledil pa sem na lepi jasi, obkroženi z borovci, živahno de¬ lo. Gradbišče je bilo nekako bolj majhno, tako da ni bilo težko ugotoviti, da bo iz tega nastala Lovska družina Begunje je v letu 1952 zgradila sedanjo lovsko kočo na hribu po imenu Vinji vrh. Vzrok za postavitev koče v tako oddaljenem kraju je bil ta, ker je bilo tiste čase tam okoli baje zelo veliko divjih praši¬ čev, saj jih je prejšnji lovski sta¬ rešina pokončal kar 76 v nekaj letih. Danes so prašiči zaradi ta¬ ke lovske vestnosti že zelo redki, Lovska koča v izgradnji Občinski odbor RK je najbolj za¬ služnim krvodajalcem podelil skromna priznanja. Krvodajalci, ki so petkrat darovali svojo kri, so prejeli srebrne značke, tisti, ki so darovali kri desetkrat pa so pre¬ jeli zlate značke. Poleg tega je prejel tov. Franc SLEVEC iz Pre¬ zida diplomo, ker je že 20-krat daroval svojo kri. NA SLIKI: dr. Kravanja je v imenu predsednika občinske komisije za krvodajal¬ stvo dr. Pušenjaka podelil prizna¬ nja S. B. neka koča. Stopil sem bližje in nagovoril tovariša Šuštaršiča, ki ga slučajno poznam, da mi pove', kakšen »hotel« delajo. Kot predsednik lovske družine Begunje mi je tov. Vinko na krat¬ ko obrazložil zgodovino te koče, ki so jo pravkar postavljali. zato je bila koča zadnja leta zelo zapuščena in zanemarjena. Glav¬ ni vzrok za preselitev koče pa je bil tudi ta (kot mi je strešina zaupali), ker se danes lovci neradi podajajo na tako velike maraton¬ ske pohode in raje prihajajo na prežo kar z mopedom, zato res ni Ali res ni kruha? O kruhu je bilo že veliko govora. Posebno je bil ta problem obdelan v šaljivem in resnem tonu na zadnjem večeru ustnega časopisa v Cerknici, ko smo se vsi smejali, kako štruce po vojaško korakajo v Cerknico. Res je, da včasih kruha zmanjka, menim pa, da ta problem še ni tako pereč, posebno ne za nekatere stanovalce nad blagov¬ nico, saj hodi neka ženica v zgodnjih jutranjih urah pobirat ostan¬ ke kruha na smetišče. Kot primer navajam, da ga je dne 9. julija 1964 nabrala kar za cel »cekar«. Zamisliti si moramo, kakšno mnenje ima ta oseba o stano¬ valcih, posebno še sedaj, ko se o kruhu toliko kritizira. Dobrega gotovo ne. Dobro bi torej bilo, da tisti, ki imajo kruha preveč malo razmislijo, če je kruh res za smetišče. Bogovčič Štefan — slučajni opazovalec »•Glas Notranjske« Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski odbor SZDL Cerkni¬ ca — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni ured¬ nik: Dane Mazi — Člani uredništva: Franc Tavželj, Slavko Brglez, Slavko Tornič in Milan Strle — Tehnični urednik: Janko Novak — Korektor: Janez Lavrenčič — Tisk: ČZP »-Kočevski tisk« Kočevje — Letna naročnina 240 din — Ro¬ kopisov in risb ne vračamo Novo jezero v lepi okolici ■ z drugimi besedami: bravo Bločani! V nedeljo 19. julija so se zbrali prvi kopalci na zelenih obalah novo nastajajočega jezera pod vasjo Volče blizu Nove vasi na Bloški planoti. Bistri studenec, v katerem so si žejni pivci hladili steklenice piva, počasi napolnjuje dolino. Vaščani iz okoliških vasi ter turisti od daleč so se z veseljem namakali v vodi, ki še ni dosegla najvišje ravni. Skoro brez reklame in malone neopazno so Bločani pripravili vse potrebno in v nedeljo so bili bližnji travniki polni kopalcev. Razmeroma dobra cesta do samega jezera in nedotaknjena okoli¬ ca, bosta privabila marsikaterega, da bo ta kraj večkrat obiskal. Predsednik TD Ivan Miklavčič je povedal, da sedaj jezero šele »poskusno« polnijo, ker ga nameravajo jeseni osušiti in dokončno utrditi dno ter urediti dohode v vodo. Ob bregu pri cesti pa bodo postavili bife. n M 12 GLAS NOTRANJSKE Strelci Starega trga so dokazali, da znajo dobro meriti Ljubiteljem strelskega športa posre¬ dujemo rezultate tekmovanja, ki se je vršilo dne 14. junija v Grahovem med pionirji in dne 28. junija v počasti¬ tev Dneva borca med člani na V. Blo¬ kah. V Grahovem so se pomerili z malokalibrsko puško pionirji sekcije strelske družine »Borac» in pionirji sekcije strelske družine »-Jezero« iz osemletke v Grahovem. Prvo mesto je zasedla ekipa pionirske sekcije iz Gra¬ hovega, drugo mesto pa sekcija »Bo¬ rac« V. Bloke. Med posamezniki so dosegli najboljše rezultate naslednji: Miro Kunstek iz Grahovega in člana sekcije »Borac« Stanko Korošec in Rajko Zupanc. Glavni sodnik je bil Friderik Majhe¬ nič, učitelj iz osemletke v Grahovem, Tekmovalne ekipe z vojaško pu- ško. V ospredju so tekmovalci, ki so dosegli najboljše rezultate. ki je bil glavni organizator stre¬ lišča in treninga pionirjev pred tek¬ movanjem. Isti dve ekipi sta se ravno tako dne 21. junija udeležili okrajnega pionir¬ skega tekmovanja v Ljubljani in kljub zelo hudi konkurenci dosegli dvanaj¬ sto mesto. N Na zelo dobro pripravljenem streli¬ šču na V. Blokah se je pomerilo osem ekip. Tekmovali so z vojaško puško iz treh osnovnih položajev. Prvič so se tekmovanja v letošnjem letu udeležili tudi strelci iz strelske družine »Račna gora« in zasedli drugo mesto. Ostali tekmovalci pa so se ekipno plasirali takole: 1. »Borac« I. ekipa; 2. »Račna gora« II. ekipa; 3. »Jezero« I. ekipa; 4. »Borac« II. ekipa; 5. »Srnjak« II. ekipa; e. »Srnjak« I. ekipa; 7. »Jezero« Ii. ekipa. Med posamezniki so dosegli najbolj¬ še rezultate naslednji tekmovalci: Ivan Področje nizkega zračnega pri¬ tiska nad zahodno in srednjo Ev¬ ropo. V višinah doteka nad naše kraje še naprej topel zrak ter pri¬ čakujemo še nadalje pretežno sončno vreme. VREME NAPAČNO RAZUMEL Zdravnik: »Nikoli ne boste sta¬ ri, če boste še naprej tako pili!« Pacient: »To si mislim, saj do¬ bro vino pomlajuje človeka!« V RESTAVRACIJI »Gospod natakar, kako stare so te žemlje?« ■e-Tega vam, žal, ne morem reči, ker sem šele en teden tukaj.« Tome iz strelske družine »Račna go¬ ra«, Branko Lučič iz strelske družine »Borac« in tretje mesto Janez Drabun iz strelske družine »Račna gora«. Iz rezultatov je torej razvidno, da so bili tokrat najboljši strelci iz Sta¬ rega trga, zato je potrebno, da vod¬ stvo te družine bolj prime za delo in tako nudi vsestransko pomoč, da se članstvo bolj razširi in delo v družini poživi. Nekoliko slabše so se tokrat plasi¬ rali strelci iz Cerknice in Rakeka, kar je pa razumljivo, saj so šli na tek¬ movanje z zelo slabo sestavo, kar je bilo odločujoče brez potrebnega pred¬ hodnega treninga. Tekmovanje je zelo dobro vodil major JLA tov. Vržina, ki se je zelo trudil, da se je tekmo¬ vanje odvijalo nemoteno. Delo v strelskih družinah se je v le¬ tošnjem letu zelo poboljšalo. Vodstva skrbijo, da se kvaliteta članstva ne¬ nehno dviguje, seveda kolikor obsta¬ jajo objektivne možnosti. Glavni pro¬ blem je pomanjkanje finančnih sred¬ stev. Ce ne bi bila blagajna občinske¬ ga strelskega odbora tako suha kot Prvak letošnjega leta z MK puško Mekina Marjan iz SD »Srnjak« Rakek trenutno je, bi se dalo še v letošnji sezoni marsikaj urediti in organizirati. Na vrsto bi morala priti dokončna iz¬ gradnja nujno potrebnega strelišča, brez katerega v bodočnosti ni raču¬ nati na dobre tekmovalce. V planu je organizacija pionirske sekcije na osemletki v Cerknici in ostala sreča¬ nja strelcev v okrajnem in republi¬ škem merilu. Vse to zahteva znatne finančne izdatke, ki jih pa ni na raz¬ polago. Nujno je, da odgovorni fak¬ torji tudi o tem razmislijo in po mož¬ nosti prispevajo, da se razvoj te or¬ ganizacije še bolj razširi. Temelji so torej dobro postavljeni. Sedanje vod¬ stvo ima voljo za delo, nuditi jim je treba samo sredstva, da dosežejo cilje te organizacije, to je nenehno vzgajati dobre strelce. Napis in posnetki Bogovčič Stefan Skocjanov Že tretje leto najboljše ekipe naše občine tekmujejo za Skocjanov pokal v počastitev Dneva borca. Dosedanji zmagovalci so moštvo JLA Bloke in NK Rakek. JLA BLOKE : JLA RAKEK 2:1 (1:1) V prvi tekmi sta se sestali moštvi JLA BLOKE in Rakek. Zmagalo je nekoliko boljše in tudi srečnejše mo¬ štvo Bloke z minimalnim rezultatom 2 : 1 . Omeniti je vredno športno discipli¬ no in vedenje rakovških vojakov, ka¬ teri so bili v vseh dosedanjih tekmo¬ vanjih najbolj disciplinirani. RAKEK II : RAKEK I 1:3 (1:1) Strelci: Tone Urbas 2 in Bavman avtogol za Rakek ter Raljevič za Ra¬ kek II. Rakek I: Conda, Benčina, Kubat, Prešeren, ing. Vengust, Kebe, Urbas, Mišič, Mlakar, Milošev, Jenko. Rakek II: Franc Urbas, Matičič, Ster¬ žaj, Istenič, Udovič, Bavman, Drobnič, Založnik, Raljevič, Baraga, Modic. Mlado moštvo Rakeka II je prika¬ zalo zelo dobro igro in veliko smisla za kolektivno igro. Čeprav je moštvo Rakeka I igralo s polovično močjo, uspeha mladih ne kaže podcenjevati. V mladem moštvu nista nastopila Ribič in Razdrih, ki sta, predvsem pa Razdrih, zelo obe¬ tajoča igralca. Se en dokaz, da bomo kmalu imeli zelo dobro mlado moštvo. P S tem je Rakek I drugič osvojil pokal, katerega mu je izročil pred¬ stavnik Škocjana tov. Slavko Logar. Tekmovanje za pokal maršala Tita Nogometno moštvo Rakeka je to le¬ to nepričakovano prišlo v okrajni fi¬ nale za Titov pokal. RAKEK : BOROVNICA 7:6 (3:3, 3:2) V prvi pokalni tekmi je Rakek s te¬ žavo premagal mlado in borbeno mo¬ štvo Borovnice, kateri so se pred svo¬ jo publiko predstavil kov dober ko¬ lektiv. Tekma je bila končana v regularnem času neodločeno 3:3 in je Rakek zma¬ gal šele po enajstmetrovkah. Gole so dali za Rakek: Urbas I, Mišič II in ing. Vengust. Najlepši za¬ detek je dosegel ing. Vengust z moč¬ nim strelom od daleč. Enajstmetrovke so realizirali: Mišič II, Urbas I, Otrin in Benčina. S to zmago se je Rakek plasiral v nadaljnje tekmovanje kot edini predstavnik Notranjske. RAKEK : SAVA 1:0 (0:0) Sava iz Tacna, katera tekmuje dva kvalitetna razreda višje kot Rakek, je položila orožje pred boljšim moštvom Rakeka. Po prikazani igri bi Rakek zmagal lahko bolj prepričljivo. Edini zadetek je dosegel Edi Prešeren v 56. minuti igre. Igra je bila zelo in na tehnič¬ nem nivoju in je zagrela gledalce. Rakek je nastopil v naslednji posta¬ vi: Conda, Benčina, Kubat, Otrin, ing. Vengust, Majstorovski, Urbas, Mišiča Prešeren, Arko, Stojkovič. Ta zmaga je pripeljala Rakek v okrajni finale za Titov pokal. RAKEK : DOMŽALE 0:4 (0:1) V okrajnem finalu je Rakek pre¬ magan od tehnično in kondicijsko- boljših Domžal. Rakek je bil v začet¬ ku boljše moštvo in je imel več zelo ugodnih priložnosti za dosego gola, vendar se je čutilo pomanjkanje ne¬ katerih igralcev, kateri niso nastopili. V drugem polčasu so Domžale pre¬ vzele pobudo in zasluženo zmagale. Rezultat je nekoliko previsok ob pri¬ kazani igri. Moštvo Rakek je nasto¬ pilo v isti postavi kot na prejšnji tek¬ mi. /Httrjltite sa te itoari RAKEK I : JLA BLOKE 1:0 (0:0) Strelec edinega gola je bil Milošev tri minute pred koncem tekme. V fi¬ nalu je prvo moštvo Rakeka prema¬ galo drugega finalista JLA Bloke z minimalnim rezultatom 1:0. Moštvo Blok je bilo v polju boljše, vendar ni bilo kos dobri obrambi Ra- kovčanov. Edini zadetek je dosežen iz bliskovi¬ te akcije, katero je Milošev mojstr¬ sko izkoristil. Bločani so reklamirali pri sodniku, da je gol dosežen iz zu¬ nanje strani, vendar se zelo dobri sod¬ nik Zec iz Ljubljane ni pustil pre¬ pričati. V zadnjih sekundah igre je Milošev zapravil idealno priložnost za pove¬ čanje prednosti. Tabela Skocjanovega pokala 1964 Rakek I Bloke JLA Rakek Rakek II 2 2 0 2 1 0 10 0 10 0 0 4:1 4 1 2:2 2 1 1:2 0 1 1:3 0 LEPO JE V NAŠI DOMOVINI IMETI DENAR. Ker lahko z njim zgradiš stnovanjski blok z menzo, koit je pri Kartonažni to¬ varni na Rakeku, pa ti še 7 mesecev po dograditvi ni treba niko¬ mur dovoliti vselitve. MOLK JE ZLATO. V sobotnih časopisih so objavljene turistič¬ ne informacije iz vseh turističnih krajev Slovenije, le o naši Rakovi in Loški dolini ter cerkniškem jezeru je bolj redko slišati. TELEGRAM MARJANI DERŽAJ. Zahvaljujemo za nastop na »Ustnem časopisu« STOP Monterja mikrofona in zvočnikov išče¬ mo STOP. KRAVA SVOJEMU TELI OKU: Pred leti nas je bilo v tem hle¬ vu pet, sedaj sva ostala le še midva, pa še jaz bom morala te dni v Italijo. Ampak ne bodi žalosten, zakaj v Cerknici je le še ena mes¬ nica in gotovo ti bo še nekaj časa dano živeti. BODRILNO SPOROČILO. Vsem tistim Cerkničanom in Rakov- čanorn, ki so zaradi motenj , v prebavi večkrat obiskali najmanjšo sobo v stanovanju, sporocanip, da pristojni niso doslej še ničesar storili za izboljšanje vode v vodovodih. Vsekakor pa obstoja upa¬ nje, da se bo položaj izboljšal najkasneje pozimi, ko bo voda v ce¬ veh spet zmrznila in 'bomo kuhali sneg. LAHKO BI BILO SLABSE. Za vso kulturno dejavnost v naši občini je letos namenjenih pol milijona din. Približno toliko torej kot vsa prejšnja leta. Kaj prida na bolje nam s kulturo ne gre, am¬ pak lahko bi dobili še manj in zatorej bodimo veseli.