Odgovorni vrednik Ur. «Jfntiez Hleitveis
Pečaj
p 0
sredo 28. velkiga travna (poznoživna ) 1851
List
Shrivnost zraven druge zelenjave
posebno lep špargelj lahko in skoraj brez vsih
se od taciga špargeljna dobi, ki je nar manj en močen
stroškov zrediti

perst debel.
Po tem naj se, kadar koli je o jeseni — spo mladi se zna scer to tudi zgoditi, pa seme pride po
Libuš ali špargelj je pomladanjski vertni sadež, ki zneje vùn
na neprekopani njivi, postavim, na taki
j
přidělal, od-
ločijo 4 čevlje široke grede, medkterimi naj se poldrugi vertnarji in vertnarice pridno poprijeti, bi si pridobili ali 2 čevlja široka stezà pusti. Na vsako gredo naj
se prav lahko in po dobri ceni v městu prodá, ker je na kteri se je tisto léto lep kapus (zelje) prijetna, žlahna in zdrava jed. Ako bi se ga hotli vsi '
z
njim
„otovo veliko dobička,
ker se lože, kakor marši- se prinesó na 4 čevlje saksebi (podolgama njive) taki
kter drug sadež v městu prodá.
Poglavitne
V f
reci
5
špargelj s priđam pridelovati
i
ob
kupci gnoja
, ki jih dva moza na tragah nesti zamoreta,
in ta gnoj naj se podolgama in po
sredi grede
z ma
stojé sosebno v tem : da se
na lahko
vizo
in brez tiko podkoplje.
Ker bo taka gnojna rajda po širokim
velicih stroškov njiva za špargelj napravi, in da se k večimu 2 čevlja
široka, bo
tedaj na vsaki strani grede
2) iz te njive, kjer je špargelj, tudi za přiděláno dru- 1 čevelj prazne zemlje ostalo.

go z el en javo ali socivje toliko dobicka pridobi kakor da bi špargeljna cio na nji ne bilo.
Ta dobiček se pridobi z dobrim gnojenjem, kakor je za zelnike navadno, in s pridnim obdelovanjem špar-
Na obeh teh straneh praznih krajev naj se reze po vertnarski žnori graben tako širok, kakor se z navadno matiko na enkrat izrezati da; izrezana perst se verže na rajdo na sredi grêde; to storí, da se zem-
• V «
geljnove njive. Tako obdelovanje da posebno lep spar- Ijs po sredi nakopici, ker se mora pa z matiko enmalo
gelj, pa tudi
dru-e
lepe zelenjave dovelj, ktera poravnati.
stroške za obdelovanje špargeljna popolnama splača.
Dno tako napravljeniga blizo pol čevlja globokiga
Ako ravno se na na tako vižo gleštanih njivah špar
o* »
rabna se kakor njegovi stranski plati enmalo porav
gelj morebiti tako
dolgo
ne obderži, kakor po stari
na
(planira)
m
potem se v njem 1 pale írloboka
navadni šegi
kar pa še ni
gotovo
ne škodje to
posestniku njive clo
• v
nic
gredica zavleče, v ktero se po čevlju saksebi le eno
v

ker mu obdelovanje špargeljna spargeljnovo zemice vseje, nikdar pa cela špargelj
skoraj nic stroskov ne prizadene, in se špargelj lahko večkrat iz noviga seje.
nova jagoda ne položí.
Naprava novih
spargeljnovih
grêd prizadene vert
(Konee
narju veliko veselja, in ni skoraj léta, da bi jez na
sadeži obdelanih njivah več ali
takih tudi z
drugimi
l&metifsho or od je dolgo časa dobro
manj novih špargeljnovih grêd si ne napravil, na nekterih mi večidel že o 3. lélu-. za pale debel
ohraniti.
špargelj zrase.
Za
dolgočasno ohranjenje
or »
ospodarskiga orodja
Po tem predgovoru hočem popisati, kako se nar kmetovavci vse premalo skerbé. Potrebno je
pripravniši špargeljnove njive napravijo, in
1) vse

kar se zlomi ali le malo poškodje, berž po
scer nar poprej take séme seje.
?
na
kterih se špargeljnovo
praviti, da se
veči
škodi, večim stroškam, in po
Ta naprava je le za tište, ki ž njo cio nobenih 2) da ne stojé vozovi
tudi veći zamudi pri delu v okom pride;

plugi

brane i. t. d. pod milim
nebam, da jih dež ne premakva, in sončna vročina ne prepeka, ampak da je vse orodje vselej pod streho spravljeno ;
Njiva za špargelj mora nar manj 1 dober čevelj 3) kaj dobro je, vse orodje in vozove z oljnato barvo, (farbo) namazati (poštrihati) ; stroški zato so veliko manjši kakor je dobiček te namaže, po kteri
stroškov imeti nočejo, ali za tište, kterim ni nič nad tem ležeče, ali je špargelj ene léta poprej ali pozne-je dober.
globoko perští imeti, ne sme mocirna biti, pa tudi, kar
je le
mogoče, ne kamnitna. Scer naj že bo kakoršna koli, ker se s potrebnim obdelovanjem tako poboljša. Močirna zemlja, v kteri špargelj lahko gnije, se mora poprej po izrezanih
grabnih,
v ktere se voda steka
>
jemo
orodje še enkrat dalje terpí. Nic ni boljsi za terpež lesá, kakor taka natnaža. Komur je pa oljnata barva predraga, temu svet-
dobro, ki je dober kup.
neko drugo tudi prav
na suho djati, po tem je pa tudi dobra.
Nar poprej je potem treba, da se o jeseni dobro, Naredi se prav lahko takole: pripravi si 10 bokalov popolnama zrelo špargeljnovo séme dobi, kar ni teško vrele vode (kropa) v kotlu, in prideni 1 lot prav
ga
iz mestnih vertov dobiti

le na to naj se
gleda,
da
dobro stolčeniga beliga vitriola (weissen Vitriol);
potem zmešaj 3 maslice moke v 10 bokalih merzle vode
ta sok
?
da napraviš prav čist močnat sok brez kep, se med tem, da se zmiraj pridno v kotlu mesa, pocasi
Prav bi bilo, da bi se tudi pri nas reja špargeljna, ki se tako lahko prodá, povzdignila, ker špargelj, kakor ga na
Ljubljanskim tergu kupujemo, večidel ni veliko debelejši, k kropil přilije. Zráven tega se 25 lotov kolofonja
kakor debela slama !
Vred.
(to je tište kuhane smole, s ktero
god ci strune na go
104
slih in basih mažejo) v persteni losem (glazirani) po- tako imenovana slavenska aposteljna Cyrilj in Me sodi nad žerjavco r a ztopí, ta raztoplína se nepre- tud, ki sta med njimi sperviga in poslednjič učila, k
pa prav pola- liturgiškimu

to je

cerkvenimu jeziku vsih Sla
se přilije 5 funtov venov povzdignila. Tode omenjeni slovenski cerkveni
se pri- jezik se je v Panonii le kakih 30 lét in sicer do smertl
gotova,
n eh am a pridno mesa in med tem gama, scer ti posodo raznese ribje mastí (trana). Ko je ta zmes
dene, vedno pridno mešaje, k uni močnati in vitriolui škofa in vtemeljnika Met uda obderžal, kjer je bil pa v kotel. Na vsake 4 bokale te barvě se pridene še potem, ko so bili Ggri Panonijo napadli, s keršanstvam 4 lote okr a (Ocker, ki je pèrstena rumena barva) vred zatert in pokončan ; le v Bulgarii se je nepre
in pa 3 lote svinčene belíne (Bleiweiss).
nehama do danasnjiga dne obderžal. Te prigodbe so
Vse te
řečí
prodaj.
se dobijo dober kup v štacunah na vzrok, da je poversnim
zgodovinskim
perva domovina
pisavcam
ta
slavenskiga cerkveniga jezika ne
Hoče gospodar kakošno drugo barvo imeti, ako mu znana ostala, ktero je bistroumni Dobrovský po go
primérah vganil; vunder je (ali iz ne
rumenkasto-rujava ne dopade, naj vzame namesto okre
lih zgodovinskih
kaj druziga. svitlo sivkasto barvo.
Oglje breze (Birkenkohle) naredi lepo kakosne terme ali sluzbenosti do svoje Praške okolice
se ne ve
oboje je bilo mogoče) poslednjič tudi
Je barva pregosta, se mora stanjsati s slano on Bulgarijo za to spoznal.
Mesta gori omenjene
y
vodo (vodo, v kteri je nekoliko kuhinske solí raz-	prave Goratanske dežele, ki so: Terst, Belak
topljene).	Ljubljana, Zagreb, Celje, Ptuje, Radgona
Scer se mora napravljena maz na orodje gorka	(od Gradca, ki razun imén a
namazati in scer trikrat, in pa s ščetko (penzeljnam),	nima, kakor tudi
nič
slavenskiga
vec
kakor oljnata barva, dobro podeiati.
od staroslavniga Kam un ta, od kte riga po mislih diakona Pavla Goratanje izhajajo, no
Taka barva je ravno tako stanovitna in čem nič reci) so, kakor na Češkim, večidel od Nem
svitla, kakor oljnata, pa je desetkrát boljši kup.
cov naseljene, kteri pa tudi slavensko govoré, med tem
>
y
Tudi za barvanje druge lesnine, vrat, okinj i.t. d. ko ljudstvo po dezeli le edini slavenski jezik govori
v imenovanih mestih se sliši tedaj dvojni jezikrazun Ter s ta, kjer je več jezikov navadnih."
je pripravna
Tir. Woch.
Mtmelijske skušnje.
(Krompir gnjiline obvarovati) so po storjenih
skušnjah svetovali nekteri kmetovavci na Koroskim
?
o
da je treba krompir veckrat premeniti in scer s takim iz daljnih krajev; 2) da je veliko boljši, na-vadni krompir pozu o saditi, za Korožko deželo še le konec maja.
stari ZfšMlovini slovenskiga je
zika•
V 1. zvezku nove knjige
i
jezikoslovje in zgodovi
no mnogoverstnih slovenskih narodov
obsežrajoce ,
ki
Vikar obupati zavolj pravične ob
veljave slovenskiga jezika !
Ce se ozremo na to, kar je naš narodski jezik pred
malo léti bil, in na to pogledamo, kar je sedaj, moramo poterditi, da se je v sedmih létih zgodilo, kar vročo-kervniki v sedemdesetih pričakovali niso. Že se več
ali menj po celi slovenski deželi slovensko piše, v učil-
nicah v slovenskim jeziku uči, že se pri kaznovavnih sodnijah in porotah slovenski jezik razlega ; že taki go spodje, ki pred 5 léti na ta jezik še mislili niso
cr »
inljive
govore imajo
, v njem Pri tem takim ni tedej obupati.
37
prof. dr. Miklošič ni davnej pod našlo- Nemska narodnost je pred 100 léti in še pred veči
slavi- protivnike imela kakor sedaj slovenska. Cesar Dragotin
jo je gosp. vam „Slavische bibliothek oder beitrásre
zur
schen philologie und ktera se mende v

geschichte" rokah vsih učenih
na svitlo dal in je rekel, da spa nj olj ski jezik je vstvarjen za čast in za slovenske božjo, laški za petje, francoski za ljubezen,
reci marljivih Slavenov znajde, beremo življenje na- nemski pak za vajo kónj i !" Ko bi ta cesar sedaj
od smerti vstal, bi se čez svojo kratkovidnost zlo ču-
siga slavniga rojaka Jerneja Kopitarja, kakor
ga
je on sam spisal.
Iz
tega
nemško spisaniga zivljenjo
dil.
pisa vzamemo nekoliko verstic, ki častitljivo sta
Nemska gospoda se je od nekdaj svojiga narod
se šedan današnji s francos
skiga jezika ogibala in
na
rost nasiga slovenskiga jezika dokazujejo djajoči se, da bomo ž njimi vstregli vsim bravcam No
. kim šopiri. Boruski kralj Miroslav II. je jezik svoji
ga nemškiga ljudstva čertil; on je vselej v francos-
vic in tudi tištim, kterim scer za bolj učene reci ni mar. kim jeziku pisal in govoril. Pod Marijo Terezijo se Tôle beremo ondi :	Je ®e P° Nemškim pri mnozih sodnijah po latinsko
Krajnske Slovence je življenjopisec Karina ve- pisalo. Kako se je do današnjiga dne vse to spreme
v
likiga veliko boljši poznal kot marsikteri Nemci da naš nj i ga časa, kteri jih večkrat s Korošci mešajo Vender to nelia napčno biti, ako se pod „
nil o !
Pravica nemškiga jezika
je na Nemškim ob-veljala. In kdo je te premembe vzrok ? — iskreni možje, Korošci" ki so se za izobraženje narodoviga jezika in za vter-
y>
G orat an ci" (Karantaner) zapopadejo
kteri so se že jenje narodovnosti krepko poganjali, so v ti reči zma
pred Karlnam velikim, morebiti žeo4—5. stoletju (ni- gali. Zatorej le ne obupati tudi zastran ob veljave nasi-kjer se ne bere, kadaj so v deželo prišli) delječ čez ga slovenskiga jezika, in le čversto naprej! Zmaga
Koroško po Noriki in Panonii razprostili, kjer se mora biti pravica! Vec pa ne terja noben pravi ro
se sedaj med Terstam in Osekám, Zagrebam in
_ ,	_ _	v	, ^
doljub.
?
Belakam, Blatnim jezeram in Šopronam (Oe denburg) od dvéh milionov ljudi njih jezik govori. Nekdaj močnejši in številjniši, so segali v severnih in južno izhodnih deželah do Ine in iztoka Save: — bili so
j
/
opis iz
Amerike.
z
Bulg
kraj Donave prebivali, pervi kristjani, in njih jezik je bil tudi
ari vred naj pervi med vsimi Slaveni, ki so ta-
bili so med vsimi Slovani
Iz dopisa našiga rojaka misionarja g. Pirea v Arbrecrochu v Indii (Ameriki) 13. marca t. m. na svo
jiga
prijatla
gosp

kteriga
sta
F. Š mid ta, ki mu je lani mnogo naših reci v Ameriko poslal, vzamemo nektere verstice v Novice, nadjajoci se, da jih bojo naši bravci radi
Gosp. dr. Miklošič piše tudi v nemškim, kakor mi v slo venskim jeziku
brali.
, vse imena,
razun las tni h imén oseb
kraj eVj rek i. t* d* z malo začetno čerko.
Vred.

jel
Î)
Ravno ko sim škrinjo po Tebi poslanih reci pre piše g. Pire — je bila moja hiša polna šolarč
105 -
% '	.	^	y
kov pa tudi odrašenih otročjih Indianov, ki so berž kaj škof svoje županije alj srenje biti hoče! Še bolj zrno
župan, ki si je, cio pravico uče
žen je pa nek drug
imeti hotli od tega, kar si mi poslal. Sosebno so hre-
peneli po ličnih tablicah s podobami. Sadně peške,	nike svoje županije voliti, prilastil. Prav je zastran
ki si mi jih poslal, so mojo staro ljubezin do sadjoreje,	obnašanja tega župana naša „Bčela" zdihovaje rekla:
kteri sim se mogel zavolj obilnih misionskih opravkov	,?Pridi sv. Duh!" Ta župan je tudi tistih eden, ki so
skoraj popolnama odpovedati, iznoviga obudile. Vse peš-	se v začasnem deželnem odboru 24. aprila 1849 st.
ke sim berž v zemljo na vert zakopal pod 5 čevljev 72 in drugič 5. junia 1749 št. 78 pri našemu škofij-globoki sneg, da jih bom na spomlad berz na vert stvu, pismeno pritožili, da duhovstvo svojih dolžnost vsejal. Nadjam se, da mi bo to spomlad za vertne opra- zastran nedeljnih keršanskih naukov prav ne dopolnuje,
vila kaj več časa ostajalo
y
kakor sicer, ker mi je moj
in potrebno izprasevanje farmanov pri kersanskim nauku
škof duhovnih pomočnikov obljubil, da mi bojo zavolj zanemarja. Prav radi bi tega župana pobarali: koliko moje starosti, ki že pripomoći potřebuje, misionske delà krat se je kaj sam, ker je za to tako skerben,
lolajšali.
Drevesa, ki sim jih tukaj že sam izredil, keršanskih naukih znajdel ? Enkrat vpije in pisari
y
mi donasajo že precej sadja
ali veči del nezře
liga mi drugi zobje pozobljejo, kar se bo tako dolgo godilo
nah
razg
lasuje
y
pri
da
pa po novi-da učitelju ni treba maternega jezika
je premalo keršanskega nauka, drugibart
y
dokler bo sadje tukaj še bela vrana. Breskva naroda znati. Cilj hoče, sredstvo pa ta cilj doseči
y
in drugo žlahno sadje
silniga mraza. Moje
or to
ne dozoruje tukaj dobro zavolj zatiruje in uničuje ! Jeli morebiti hoče, da bi se ter-ospodarstvo obstojí le iz 2 kravic dim Slovencem, kakor so v Gorjah, keršanski
in obilo kuretine; s poljem se nisim mogel sam dosih-	nauk tudi le nemško razlagal ? Ali je dro mogoče
mal veliko pečati. Ali polje mojih Indianov se od leta	Slovence z nemško besedo v keršanskem nauku prav
do leto bolj razširjuje, in vsako leto veliko poljskih	podučiti? — Dozdaj kamnja take modrosti koroško du-
pridelkov donaša. Boljši stan mojih Indianov pa je vzrok,	hovsto še ni našlo, in perve binkošti so pa tudi že mi-
da je verska iskrenost nekoliko bolj mlačna postala in nule !
Bog
razsvitli
pamet vertoglavcam ,
da se razvade Evropejcov med njimi širijo. Poslednjo nedeljo sim vunder zopet veselje doživel, da je přišel iz daljniga Menominskiga naroda — ajdovsk mládenec k meni, da sim ga kerstil. Scer sim prav zadovolin, ako le vse tište sv. katolški veri ohra-
Grozno
najo
T
ki tako rav Dvorčan.
1% Borovelj na Koroškim. Rokodelec sim scer
-------^ - r----------JLMU i VJ l/t VI i VU, XA.lSf U Oilliilm J.tuauUl/1^^ OIIII Hl/tl*
V	•/	/
200 milj deljec cn jn imam dosti skerbí, pa vunder kdor otročiče ima, mu
je ena nar većih skerbí za dobro ucilnico, v kteri se vstanovi podloga prihodnega blagostanja vsakega člo-
věka.
Zatorej se pažljivo oziram na našo učilnico že
nim, ktere sim ji skozi toliko lét pridobil.
merzlo zraven tega pa vundar zlo spremenljivo vreme	0(i tište dôbe, ko sim še sam, kakor slovenski fantič
Setašnje zime napravlja tukaj mnogo prisadnih bolezin,	pre(i takrat še terdo nemškim učiteljem sedel. Takrat
ktere s homeopatiko srečno ozdravljam, kar mi serca	B0 bili za našo in za vse slovenske učilnice hudi hudi
9
casi
y
le, hvala Bogu
mojih Indianov močno naklonjuje. Pred 5 leti sim vsim svojim bližnjim Indianam koze stavil in jih tako hude
kožne kuge rešil, ktera jih je scer zlo morila, po belih
Evropejcih tu sèm zanešena. Sedaj me moji Indiáni, prepričani dobrote stavljenih koz, vedno prosijo, da bi ni nič razumel
y
vsak z mano spomnil ;,p uk štabir an ja,"
da so přetekli ! Dobro se bo še
si 1 ab ir a-
nja,
u
17
a di ranj a,
a

suptrahiranja
«
i. t. d. in
kako smo na vprašanje učenika „aufsogali." Nihce
jim koze cepil
ali dobre vcepnine (Impfstoff) mi
y
vsi smo se le kakor popége učili.
manjka. Morebiti mi zamoreš ti
dragi prijatel! kakosne
Za rajncim nemskim ucenikam smo dobili učenika ob
čno znaniga rodoljuba g. Somra
kakor zvedeni
—	J----- -------------- ----------- - - 7 ----I---J-------------------------V/II *J ^UUIll^U J. UUl/lJ UMU ^ • M \J 111 I U ^--IVUfVUl ii » V UVil
iz krajnskiga poslati. — Scer ti zamorem z veseljem zdravnik je hitro spoznal nad čem naša slovenska mla naznaniti, da sim, ceravno se
mi ze nadloge starosti
dež boleha, in je začel ze pred letam 1848 slovenš-napovedujejo, vedno zdrav, in da tukaj med svojimi čino v učilnico vpeljavati. Seme je padlo na dobro
^■■■■i^H^BHBHMlBHHH^BBBMHHBHBBHHHMHBMMllH^H Nes-
prostimi Indiáni prav zadovoljin živim. Ravno to tudi
zemljo, hitro je kalilo in sedaj se ze sad vziva.
tebi, dragi prijatel! iz serca želim, kakor celi domo- končno veselje imajo otročiči s čitanjem knjig, ktere
jim tukaj po nekih rodoljubih napravljena slovenska
Ali kakor vsako dobro delo svojo
vini vse dobro" i. t. d. i. t. d.
čitavnica
deli.
Womear iz slovenskih hrajer.
nas dežuje brez
Koroskega 1&. t* m. Pri
mere , in kaderbodi se
sneg
taka merzota, da se bojimo, da bi nam slana žita
prikaze; zato je pa tudi
ki
y
sedaj prav lep
stoje
ne uničila. Nar lepši je dozdaj
y
rčž, posebno avstrijanska, ktere je okoli Verbe več vaganov vsejane. Ječmen nam podjéd vničuje, tako da hoče že cio zibniti. Krompirja niso mogli veliko nasaditi, ker je nam letas semena zmanjkalo. Zdaj stojimo zastran žetve med nado in gladom ; če doživimo lepo toplo vreme, in ako nas Bog toče obvarje, bomo imeli
bomo strašno gladovali (stra-arljivim bčelcam deževje bero krati in
vsega dovelj
y
ce pa ne,
fudi
dali).
kazí. Rojev smo na lcvem Podravju, kjer nemamo vresa, dosedaj le malo dobili
smo večidel prav zadovoljni; obnašajo se večidel dobro
Z našimi županstvi
y
pa vonder tudi tacih ne manjka, ki svoje uradne meje
in se ošabno v druge opravila vtikvajo
ne poznajo,
ktere njim ne dostojé. Tako smo za gotovo slišali
y
5
, da
je nek župan svojimu fajmoštru, tudi zastran duhovskih opravil prav ojstre ukaze dajal, in da tako tudi
Im
zamolčimo, ker nam ni za osebe, ampak za reč.
Pis.
napoto najde, tako so bili tudi tukaj neki nemškutarji
y
ki so začeli učenika zabavljati, černiti in tožiti
y
pa
ko vse to nic ni pamagalo, je moral en 74 let star črevljar kopita in kleštro zapustiti in učeniku v škodo
slovenske otročiče nemško čitati
in pisati učiti začeti!!
tej dobi pridejo
g. nad
zornik ljudskih šol na svojem popotovanju tudi k nam
y
S
in naso ucilnico za nar boljši slovensko pohvalijo. tem je bilo vsega hrupa konec — nemškutarji, previdši
y
da se s samo termo teško mir
prebije, so
omenjeniga detovodja
se
zopet
pustili gor črevlarije po prijeti.
Otročiči pridno v učilnico hodijo, in veliko jih v Ma-jarjevim „spisovniku" pridno napreduje. De bi pac vse slovenske učilnice le naši enake bile. Za gotovo
vémo, da naš visoko častiti nadzornik ljudskih šol
V	V
or
y to*
Šimon Rudmaš imajoresnovoljo, tudi slovenskeljud
ske učilnice tako osnovati, da bojo ljudstvu koristne in domovini v prid. Bog jim daj ljubo zdravje!
A. Šajnik.
Novicar iz I^JnblJane
Porotne sodbe tekó na dalje. BI
D olinarj
so porotniki
luiutuicvi, blatnu je stanovitno od konca do kraja tajil, po zaslišanih vsih okoljšinah in pričah, po svo
106
jim notrajnim prepricanju eno glasno roparskiga umor» stim jeziku, ki ga većina poslušavcov za svojiga ma krivi ga spoznali, in na to ga je cesarska sodnija k terniga ima! Porotniki bi ja znali scer tudi v za per
smerti na vislicah (gavge) obsodila. Pričujoče ljudstvo tih sodijah razsojevati, če bi ne bila cela porotna ob je take razsodbe tudi pričakovalo; ker, čeravno ni Do- ravnava po vstavi očitnosti izrečena! — 21. maja je linarja nihee pri umora zapazi! ali zasacil y je vunder prenočil slavni maršal Ra dečki na posti na Dunaj, v
govorilo,
vse zopeť njega ga je umoril, pa noben
da si je vsak rekel
drug"
n
On
Ljubljani, kjer je častno sprejet bil.
Gospoda mini
je mogla po postavi vsaka pregreha dokazati, da se je
Po stari sodbi, ko se stra kmetijstva in uka sta posla ; unidan po kmetij
ski
družbi pisateljem živinozdr«'vništva pohvalne in
res zgodila, se je marsikteri hudodelnik ojstrim raz- zahvalne pisma za 1
del
ži v inozdra vništva
• V
n
u
v
sodbam
odtegnil
y
ce je znal tudi prekanjeno tajiti
y
da
slovenskim jeziku , ki ga je kmetijska družba ministra
es ni nikjer zagovori!. Sedaj mu vse tajenje nič ne po- ma poslala.— Mestni odbor je unidan za celo deželo maga, in je le prazna slama, ktero hudodelnik mlati, koristno reč sklenil, namreč da se ima ogledovanje
Menimo
da iz tega
vsak lahko dobroto porotnih sodb klavne živine in mesá za Ljubljansko město
v •
Zl
spozná, po kterih se bo marsikteri hudodele, ki jeve?.-	vinozdravnišnici izročiti. Tako bojo imeli učenci te
sih strah in groza celi soseski, iz poti spravil, ali. za	šole obilno priložnost, se v ti vázni vednosti popol
zmiraj , ali saj za dalje časa. Od sodbe Dolinarju po-	nama in djansko (praktisch) podučiti vpričo svojiga
stavljeni zagovornik, g. dr. Ka v či č je svojo dolznost	učenika, ki bo klavno živino in meso ogledoval.
po postavi lepo dopolnil ; on obdolzeniga ni zagovarjaï , šole na deželo pridšim bojo
zamogle
da
tega
hudodelstva
gotovo
ni dopernesel, ampak je dobro podučenim
V f	•	1*	1	. w .
ogledovanje
porotn>kam le d vomi ji ve reci v resni prevdark prtd- nar
va rniš i
izročiti.
1
Iz
žopanije takó klavne živine in mesa julija se začnó opravila
y
cr
deržavni pravdnik je nasproti razločno vse za- za Krajnsko deželo izvoljenih in v poslednjih Novicah
deve odkril, ki so zoper hudodelnika tako očitne bile, naznanjenih notarjev. Kako pa
y
đa nihče drug ni nesti. Porotniki so po svoji vesti
bojo
mogli
nekteri
mogel
imenovaniga
ropomora dopri- notarji, kterih opravilstvo je na tako daljne kraje
razsodili, razširjeno, svoje opravila opravljati, je zastavica, ktere
na priliko: notarstvo Ljubljan-
enoglasno
da je Dolinar tega kriv. Sodbo k smerti je hudodel- ne moremo vganiti ;
nik zaslisal, brez da bi se bil na videz kaj prestrasil.
Drugi
s k i g a
notarja seže cio do Krajnske gore
i
notar
hudodelnik pred poroto je bil Janez Pole iz stvo Kerškiga do Metlike! Taka daljava ni ne no
tarju ne ljudstvu dostojna. Stojí scer v ministerskim raz
y
Grabe Radoljskc okrajne, mlad čverst fant 24 let sta ki,je 3 hudodelstva skorej ob en?m dopernesel, konja
cesti nesramno delo doveršil in potem
vkradil
glasu
f
da določene notarske okolice so le zacasne,
4b 1
na
9 . #
pa ne vemo,
ali se bojo mogle opravila v nekterih
kra
žensko tako vbodil, da je cez 2 dni umerla. Tajil je jih začasno opravljati; kmalo bo poprave v tem treba
po stari navadi hudodelstev od konca do kraja vse.
m
več
sodije postavljeni zagovornik
or »
dr. Ah ač i č ga je za
notarjev.
Noviěat
©*
ovarjal in sostbno razlocil to, da ni nobeniga dokt?
iz mnogih hrajev
7. i>.
da
bi

i

rn
s\ t
% a min* z ^udobni«;
»i .iá-rne»^
vbodil, jo umoriti.
Tudi
ar
^	Po nasvetu ministerstva ^esar 7. aprila ukazali,
deržavni zagovornik si ni da se ima zraven dosedanjiga baKreniga drobiža tudi
tega
ga
npal Polca Porotniki so
vunder zastran vboda	jih je 11 zoper 1 razsodilo, so začele cesarske kase 24. t. m. izdajati. Ta drobiž
z WĚ	Hl I MB WÊÊ^^^^^^^KÊÊÊM ■ H I M
morivniga nam en a določno okrivičiti. bakreni denár po 3 kraje., in nov drobiž po 2 krajc. po vsih 3 hudodelstev kriviga spoznali, krajcarji, pol krajcarja in v i nar ji kovati, ktere
gotovim
nam en a m dopernesel, žensko ima manjši in ložji biti, kakor je dosedanji bil, (iz 1 umoriti, od ktere je, ko jo je vbodil — kakor je sama Dunajskiga centa bakra (kufra) se ima skovati za 170
po tem ta-
se pred smertjo obstala
hitro stekel. Tudi pričujoči
gold.
in 40 krajc. veljavne vrednosti),
vagal
y
denar za 3 krajc. 3 kvintelce in 3 ce
za 2 krajc. 2 kvintelca in pol, — za 1
poslusavci so take razsodbe pricakovali. Ker po po-	kim bo
stavi i v več hudodelstvih samo en a kazin, in scer Dar ^	tertinke
višji obveljá — je bil Pole na 10 let v teško ječo	krajc. 1 kvintele ini četertinko, — za pol krajc. 5
obsojen. Ta porotna sodba ni bila pri odpertih vratih	osmink eniga kvintelca, vinar pa 5 šestnajstink eni
zavolj
mnogih
reči
>
ki se niso dale očitno pogovoriti. Te ga kvintelca. Stari krajcarji ostanejo se
y
y
gosp
porote je bil svetovavec c. k. deželne sodije Schmalz predsednik, ki seje dosihmal nar bolj vajeniga vodnika Ljubljanskih porotnih sodb skazal, in kaj jasno in razločno posledjnič celi
dokler se ne bo napovedalo, kdaj imajo jenjati.
Vse
v f oci
veliki shod, našiga cesarja
so sedaj v Olo mue obernjene, kjer je
cara, pruskiga kra-
ruskiga
prigodek
«"J j «un v. »11 « uutuvuv Jjuoivujiiiv Vl/ll pj^uuvn povzel; Iju ^ lliuuglll lilllliOll Vř y , JHUUVVnijjW, UI/««V»VM AU ui uuiu
le škoda, da tudi on tako tiho govori, da se zlastiza- pervih vojskovodjev. Naš cesar je ukazal 20 kočij in volj derdranja vozov le malo po dvorani sliši. Ali se veliko jezdnih konj tjè peljati. Tudi cesarski prestol
lja
mnogih ministrov, Radeckiga, Jelacica in druzih
ne da za cas porot cesta memo porotnice zap re ti?
(tron} so tjè perpeljali, kar v Olomucanih misel budí,
Scer pa moramo zopet zalostno pesem ponoviti, da so da zraven druzih važnih reči, ki se bojo v Olomucu
sklenile, zna biti, da se bo cesar tudi ondi kronati dal.
v a ž n i š i
reci
namrec
se sopet za o cit n ost porot nar vázni poslednji govori o krivici ali nekrivici obdolženih, Kakor se bére, bo neki ta zbor 4tedne terpel. — Nova
cr
po
vorili
derz. zastopniku in g. zagovornikih nemško

v sodbah z obdolzenim , ki le slovenski je- datový je prišla na dan.
postava za nas tán jen je voj ako v (vkvartiranje sol-
pot bomo kaj več od
Drugo
zik razumejo , in vpričo poslušavcev, kterih velika nje povedali.
većina beseda
nemškiga ni
Osnova novih vodnih postav, kakor
razumeia. Kako
°*loboko

bi
živa
tudi nova ženitna postava priđete kmalo na dan.
o* »
deržavni ga
pravdnika pričujočimu prostimu	Minister kupčijstva baron Bruk se je nenadama mi-Ijudstvu v serce segla , ako bi razumelo razodevo	nisterstvu odpovedal; za njegoviga naslednika so cesar kriviga, in poganjanje za tó, da se po postavi pravica zgo-	viteza Baumgartnerja izvolili, ki je bii popřej v midi v prid človeštvu! Kako bi pričujoče prosto ljudstvo si	nisterstvu kupčijstva pervi za ministram. Gotovi vzrok
tudi svoje še zmiraj napčne misli zastran postavniga zagovorjanja pregrešnika razjasnilo! Tako
visoki pomén zastopnika postave in
zagovornika
zeniga
za veliko
većino
poslušavcov v
zgubo ,
pa gre
obdol-ako
Brukoviga
sejo
odstopa ni znan.
55
Narodne novine
P*
, da ko na Horvaškim skoraj neprenehama dezuje je v vojvodini Serb ski in doljnih krajih Slav on
y
ski ga
velika suša in taka vrocina
se take očitne sodbe, v kterih stopi sodíja iz zapeřte maja nikdar ne pomnijo vra dni ce na javni oder občinstva,
y
da
v
se
take mesca
ne
godé
v ti
Vnovič
— 107 -
Va oviv zastran Hnaffelnorih soi-
ski h milodar ov.
Zastran KnafFelnovih šolskih milodarov, zavolj kterih sedaj od več straní ravno te želje slišimo, ktere smo v Novícah razodeli, se je v 20. listu iz No trajni ga častit domorodec oglasil, z nami edinih misel, vunder nam je zagotovil, da vstanovivno pismo ni od 18. julija 1755, ampak od 6. listopada 1676. In to je tudi rés. Naša pomota v dne vu vstanivniga pisma pasejetakóle přiměřila: V nekim přepisu tega písma stojí, kakor je pri vradno poterjenih prepisih navada, na koncu po ter jen je soglasnosti tega prepisa s per-votnim pravim pismam, in to poterjenje je od 18. julija 1755. Ta dan seje v naglosti za dan vstanovitve bral, in tako se je vrinila imenovana pomot» v Novice, ktero tukaj popravimo. Da pa zvémo celo vstanivno pismo od konca do kraja, nam je naš častiti rodoljub, gosp. prof. Kopač, ki se, kakor je našim bravcam že dobro znano, tudi krepko poteguje, za naklonitov nekterih KnafFelnovih štipendij tudi Gr a š kim pravoslov-cam iz Krajnskiga, prijazno poslal přepis celiga iz-
virniga pisma, za kteriga se mu serčno zahvalimo, in celiga, kakor je od besede do besede z vsimi
pisnimi pogreški, v Novícah natisnemo. Nadjamo se, da bodemo s tem per v im očitnim natisam tega važ-niga pisma vsim svojim rojakam vstregli. Vsak se sedaj lahko prepriča, da v tem pismu ne besedice ne stojí, da mora učenec ravno le na Dunaji biti, ki hoče taciga milodara deležen biti, kar bi bil ranjki g. Knaffel v njem gotovo izgovoril, ker je tudi druge pogodbe razločno imenoval. Tišti pristavek, nad kterim bi se utegnil morebiti kdo spodtikovati, da ima „superintendent denar med štipendiste razdelovati" je že dav-nej vničen, ker se ti milodari, kakor drugi, iz c. k. deželne plačilnice, plačujejo. Stanovanje delitelja (patrona) pa, kakor smo že opomnili, v tacih in ena-cih zadevah nič razločka ne delà, ker delitelj daru,
službe i. t. d. zna v kakošni drugi deželi biti, kakor vživavec darů ali službe.
Knaifelnovo pismo, ki je milodare Krajnskim učen-cam v létu 1676 vstanovilo, se pa od besede do besede takole glasi:
In den Nuhmen der Allerheiligsten Unzertheilten Dreyfaltigkeit, Gott des Vaters, Sohns und heih Geistes. Amen.
Bekhene und Uhrkunde hiemit Jedermâniglich. Ich Georg Wohinitz AA. LL. Philosophiac ac J. U. Doctor, Hof- und Gericlitsadvocat, Codicis Professor Ordinarius, Wienerischen Bistumbs Consistorial-Rath, und derzeit einer Lobl. Uralten Wie-nerischen Universitát Rector Magnificus als weil des wohlehrwiirdigen in Gott Geistlichen, auch hochgelehrten Herrn Lucaî Knâffls Theologi emeriti, und gewesten Pfahrern zu grossen Russbach Seel. Testamenti Executor, dass demnach wohlgedachter Herr Lucas Knaffl in besagten seinem Testament und letzten Willen vermog deren von Wort zu Wort folgenden Articuln und Puncten disponiret und mir anbefohlen anstatt seiner eine Gottseelige Stiftung und Fundation von seinem Haab und Guth, so ihme der gûtige Gott durch seinem reichen Seegen beschtrt. Er Herr Knaffl auch durch seinen Fleis und Sparsamkeit erhalten, derzeit auf vier krainerische Knaben, dass selbige desto fiiglicher der Tugend, und fleissigen Studieren abwarten sollen, aufzurichten, darzu er von seinen verhandenen Mitteln geschaffet, dass von ihme erkauftes, und bei St. Jacob liegendes Hauss in der Statt, wie auch einen zu Griintzing liegenden, und wegen vier Tausend Gulden executirten, auch in die Process gebrachten Freyhoff von deren Einkommen man vor das erste der Kochin mit NahmenAnna, die ihme in wáhrender letzter Krankheit treylich gedienet, und aufgewartet, jahrlichen, so lang sie lebt, zu ihrer Unterhaltung hundert Gulden reichen, dass iibrige aber dw Einkommen in vier krainerische Studenten iiber die nothwendige Steuer, und Bau-Unkosten der Proportion nach zu gleichen Theillen abtheilen solite, Wenn es aber geschehen wurde, dass die gemeldte Kochin sterben tháte, die benannte hundert Gulden den Stipendie zuwachsen, und der vorhandene Superintendent nach seiner Vorsichtigkeit zween andere Studenten aufnehmen soil, und demnach auf den Band die bona stabilia nicht allzeit gleiche Einkommen auch mehrerstheils (vornemlich wo die Weingartbau vorhanden) weniger als dass darauf liegende Capital tragen, als hat er disponiret, dass man gemeldten Freihoif verkaufen, zu Geld machen, und dasselbe auf Interesse anwenden soli, so auch geschehen, und ist der HoíT sammt nocli einem Ggthl Exequirten Weingarten auf vier Tausend Gulden Kauffschilling und funfzig Thaler Leikkauf, und zwar mit Vorwisseri und Consens der lobl. Universitát verkaufft werden, davon nun drei Tausend Gulden paar auf gewôhnliches Interesse fiinf procento angelegt worden, das iibrige aber, so man an den Kuafschilling mehr empfangen, der lobl. Universitát wirklichen verreitet worden, bleibt nun hinfihron vor das gemeldte Stipendium das ermeldte Haus bei St. Jakob, und die anstatt des verkauften HoíFs eingenohmene dreitausend Gulden, von dessen Einkommen und Interesse man der vorgemeldten Kôchin die jâhrliche vermachte hundert Gulden, und was uber Steuer und Bau-Unkosten einzunehmen verbleibet denen vier armen Studenten nach Proportion auszutheilen, doch mit den Hauss dergestalten, dass ein Superintenden dabey wegen seiner Míihewaltung in den neu gebauten Stock des Hauses das obere Zimmer sammt den dazu ge-horigen Keller, welches er Herr Knaffl allezeit in seinen allhier seyn bewohnet, und genossen, innen haben, und ohne Verraitung nutzen und gebrauchen solle. Wer aber diese Studenten aufnehmen solle, hat er vermog seines Testaments verordnet, dass anstatt des ersten seyn soil sein eigener Vetter Andreas Mathenschitz dieses Stipendium zu geniessen, so lang er lebt, den andern aber hat er benennet mein eigen Sohlein Georgium Antoniům Hilarim Wohinitz, jetzo Poëseos Studiosum (welchen Gott zu seiner Ehr und Glorie lang leben lasse) so lang er studieren wird, die Aufnehmung der andern zween aber, oder in Eventum mehrerer hat er in die Discretion meiner als Superintendents und kiinftiger meiner Successorum auch eingestellet, nach meinen Gutbedun-ken aufzunehmen, und demnach diese seine Stiftung einig, und allein dahin angesehen, Gottes Ehr zu befordern, und um Heyl und Seeligkeit seiner Seelen zu bitten, also traget das Ofílcium gratitudinis es ohne das vor sich, dass man um empfangene Gutthaten den Gutthâtern danken solle, als deponire und befehle ich hiemit in Nahmen mehrmalen gedachten Herrn Knaffls seel., dass die aufgenohmene Studenten, die dieses Stipendii theilhaftig seyn wollen, schuldig seyn sollten, vor die Seel des verstorbenen Herrn Fundatoris aile heilige Sonntag des Jahrs drey heilige Vaterunser, und soviel Ave Maria sammt den Credo zu dcr Ehr und Glorie der Allerheiligsten Dreyfaltigkeit andàchtiglich zu betten, auch sich an denen grossen Festtagen, als Weihnachten, Ostern Pfiingsten und an den Tag aller Heiligen mit der h. Beicht und Communion zu versehen, wie auch allé Jahr an den Tag seiner Hinscheidung oder Anniversari (welcher ist der 29. Juny) vor ihme eine h. Mess zu horen, und dabei einen Rosenkranz zu betten. Wer nun darwider wissentlich handeln, und diese Requisita nicht vollzihen, oder sich sonst bosslich verhalten wurde, der soil Ipso facto das Stipendium verwiirken, und ein anderer darzu qualilicirter an seiner statt ersetzt werden; da ieh aber Doctor Wohinitz als erster, und von den Herrn Fundatore selbsten erkiister Superintendens nach den Willen Gottes mit Tod abgchen wurde, so solle Herr Rector Magnificus und Venerabile Consistorium der allhiesigen Lobl. und uhralten Universitát in Wien befugt seyn, anstatt meiner einen andern Superintendenten ex Facultate Juridica, und zwar, so viel môglich einen Doctorem krainerischen Nation, weillen dieselbe besser die Subjecta Studiosorum Nationalium kennen konnen, zu crwàhlen, und zu ersetzen, welcher so-dann die gehôriger Orten eingehende Zins, und Einkomniissen der Fundation einnehmen, denen armen Studenten, wie obbesagt, austheilen, und diesem nach den hochermelten Herrn Rectori Magnifico et Venerabili Consistorio wenigst aile zwey Jahre seine richtige Raihtung thun, die Mangel davon erwarten, und zu Recht erleutern, sonsten aber ob aliquam culpam oder negligentiam der Schaden an Ihme, und seinen Erben, Haab und Guth gesuchet werden solle. Zu Urkund dessen habe ich solche Stiftung auf Pergament schreiben, und mit meiner Handschrift und Petschaft verfertigen sollen. So geschen in Wien den sechsten November Anno sechzen hundert und sechs und siebenzig.
Georgius Wohinitz m/p. J. U. D.
p. t. Rector Magnificus.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.