pomurski
vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. Štev. 15
MURSKA SOBOTA, 16. APRILA 1959
Cena din 10.—
ŠTIRIDESET LET ZKJ
Leto 1959 je jubilejno leto — obletnica zgodovinskih in za jugoslovanske narode življenjsko vaznih dogodkov, ki so o neposredni zvezi z ustanovitvijo in delovanjem Zveze komunistov Jugoslavije. Pred 40 leti — dne 19. aprila 1919. leta
—	je bila ustanovljena revolucionarna organizacija delavskega razreda Jugoslavije »Socialistična delavska stranka
—	komunistovi. V istem letu sta bili ustanovljeni Zveza sindikatov in Zveza komunistične mladine Jugoslavije —
SKOJ. Ustanovitev teh revolucionarnih organizacij in njihovo delovanje v obdobju dveh svetovnih vojn, zlasti med drugo svetovno vojno in tudi po osvoboditvi, je odločilnega pomena za jugoslovanske narode. Komunistična partija Jugoslavije je imela kot organizator in voditelj revolucionarnega gibanja o naši deželi odločilno vlogo za zmago socializma. Po osvoboditvi KPJ o novih razmerah nadaljuje in razvija to slavno borbo za izgraditev socializma,
za lepše in srečnejše življenje oseh delovnih ljudi.
V Komunistično partijo so se ob ustanovitvi in ves čas pozneje vključevali najzavednejši in najrevolucionarnejši ljudje, ki so v težkih pogojili ilegalnega in polilegalnega dela zmagovito opravljali odgovorne naloge. Bivša jugoslovanska buržoazija je spoznala vso nevarnost, ki ji je grozila od te revolucionarne Partije in storila vse, da jo onemogoči in uniči. Sledila je »Obznana«. Ljudje so romali v ječe, na robije, Partija je delala v težkih ilegalnih pogojih, bila na znotraj obremenjena z oportunizmom in sektaštvom, morala je voditi notranjo borbo zoper frakcio-naštvo, a vendar je bilo njene kadre ves čas čutiti v delu med množicami. Tudi šestojanuarska monarho-fašistična diktatura, ki je bila sicer nov, hud udarec delavskemu razredu in je uničila mnogo njegovih najboljših voditeljev v svojem besnem terorju, ni mogla uničiti KP in zavreti revolucionarne borbe delovnega človeka za svoje pravice.
Ob nastanku bivše Jugoslavije je prebivalstvo levega in desnega brega reke Mure pričakovalo, da je nastopila tudi zanj doba resnične svobode. To. da osvoboditev izpod avstrijskomadžarske monarhije je bila le zunanji odraz formalne nacionalne osvoboditve s pravico uporabe materialnega jezika. Nacionalne enakopravnosti pomurskemu ljudstvu tedanja Jugoslavija ni prinesla. Socialne razlike izkoriščanja človeka po človeku in večine po manjšini so ostale take, kakršne so bile, še več, težje so bile po svoji vsebini in obliki in teže jih je bilo prenašati, ker so mnoge tujce nadomestili domači izkoriščevalci. Vsi upi na boljše življenje so bili le veliko razočaranje. V letih ponavljajočih se ekonomskih kriz, ki so pri-
siljevale kmete v vse večje dolgove, metale njihove kmetije na boben, gonile sezonsko delovno silo s trebuhom za kruhom širom po svetu, so spričo takih ekonomskih in socialnih razmer silno bogateli le posamezniki kot Hartner. Benko in drugi. Delovno ljudstvo je hotelo dela in kruha, toda niti prvega niti drugega jim takrat vladajoča gospoda ni hotela dati. V takih okoliščinah so se že tako neznosna družbena nasprotja stalno in nevzdržno večala in zaostrevala.
Duh naprednih idej, ki so jih pod vodstvom Komunistične partije širili njeni člani preko naprednih ljudi, je našel med pomurskimi delovnimi ljudmi
(Nadaljevanje na 3. strani)
Mila Milunovič: Vstaja
Mesereel: Shod
21. aprila se bo začela tudi v Pomurju
pot bratstva in mladosti
V torek, 21. aprila bo čez 10 tisoč ljudi, med njimi 3 tisoč članov TV D »Partizan« na 800 kilometrov dolgi poti poneslo predsednikuj Republike tov. Titu prisrčne čestitke vsega delovnega Ljudstva Pomurja z eno samo gorečo željo vseh, da bi tov. Tito še dolgo živel in nas srečno vodil v pristan miru in državne neodvisnosti.
Iz Pomurja bo tega dne vodila pot dveh republiških, nad 20 občinskih in 72 pionirskik štafet. V vseli občinskih središčih lin večjih krajih, kjer se bodo štafetne skupine ustavile, pripravljajo svečane sprejeme s krajšimi nagovori: in množično udeležbo prebivalstva. Z Goričkega bo priteklo v Soboto 10 štafetnih skupin, ki se bodo v okrajnem središču pridružile glavni štafeti.
Prva republiška štafeta, ki jo lahko imenujemo »štafeta bratstva in enotnosti«, bo po množičnem med republiškem slavju v Murskem Središču na Hrvaškem ob 19.40 krenila v Lenda-
vo, od tam ob 10,24 proti Beltincem, kamor bo prispela okrog 11. ure. Iz M. Sobote,kjer bo pri njenem sprejemu sodelovalo več tisoč ljudi«, bo krenila ob 12,36 proti Gornji Radgoni, od tam ob 13,40 v Apače, od koder bo po 14. uri nadaljevala pot proti meji našega okraja in se nekaj pred 15. uro ustavila v Cmureku, od tam pa nadaljevala pot proti Mariboru.
Druga republiška štafeta, ki bo lepo simbolizirala današnjo ustvarjalno enotnost nekdaj najbolj izkoriščanih ljudi, saj bo vodila njena pot od nekdanjega viničarskega Jeruzalema skozi zasavske revirje črnih rudarjev in naprej proti Ljubljani, bo pritekla v Ljutomer okrog pol devete ure in od tam nadaljevala pot v Žerovince,
kjer bodo naši nosilci ob 9.24 svečano predali štafetno palico s pozdravi sončne Prlekije za tov. Tita predstavnikom sosednjega mariborskega okraja. Iz Žerovinec vodi pot štafete dalje proti Ormožu, Ptuju, Kidričevem, Celju itd.
Organizatorji letošnje štafete mladosti pričakujejo,, da bodo proslave in svečani sprejemi štafetnih skupin ob tej vseljudski manifestaciji tudi v Pomurju dosegle svoj vrhunec, saj spadajo letos v 40. jubilejno leto maše Zveze komunistov, ki jo tako uspešno vodi' prav tov. Tito.
-sk
Razstava v počastitev 40. obletnice ZKJ
V soboto, 18. aprila, ob 17. uri bo v prostorih gimnazijske telovadnice v Murski Soboti svečana otvoritev razstave grafik Doreta Klemenčiča-Maja, združena z razstavo ilegalnega partizanskega tiska. Razstava,
ki bo prirejena v čast 40. obletnice ZKJ, bo v Murski Soboti odprta do prvomajskih praznikov, nato pa je predvidena ista razstava še v nekaterih večjih krajih Pomurja.
Spored proslav ob 40-letnici Zveze komunistov Jugoslavije
SLAVNOSTNA SEJA CK ZKJ
bo 19. aprila v Beogradu — Na njej bo imel generalni seretar CK ZKJ Josip Bros. Tito referat, posrečen 4o-letnici KPJ
Po vsej državi se pripravljajo na svečano proslavo 40-letnice KPJ. Čeprav v vsem jubilejnem letu prirejajo razne proslave pomembnih datumov iz zgodovine našega delavske-
ga gibanja, bodo vendarle najbolj slavnostno proslavili 20. april, dan ustanovitve Parklje.
Glavna svečanost bo v Beogradu, kjer bo 19. aprila v Domu sindikatov slavnostna seja CK KPJ. na kateri bo generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz Tito podal referat, posvečen 40-letnici KPJ oziroma ZKJ. Na
tej seji bodo sprejeli tudi več sklepov v zvezi z jubilejem Zveze komunistov Jugoslavije.
Poleg članov CK ZKJ bodo na slavnostni seji tudi gostje iz drugih republik,, udeležen-
ci« I. in U. kongresa KPJ, zastopniki delovnih kolektivov, kulturni delavci, predstavniki JLA, mladine in drugi.
Po slavnostni seji bo na Trgu Dimitrija Tucoviča, kjer je bil I. kongres, veliko zborovanje. Zvečer bo na beograjskem sejmu slavnostna prireditev, za katero pripravljajo poseben
kulturno-umetniški	program.
Program bo izvajalo nad 2000 Članov raznih kulturno-umetniških skupin ter posamezni ugledni umetniki.
*
19.	APRILA. RTV — prenos iz Beograda:
ob 9. uri: slavnostna seja CK ZKJ, nato prenos z množičnega mitinga na mestu, kjer je bil I. kongres (govorila bosta tov. Tito in tov. Ranikovič);
ob 20. uri: umetnostna akademija (prenos iz prostorov beograjskega velesejma).
20.	APRILA. RTV — prenos iz Ljubljane:
of 17. uri: masovni- miting na Trgu revolucije. Govoril bo lov. Leskošek Frane Luka; ob 20. uri: slavnostna akdemija — prenos iz Unionske dvorane.
Svečana akademija
v M. Soboti
V torek, dne 21. aprila 1959, bo ob 20. uri v dvorani kina »Park« v Murski Soboti SVEČANA AKADEMIJA v počastitev štiridesetletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Na proslavi bo govoril tov. Boris Kocijančič, član Izvršnega sveta LSLRS, spored pa bodo izvajali združeni pevski zbori iz Murske Sobote (DPD »Svoboda«. MKUD »Štefan Cvetko«, tovarne »Mura«), recitacijski zbor pionirjev soboških osemletk — orkester DPD »Svoboda« M. Sobota.
Nad sto let je že minilo, odkar sta učitelja svetovnega proletariata Marx in Engels napisala pravice in napredka željnim delavskim množicam manifest komunistične partije. Od tedaj se širi njuna misel po vsem svetu, je v prvi bojni liniji povsod, kjer zmaguje svoboda in resnična enakopravnost med ljudmi, povsod, kjer se bije boj zoper krivico in nasilje. Komunistični manifest je zanetit v proletariatu plamen, ki ne bo več ugasnil. In ta plamen zdaj najbolj zvesti delavski bojevniki za visoko ceno naporov in žrtev in krvi svojih soborcev revolucionarno razpihujejo, da se neprestano razgoreva. Ponekod uspejo, drugod tudi podlegajo, toda plameneči vihar nezadržno sili v širjavo In njegovo rdečo plamenico so nosili in nosijo na poti v lepši svet najbolj verni, najbolj zvesti sinovi delavskega razreda — komunisti.
Jugoslovanski komunisti so se o štiridesetih letih izkazali za prave, vredne dediče komunističnega manifesta. Do kraja zvesti komunističnim idejam so bili neenak boj z mogočnim mnogoobraznim nasprotnikom in vzgajali delovne
ljudi v duhu pravičnosti. pri čemer jih je krepila globoka vera o bodočnost in zaupanje v lastne moči. Kar je bilo zaprek na težki poti, so se z njimi uspešno spopadli, ker so bili zares vztrajni in zares enotni v svojih mislih in svojih dejanjih.
Ko praznujemo 40-letnico Zveze komunistov Jugoslavije, nam ne gre le za to, da osvetlimo in ocenimo dosedanje znamenito zgodovinsko delo komunistov, ampak da se ob bleščečih revolucionarnih tradicijah in ob vzglednih likih komunistov okrepijo naše sile in pomnožijo naše vrste za nove boje. Da se stopnjuje vdanost in zvestoba delavskemu razredu in delavnim ljudem, da se stopnjuje vera v pravičnost smotrov, za katere se borimo, stopnjuje pa tudi pripravljenost. da bomo zmerom tudi za ceno največjih žrtev izpovedovali svoje prepričanje in čvrsto branili visoko dvignjeno rdečo zastavo.
Miha Marinko — Štirideset let, Naši razgledi
S seje predsedstva OSS
NOBENIH PRETIRAVANJ
Osnova za povečanje osebnih prejemkov je le povečani skupni dohodek — Zakaj v podjetjih odlašajo s predlaganjem tarifnih pravilnikov — V opekarnah je največ možnosti za plačevanje po enoti proizvoda — Predsedstvo razpravljalo o predlogu tarifnega pravilnika tovarne peri la »Mura«.
Predvčerajšnjim so na predsedstvu OSS razpravljali o pripravah tarifnih pravilnikov ter o nekaterih težnjah, ki se pojavljajo v zvezi z novimi tarifnimi pravilniki. Kot kaže, so doslej upravni odbori in sindikati posvetili pripravam novah tarifnih pravilnikov premalo pozornosti.
Predsedstvo OSS je soglašalo s tem, da mora biti bistvo revizije tarifnih pravilnikov v tem, da bolje kot doslej pride-
i'o do izraza -Individualne kot kolektivine norme na osnovi povečanja proizvodnje. Ce to ni mogoče, je bolje — po mnenju predsedstva — da kolektivi ne težijo za povišanjem tarifnih postavk. Pač pa je potrebno pri reviziji urediti vsa razmerja med posameznimi delovnimi mesti, pri čemer je treba bolje nagrajevati delovna mesta, ki so odločujoče važnosti v proizvodnji. Če podjetja ne bodo upoštevala teh osnovnih načel, naj sindikalni sveti predloženih tarifnih pravilnikov ne potrdijo.
V nekaterih podjetjih ne predvidevajo letos večjega dohodka, pač pa večje osebne dohodke zaposlenih kot doslej. Ponekod tudi menijo, da ni mogoče povečati proizvodnje, če me bodo najprej povečali prejemkov. Take težnje po
mnenju predsedstva OSS niso na mestu.
Posebno skrb bo potrebno posvečati tudi uvajanju primernih delovnih normativov. Trenutno je v pomurskih podjet-
jih normiranih okrog 70 odst. delovnih mest, zato bo potrebno, da nekatera podjetja v čim
krajšem času uvedejo norme oziroma plačevanje po enoti proizvoda. Za plačevanje po enoti proizvoda imajo največ možnosti opekarne, ki pa se vse premalo zavzemajo za tak način nagrajevanja.
Člani predsedstva so med drugim pregledali predlog tarifnega pravilnika tovarne perila »Mura«. Z nekaterimi pripombami ga bodo dali v pretres še posebni komisiji pri OSS. Ta komisija bo pregledala tudi tarifni pravilnik lendavske Nafte.
-jm
VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM našega lista sporočamo, da prihodnja številka >Pomurskega vestnika< ne bo izšla v četrtek naslednjega tedna, temveč kot
PRVOMAJSKA ŠTEV. POMURSKEGA
VESTNIKA v torek, 28. aprila. Številka bo izšla na 24 straneh, z gradivom o 40. obletnici ZK J in 1. maju in številnimi prispevki naših dopisnikov.
Uredništvo
Minulo nedeljo v radgonski in soboški občini:
Uspele volitve
v občinski zbor in zbor proizvajalcev kmetijske skupine
V radgonski in soboški občini so bile minulo nedeljo volitve v občinski zbor in zbor proizvajalcev kmetijske skupine. Velika udeležba volivcev v obeh občinah priča o tem, da so se volivci zavedali pomena volitev in iz vrst predlaganih kandidatov izbrali najboljše.
Iz radgonske občine so nam sporočili, da je znašala dejanska volilna udeležba 87,6 %, z opravičeno odsotnimi pa 94,4%. Slednje velja za volitve v občinski zbor, medtem ko je znašala dejanska udeležba pri volitvah v zbor proizvajalcev kmetske skupine 93%, z opravičeno odsotnimi pa 96,5 %. V nekaterih krajih občine (Žihla-
va, Ivanjski vrh, Grabonoš) so zabeležili 100% udeležbo volivcev že v dopoldanskih urah, v nekaterih pa v popoldanskih (Galušak, Kutinci, Ženik, Slaptinci, itd).
V soboški občini je bila udeležba volivcev še boljša. Od 50.913 vplivnih upravičencev za volitve v občinski zbor se je udeležilo volitev 28.389 ali 98%. Opravičeno odsotnih je 'bilo 2078, neveljavnih glasovnic pa je bilo 1076 ali 3,6 %>. Za volitve v zbor proizvajalcev kmetijske skupine je bilo v soboški občimi 14.823 upravičencev. Od tega števila je glasovalo 13.946 ali 97,7 %. Opravičeno odsotnih je bilo 626, neveljavnih glasovnic pa 997 ali 7,1 %>.
Izvajanje letošnjih proizvodnih načrtov
PRVI ZNAKI VEČJE PROIZVODNJE
KAZE, DA BO REALIZACIJA V PRVIH TREH MESECIH ZADOVOLJIVA — SKORAJ POVSOD PORAST PROIZVODNJE — UGODNE POSLEDICE SKRBI ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA
V večin naših podjetij so te dni že ugotavljali proizvodne uspehe v prvem tromesečju. Vprašali smo glede tega vodstva treh največjih soboških podjetij in zvedeli naslednje:
V Tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti so v prvem tromesečju zaklali 3665 glav živine več kot v istem razdobju lani. Porast so zabeležili pred-
vsem pri zakolu svinj. Temu primemo se je povečala tudi finančna realizacija od lanskih 177 na letošnjih 250 milijonov dinarjev. O storilnosti sodijo, da je enaka lanski.
Povečani zakol svinj v tovarni mesnih izdelkov je po drugi strani nekoliko vplival na realizacijo količinske proizvodnje v Tovarni mlečnega prahu, kjer so dosegli plan odkupa v primerjavi z lanskim letom z 81,3 %. To predvsem zato, ker so kmetovalci porabili letos nekoliko več mleka za pitanje živine kot pa prejšnja leta. Lani so omogočale večji odkup mleka v prvih mesecih tudi večje zaloge krompirja, s katerim so kmetovalci povečali mlečnost krav. TMP je letos preusmerila proizvodnjo v splošnem na izdelovanje mlečnega prahu, k
v tržnem pogledu največ obeta. Zato so letos v prvih treh mesecih izdelali le za 15 odst. masla im za 5 odst. sira, primerjaje lanskoletne količine teh izdelkov.
V tovarni perila »Mura« ugotavljajo, da je bila proizvodnja v prvih treh mesecih zadovoljiva. V marcu so imeli težave le z bolezenskimi dopust zaradi gripe. Povprečno je bilo na bolezenskem dopustu dnevno 18 odst. delavk.
Tudi v CZP »Pomurski tisk« so dosegli v prvih treh mesecih letos 99.5-odstotno realizacijo.
Kolikor je mogoče že v prvi polovici aprila ugotavljati razmere v proizvodnji — večina podjetij še nima dovolj točnih pregledov nad realizacijo v pr. vem tromesečju — ni nobenih bistvenih težav, nasprotno, proizvodnja primemo narašča, kar pripisujejo ponekod povečanemu številu zaposlenih pa tudi nekoliko večji delovni storilnosti.
Investicijske naložbe dobivajo ugodnejšo sliko
SVET ZA INDUSTRIJO IN OBRT JE DAL OBRTNI ZBORNICI PRIPOROČILO GLEDE ZAVODA ZA NAPREDEK OBRTI
Preteklo soboto je bila seja okrajnega sveta za industrijo in obrt, na kateri so med drugim razpravljali tudi, o izvajanju perspektivnega plana razvoja gospodarstva.
Glede na predvideno proizvodnjo do 1. 1961 izpolnjujejo svoje Obveznosti po posameznih gospodarskih strokah najbolje v proizvodnji premoga, predelavi nekovin, industriji gradbenega materiala in deloma v živilski industriji.
Člani sveta so se sporazumeli da bodo pripravili, za sejo OLO, ki bo v kratkem, obširno poročilo o dosedanji investicijski dejavnosti v Okvira perspektivnega plana, ter dali nekatere smernice za razvoj in-
dustrije in ostalih panog gospodarstva v kasnejših letih. Glede na to bodo te dni tudi razgovori v posameznih občinah.
Na seji je bila izrečena ugotovitev, da so sredstva za rekonstrukcijo Tovarne mesnih
izdelkov, slatinskega podjetja in za VG Radgona že zagotovljena.
Po daljši razpravi so člani sveta sklenili, da pošljejo obrtni zbornici priporočilo glede zavoda za napredek obrti, ki naj se v prvi vrsti posveti tistim nalogam, zaradi katerih je bil ustanovljen, to je pospeševanju obrti, ne pa trgovini.
Pred občnim zborom KPZ Murska Sobota
Blizu 100 milijonov zlatih deviz
Kmetijska poslovna zveza v Soboti je bila ustanovljena 31. januarja 1957 na pobudo kmetijskih zadrug-članic, njena naloga pa je, da mimo poseganja v kmetijstvo opravlja tudi posle na področju blagovnega prometa.
V tem času je zadružno trgovsko podjetje »Agromerkur« velilko utrpelo na ugledu in zabredlo domala v likvidacijo zaradi sporov, nepravilnosti in samovolje posameznih vodilnih uslužbencev. Zaradi tega se je zmanjšali tudi promet in finančni rezultati so bili vedno slabši. Podjetje je moralo v prisilno upravo. Novo, spretno in odločno vodstvo z zmanjšanim kolektivom si je začrtalo novo gospodarsko smer in začelo spet pridobivati zaupanje pri kmetijskih zadrugah. Tako je »Agromerkur« postal obrat poslovne zveze. Sedaj ima že vidno vlogo v pomurskem gospodarstvu.
Zveza hoče še bolj opravičiti svoj obstoj, zato je predvidela v svojem delovnem programu med rugim tudi gradnjo semenskega skladišča, za katero bo najela 18 milijonov din posojila, že sestavljeni elaborat za gradnjo hladilnice in klavnice za perutnino bo prilagodita dejanskemu stanju, postavila v obrat sušilnico za predelavo povrtnin in zdravilnih zelišč itd. Vsak napreden kmetovalec se zaveda, kako važni so ti obrati za napredek gospodarstva, kajti dokler ne bodo uresničeni ti načrti, ne moremo v Pomurju govorili: o izvoznem podjetju. Prav tako ne o izvozu perutnine, razvoju perutninarstva, semenarni itd. Zato bodo prizadevanja zveze v pr-
hodnjem letu osredotočena predvsem v izgradnjo teh predelovalnih obratov. Te obrate pa bo moč izgraditi samo s pomočjo članic — kmetijskih zadrug, kajti zaradi slabe dediščine ni sredstev v skladih.
Iz zaključne bilance je razvidno, da je lani zveza odkupila za soboško Tovarno mesnih izdelkov 2952 glav goveje živine v skupni teži 1,347.950kg, dalje je izvozila 955 glav goveje živine v skupni teži 477.500 kilogramov, 9362 prašičev v skupni teži- 911.079 kg in 2454 telet v skupni teži 171.028 kg.
Poslovanje zveze pri odkupu je torej ugodno napredovalo — tako v številčnem kot v kakovostnem pogledu. Ob boljši in okrepljeni organizacija pridelovalcev, kakor tudi ob izboljšanih gospodarskih pogojih pa v prihodnosti obetajo še ugodnejše perspektive.
Zveza posveča največjo pozornost pridelovanju semen. V sezoni 1958/59 je sklenila mnogo pogodb za skupno 117 hektarov zemlje. Letos bodo predvidoma to potvršino še povečali. Lani so prodali v inozemstvo 1,912.167 kg krompirja v vrednosti 32,506.839 Lit. (deviz), 2,703.600 jajc za 35 milijonov Lit., 1675 kg travniških semen, 1500 kg bele detelje, več tisoč kg angleške ljuljike itd.
Pogodbeno sodelovanje pri pšenici se je v tej sezoni pričelo pravočasno in se je akcija tudi dobro obnesla. Razdelili so 57 vagonov pšenice. Od tega so zasejali s pšenico ital. sorte San pastore skupno 424 ha zemlje. Največjt odziv so zabeležili v Gor. Petrovcih: 74 pogodb za 167 parcel ali 46 ha zemlje. Povprečna velikost zasejanih parcel znaša 34 arov, kar v naših razmerah ni premalo. V prihodnosti bo treba težiti še za večjimi parcelami.
Neupravičen je očitek, da zveza ni pravočasno poslala za drugam umetnih gnojil, saj so bile tovarne tiste, ki so zavlačevale redno dobavo, tako da je setev ponekod, zlasti še v tišinskem okolišu, precej zapoznela.
Vsestranska pomoč
Na letni konferenci osnovne organizacije ZK v presiškem premogovniku so ob analizi splošnega stenja v podjetju razpravljali še o dograditvi rudarskega doma. Ugotavljali so tunela, da bodo morali v prihodnje pomagati predvsem mladeniškemu aktivu pa tudi organom samoupravljanja in sindikatu.
Lani je organizirala sindikalna podružnica prešibkega rudnika strokovni tečaj, katerega se je udeležilo 16 članov kolektiva. Po uspešno končanem tečaju so vsi tečajniki opravil tudi kvalifikacijske izpite pred republiško strokovno komisijo.
Glede mladinskega aktiva in pred kratkim ustanovljene strelske diružine so na letni konferenci menili im predlagali, naj bi predvsem mladi člani kolektiva poživeli društveno in družabno življenje. Delavski svet podjetja je kupil mladinskemu aktivni nekaj, športnih rekvizitov, ki pa jih mladi rudarji ne uporabljajo.
Akcija včlanjevanja za Izseljensko matico
dobro napreduje
Konec lanskega leta je podružnica Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti začela akcijo za včlanjevanje delovnih ljudi Pomurja v svojo organizacijo. Čeprav akcija še ni zaključena, je vendarle moč ugotoviti, da so v nekaterih
krajih doseženi prav dobri rezultati.. Sorazmerno največ vaščanov se je včlanilo v podružnico Slovenske izseljenske ma-
tice iz Bogojine in Ivanjec. Pri zbiranju članstva je bil v teh dveh vaseh posebno aktiven bog oj inski učiteljski zbor.
Razen Murske Sobote je akcija za včlanjevanje naletela na zadovoljivo razumevanje prebivalstva še v Sebeborcih in nekaterih drugih vaseh soboške občine.
Tudi pomurska podjetja so pokazala polno razumevanje za Matičino patriotsko dejavnost. To najbolj zgovorno potrjuje dejstvo njih kolektivnega včlanjevanja.
Radgonske novice
Pretekli teden je v Radgoni predaval priznani slovenski alpinist Ciril Debeljak. Kljub močnemu dežju se je zbralo v dvorani okrog 100 poslušalcev, ki so tokrat prišel na svoj račun. Predavatelj jim je nazorno približal lepote naših planin. Posebna draž pa so bile slike, ob katerih so mogli poslušalci slediti predavatelju čez previse in vrhove naših gorskih orjakov. Med predavanjem se je marsikomu utrnila misel: zakaj pa še pri nas nimamo planinskega drnštva? Za ustanovitev tega društva so namreč vsi pogoji in tudi zvestih prijateljev planin nam ne manjka.
Tako zanimivo je bilo tndi predavanje slovenskega akademskega slikarja Bojana Dolije o vtisih iz Japonske — pred dvema tednoma. Tokrat je prišlo še več poslušalcev.
Ob koncu zelo zanimivega predavanja je jim naš umetnik posredoval še 200 barvnih posnetkov.
Odlbor UROJ v G. Radgoni je v preteklih dneh priredil za svoje člane tri strokovna predavanja. V kratkem bo posredoval članstvu tudi gradivo s kongresa, ki je bil pred kratkim v Beogradu. Resen problem pa so za odbor posamezni! rezervni oficirji!, ki ne čutijo dovolj svojih obveznosti do organizacije.
Pododbor v Apačah je pozimi priredil za člane kar devet strokovnih predavanj. V tem okolišu so člani zelo discipliniranji in so lahko za vzgled vrstnikom v ostalih dveh pododborih.
Vodstvu UROJ vedno pomaga tndi poveljstvo obmejnih enot JLA v Gornji Radgoni.
mt
Včeraj: LETNI OBČNI ZBOR OKR. ZVEZE TVD ,PARTIZAN
ja je sledila živahna razprava, ki se je nanašala predvsem na aktualne probleme telesne vzgoje v naši pokrajini: pomanjkanje vaditeljskega kadra, ustreznih telovadišč in naprav, potrebo po večji gmotni podpori telesno,vzgojnim organizacijam itd. O tem bomo v našem listu še poročali.
Predlaganje tarifnih pravilnikov
Na zadnji seji so člani predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta odločili da naj predložijo podjetja osnutke tarifnih pnavilnikov občinskim sindikalnim komisijam do 28. aprila. Podjetja naj ne bi predlagala tarifnih pravilnikov po tem datumu, ker bi s tem otežkočala delo komisij pri sindikalnih svetih.
Včeraj dopoldne je bil v Murski Soboti letni občni zbor Okrajne zveze TVD >Partizan< za Pomurje. Mimo številnih delegatov iz vseh osnovnih telesno-vzgojinih organizacij so bili navzoči tudi ugledni predstavniki oblasti in političnih forumov.
Obširnem poročilu predsednika zveze tov. Jožeta Velnar-
Spored
POMEMBNEJŠIH PRIREDITEV V PROSLAVO 40-LETNICE ZKJ od 18. do 25. aprila 1949
MURSKA SOBOTA 18. aprila:
ob 17. uri v telovadnici gimnazije otvoritev razstave grafik Doreta Klemenčiča in ilegalnega partizanskega diska.
20.	aprila:
ob 9. uri dopoldne v kinu »Parke miting soboških srednjih šol v čast 40. obletnice ZKJ in ob 10.30 kino predstava dokumentarnih filmov.
21.	aprila:
ob 20. uri svečana akademija, ki jo priredi ObK ZKS. Govori član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Boris Kocijančič.
22.	aprila:
ob 20. uri v domu TVD »Partizan« premiera gledališke igre »Oliver Tsvist« (izvajajo gimnazijci).
23.	aprila:
ob 20. uri v kinu »Park« predavanje člana CK ZKS Vide Tomšič.
24.	aprila:
ob 20. uri v domu TVD »Partizan« ponovitev gledališke igre »Oliver Tvvist«.
25.	aprila:
ob 16. uri v dvorani hotela »Zvezda« svečana seja Kluba prekmurskih akademikov ob 25-letnici ustanovitve KPA ob 20. uri literarno-glasbeni večer.
LJUTOMER
18.	aprila:
ob 20. uri v Domu kulture svečana akademija.
GORNJA RADGONA
19.	aprila:
ob 15. uri v Domu kulture svečana akademija. Govori sekretar občinskega komiteja ZKS Marija Levarjeva.
PETROVCI-ŠALOVCI
18.	aprila:
ob 20. uri v G. Petrovcih svečana akademija. Govori sekretar obč. komiteja ZKS Jože Kolarič.
19.	aprila:
ob 10. uri v Križevcih svečana kademija. Govori član obč. komiteja ZKS Jože Grah;
ob 13. uri v Ženavljah svečana akademija. Govori Stefan Časar, član občinskega komiteja; ob 15. uri v Šalovcih svečana akademija. Govori Jože Grah, član obč. komiteja;
ob 20. uri v Čepincih svečana akademija. Govori sekretar obč. komiteja ZKS Jože Kolarič.
LENDAVA
18. aprila:
ob 20. uri v kino dvorani »Nafte« svečana akademija. Govori sekretar občinskega komiteja ZKS Milan Frančeškin. Svečane akademije bodo dudi v Dobrovniku, Turnišču in Veliki Polani.
BELTINCI
18. aprila:
ob 20. uri v zadružnem domu v Beltincih svečana akademija. Svečani akademiji bosta tudi v Črensovcih in Zg. Bistrici.
POMURSKI VESTNIK, 16. APR. 1959
2
Boris Kidrič
Pred šestimi leti, 11. aprila 1953, je umrl v Beogradu član Izvršnega komiteja CK ZKJ in eden najvidnejših voditeljev socialistične Jugoslavije Boris Kidrič.
Rodil se je 1912 v napredni slovenski družini ter že s 16
obnavljanju partijskih in skojevskih organizacij v Sloveniji. 1955. leta je postal sekretar CK SKOJ in kandidat za CK KPJ. Istega leta ga je Partija zaradi nenehnega preganjanja poslala v Avstrijo, od koder se je vrnil 1939 in nadaljeval z revolucionarnim delom.
Med vojno je skupaj s tov. Kardeljem organiziral narodnoosvobodilno gibanje v Sloveniji, bil je prvi sekretar izvršnega odbora OFS in politični komisar Glavnega štaba Slovenije. Maja 1945 je sestavil prvo slovensko vlado.
Po osvoboditvi se je Boris Kidrič s svojim bogatim znanjem boril za obnovo domovine in je to delo nadaljeval kot predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Pod njegovim vodstvom se je začela velika bitka za petletni načrt, za industrializacijo dežele. Z njegovim imenom so povezani mnogi pomembni gospodarski uspehu
S svojo neizmerno delovno energijo, s svojim prizadevanjem in vero v ustvarjalno moč delovnih množic je Boris Kidrič svetal lik požrtvovalnega delavca in voditelja socialistične graditve.
leti postal član SKOJ in kmalu zatem tudi član Komunistične partije. Zaradi svoje aktivne revolucionarne dejavnosti je bil 1929. leta na robiji, ko pa je prišel na svobodo, se je znova posvetil
OB PETINDVAJSETI OBLETNICI USTANOVITVE
KLUBA PREKMURSKIH AKADEMIKOV
K obširnemu programu proslav ob 40-Ietnici KPJ in SKOJ se pridružujejo tudi prekmurski študentje. Ne zgolj zato, da tudi sami prispevajo k počastitvi; tega praznika, ampak da se spomnijo še posebej 25-Ietnice ustanovitve svojega študentskega kluba. Tako imata njihovi prireditvi, svečana seja in lite-ramo-glasbemi večer, kar dvojno obeležje.
Res je treba, da gledamo na preteklost Kluba prekmurskih akademikov z zadostno spoštljivostjo in priznanjem. Namreč pred 25 leti, 3. aprila 1934. je bil v Murski Soboti ustanovni občni zbor KPA, ki ga je pripravljal iniciativni odbor naprednih prekmurski študentov že od 11, maja 1933. Peščica študentov, delček kmečke mladine, ki je pod takratnim pogoji lahko študiral, je zbran okrog KPA odigral sorazmerno pomembno vlogo v političnem preporodu Prekmurja in Po-
murja. Jedro kluba, je začelo že v 30-tih letih tesno sodelovati z naprednim delavskim gibanjem in s KPJ, pa je naletelo z vsemi svojimi akcijami,* ki so bile tesno povezane z borbo slovenskega življa za napredek in izboljšanje življenjskih razmer delovnih ljudi, tudi v takrat še tako zaostali pokrajini na močno resonanco pri kmečkem človeku Prekmurja. Napredni študentje, člani KPA, so bili vseskozi; tesno povezani z domačim ljudstvom in tudi v NOB so bili med pr-
vimi, ki so se v Prekmurju borili proti okupatorju in nekateri žrtvovali tudi svoja mlada življenja za svobodo.
Tej obletnici in proslavam ob 40-letnici KPJ in SKOJ posveča KPA, ki sl s svojim delovanjem prizadeva nadaljevati za četo pot, svojo svečano sejo, ki bo v soboto, 25. aprila 1959 ob 16. uri v dlvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti,. Na sejo vabimo vse člane KPA od ustanovitve naprej, občinstvo pa tudi na literairno-glasbeni večer, ki bo lega dne ob 20. uri
v gimnazijski telovadnici.
Odbor Kluba prekmurskih akademikov
Koncert na Tišini
V	soboto, 18. aprila zvečer bodo na Tišini priredili koncert slovenskih narodnih in borbenih pesmi v počastitev 40. obletnice SKOJ. V programu bosta nastopila pevski zbor DPD »Svoboda« in pionirski pevski zbor.
LJUTOMER
V	počastitev 40. obletnice ZKJ in SKOJ je ljutomersko TVD »Partizan« priredilo telovadno akademijo v svojem domu. Prvič za šolsko mladino, drugič pa za ostalo občinstvo. Nastopili so vsi društveni oddelki s 17 točkami bogatega sporeda. Skupno je bilo 120 nastopajočih.
KOLEDAR ZKJ
21. aprila 1919
so madžarski belogardisti hoteli odstraniti sovjetsko oblast v Dolnji Lendavi, toda še isti dan so jih prehiteli in premagali Rdečearmejci iz M. Sobote.
20.	aprila 1918
je v Trstu v »Ljudskem odru« predaval Ivan Cankar — »Očiščenje in pomlajenje«... Temeljna načela socializma in zadnji cilji njegovi so last vseh narodov: toda pota, ki vodijo do teh ciljev, si more začrtati vsak narod zase. po svoji osebnosti, po svojih domačih gospodarskih. političnih in kulturnih razmerah ...
21.	aprila 1919
revolucionarni dogodki na Vinici v beli krajini.
Od aprila do maja delavci in kmetje v Prekmurju ustanavljajo sovjete.
OD 15. na 16. april opolnoči leta 1920 se je pričela v Sloveniji železničarska stavka.
21. aprila 1923
izide v Ljubljani tednik »Glas svobode«, legalno glasilo KPJ za Slovenijo (izhaja do junija 1924).
18. aprila 1937
ustanovni kongres KPS na Čebinovem nad Zagorjem.
Od 17. do 20. aprila 1944
v Vojščici druga partijska konferenca za Primorsko.
ŠTIRIDESET LET KPJ IN SKOJ - ŠTIRIDESET LET KPJ IN SKOJ - ŠTIRIDESET LET KPJ IN SKOJ
Okrajni sindikalni svet
OB PRIPRAVAH ZA 1. MAJ
Ker bo letošnja proslava 1. maja v okviru praznovanj 40-letnice KPJ oziroma ZKJ, poziva okrajni sindikalni svet vse sindikalne organizacije, da se udeležijo proslav, predvsem pa osrednje proslave v M. Soboti. Prav tako naj poskrbe za primerne proslave v podjetjih. Poseben puodarek naj dajo člani sindikata letošnjemu praznovanju 20. aprila v zvezi s 40-letnico KPJ. V zvezi s tem bodo dali občinski sindikalni sveti vsem sindikalnim podružnicam primerna navodila.
NA PRAZNIK DELA V MURSKI SOBOTI
PRVOMAJSKO SLAVJE
To slavje bo obenem največja množična proslava 40. obletnice KPJ v Pomurju — Na velikem shodu delovnih ljudi iz vsega Pomurja bo govoril podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Jože Vilfan
Tudi letos bodo delovni ljudje Pomurja manifestirali največjo enotnost vseh naših delovnih ljudi z bojem delavskega razreda vseh dežel. Vsi kraji Pomurja, zlasti večji, bodo praznično okrašeni z mlaji, zelenjem in zastavami. Po poročilih, ki smo jih dobili, se že povsod pripravljajo na proslave 1. maja, za same praznične dni pa predvidevajo izlete s kulturno-zabavnim programom.
Osrednja prvomajska proslava, ki bo obenem največja množična proslava 40. obletnice KPJ v Pomurju, bo v Murski Soboti. Na večer pred praznikom dela bo na Trgu zmage v Murski Soboti velik ognjemet, zbranim delovnim ljudem pa bo priredila godba na pihala soboškega DPD »Svoboda« promenadni koncert borbenih in delovnih pesmi. Na sam prvomajski praznik bo v zgodnjih
jutranjih urah tradicionalna budnica, dopoldne pa se bodo zbrali delovni ljudje iz vsega Pomurja na velikem prvomajskem shodu na Trgu zmage. Na shodu bo govoril podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Jože Vilfan.
V	kulturnem sporedu bodo sodelovale združene godbe na pihala, nastopili pa bodo tudi združeni pevski zbori Pomurja.
V	popoldanskih urah bodo na sporedu nastopi folklornih in drugih skupin.
Delovni ljudje Pomurja bodo tudi ob letošnjem 1. maju čimbolj dostojno in svečano manifestirali ponos delovnih množic socialistične Jugoslavije ob doseženih rezultatih, in našo skupno pripravljenost za nadaljevanje boja za socializem in mir v svetu.
POSEBNE KINO PREDSTAVE
V	ČAST 40. OBLETNICE ZKJ
V dneh 20. in 21. aprila bodo v soboškem kinu »Park« tri posebne predstave dokumentarnih filmov v čast 40. obletnice ZKJ. Predstave bodo posebej za srednje oziroma osnovne šole ter posebej za soboške kolektive. Dalje bodo v soboškem kinu »Park« predvajali od 19. aprila do 1. maja pri vseh kino predstavah po en dokumentarni film iz zgodovine Komunistične partije Jugoslavije.
25. april — praznik v Cezanjevcih
IZ KRVI JE ZRASEL CVET SVOBODE
25. april 1944 bo ostal večno zapisan z zlatimi črkami v zgodovini narodnoosvobodilnega boja delovnih ljudi Prlekije. Ta datum nas spominja na enega izmed najbolj krutih dejanj osovraženega okupatorja na Slovenskem: na streljanje
25 talcev pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih. S tem zločinom se je hotel okupator maščevati nad svobodoljubnim ljudstvom z besom zaradi izgub, ki jih je doživel v aprilskih dneh tega leta kljub svoji očitni premoči tudi na prleških tleh. Legendar-
na borba Janka Ribiča mlajšega 6. aprila 1944 na Filipičevi domačiji v Vogričevcih je svetal vzgled, kako se je treba boriti za svobodo.
Ta svoj praznik slavijo Cezanjevčani in okoliški ljudje vsako leto. In prav je, da se tudi letos oddolžimo padlim junakom in talcem, kajti iz njihove krvi in trpljenja je zrasel neuničljiv in čaroben cvet svobode, ki nas spremlja tudi pri dandanašnjem ustvarjanju za socializem.
S. F.
ŽIVAHNE PRIPRAVE V PETROVSKI OBČINI
V petrovsko-šalovski občni se že dalje časa zelo živahno pripravljajo za proslavo 40. obletnice ustanovitve ZKJ. Proslavo pripravlja poseben pripravljalni odbor, ki šteje 9 članov. Na eni svojih sej je odbor sklenil, da bo spričo raztresenosti vasi organiziraj proslave v petih krajih,
in sicer: v Gornjih Petrovcih, Križevcih, Šalovcih, Čepincih in Ženavljjilh. Na sporedu proslav bodo govori o pomenu 40. obletnice ustanovitve ZKJ, recitacije in pevske točke kmečkega in učiteljskega pevskega zbora in drugo.
V počastitev ustanovitve ZKJ bo
svečana seja obč. komiteja ZKS la obč. odbora Zveze borcev. Osrednja proslava v občini pa bo 13. septembra v Adrijancih, kjer je bilo leta 1939 zborovanje študentov. Tega dne bodo odkrili spominsko ploščo med vojno padlim študentom im učiteljem.
Ob 40. obletnici delovanja ZKJ
(Nadaljevanje s 1. strani) rodovitna tla. Silno močan pritisk klerikalnih krogov in finančnih veljakov naprednega gibanja ni mogel zajeziti. Začeto delo domače študentske mladine na ljubljanski univerzi je dobivalo vse večji razmah v delu na tukajšnjih terenih. Širila se je marksistična literatura, zbirali so se simpatizerji okrog levičarjev, revolucionarna mladina Prekmurja se je začela združevati z napredno mladino preko Mure, v Mariboru, Ljubljani in drugod. Ustanavljala so se društva kmečkih fantov in deklet po vaseh na obeh straneh Mure; v Murski Soboti je bilo ustanovljeno društvo naprednih delovnih žena in deklet, delavsko prosvetno društvo »Svoboda« in tudi v vsa ostala društva si je nezadržno utirala pot napredna, revolucionarna ideja. K razvijanju napredne misli med prekmurskim ljudstvom je zelo veliko pripomogel Klub prekmurskih akademikov. Njegova ustanovitev in delo sta bila plod zamisli Komunistične partije.
Spomladi leta 1933 je bila osnovana prva partijska organizacija v Prekmurju. V njej so delali Rudi Čačinovič, Ali Kardoš, Janez Bodanec, pozneje Poldka Kos in Anton Spolarič, v letu t938 Miško Kranjec, Tivadar itd. V letu 1939 je bil ustanovljen okrožni komite in izvoljen za sekretarja Štefan Kovač, ki se je med tein časom vrnil iz Maribora. Prekmurska partijska organizacija je že leta 1935 vzpostavila zvezo s partijsko organizacijo desnega brega preko Alfonza Kukovca.
Prve večje politične akcije v Pomurju, organizirane in vodene s strani članov KP, so bile stavka gradbincev, delavk-šivilj v Cvetičevi in Šiftarjevi tovarni, veliko protestno zborovanje na trgu v Ljutomeru in tik pred drugo svetovno volno razkrinkovanje protiljudskega izdajalskega početja jugoslovanskih vladajočih krogov z istočasno borbo proti peti koloni, kulturbundu in promadžarskim elementom.
Predvojnih sadov naprednega revolucionarnega gibanja v obmurski krajini ne bi mogel nihče bolje opisati in dati zasluženega priznanja. kot je to storil tov. Edvard Kardelj v članku prekmurskemu ljudstvu ob 20-letnici »Ljudske pravice«, ko med drugim pravi:
»Spominjam se dobro razlogov. zakaj smo sklenili posta-
viti ,Ljudsko pravico v Prekmurje. Predvsem dva razloga sta bila odločujoča, in sicer prvič, da bi se vsaj o samem začetku nekoliko odtegnili pozornosti cenzuri, ki je bila o Ljubljani in drugih večjih centrih najostrejša, in drugič, da bi postavili časopis tja, kjer je bilo dovolj močno gibanje, ki bi ga lahko moralno in materialno podprlo. Ti pogoji so bili dani o Prekmurju, kjer je demokratično gibanje ljudskih množic tedaj postajalo že močan faktor. Pričakovanja nas dejansko niso izneverila. Prekmursko ljudstvo je dalo listu oso politično in materialno podporo. To dejstvo ne potrjuje samo tega, da je ,Ljudska pravica tesneje povezala Prekmurje z ostalo Slovenijo, ampak je tudi dokaz, da je prav že ustvarjena borbena povezanost prekmurskega ljudstva z ostalimi delovnimi ljudmi Slovenije omogočila izhajanje ,Ljudske pravice' kot glasila vsega delovnega ljudstva. Ni dvoma, da je to
dejstvo pomemben prispevek prekmurskega ljudstva skupnim uspehom borbe slovenskih delovnih ljudi.«
Ko je hitlerjevska soldateska napadla Jugoslavijo in podjarmila skoraj vso Evropo, ko ni bilo v podjarmljenih deželah čutiti nobene Partije, nobene revolucionarne sile, je KP Jugoslavije dvignila svojo revolucionarno zastavo in začela pod njo zbirati v ljudski revoluciji, v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem vse ljudi, ki so ljubili svojo deželo. Na obeh bregovih reke Mure se prične že v prvih dneh okupaciie organizirano delo KP preko svojih članov in naprednih, patriotično in nacionalno visoko zavednih ljudi. Tudi z izseljevanjem, aretacijami, zverinskim mučenjem, streljanjem talcev, požiganjem domačij, kljub žrtvam, ki so jih dali najnaprednejši borci in organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja. okupator ob pomoči domačih izdajalcev tega gibanja ni mogel zatreti.
In ko je bila vojna zmagovito končana, je KP začela dosleden boj za izpolnitev najtežje naloge za zgraditev socializma. Rešila je tako pereče nacional-
no vprašanje in dosegla enotnost in enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov, odpravila grobe primere izkoriščanja večine po manjšini, ter z izgradnjo gospodarstva, z vzpostavitvijo resnične ljudske oblasti in vsega demokratičnega mehanizma postavila solidne temelje za nadaljnjo materialno in duhovno rast socialistične družbe. Ideja boja za socializem nenehno prodira tudi v pomurskem okraju v sleherni kolektiv in v sleherno vas. Število komunistov in drugih aktivnih borcev za socializem se je v letih po osvoboditvi silno pomnožilo in z vsakim dnem narašča v svoji kvalitetni in kvantitetni obliki. Toda ne samo v duhovni rasti, tudi v materialnem pogledu dobiva pomurska pokrajina z vsakim dnem novo obličje. Viden je napredek kolektivov v naših gospodarskih organizacijah, izgrajujejo se novi objekti, komunalno urejajo naša mesteca, jača se stanovanjski sklad, velik napredek dosegajo sociali
stična kmetijska gospodarstva, krepi se vloga in dejavnost kmetijskega zadružništva, napredno gospodarjenje vztrajno izpodriva zastarele oblike dela in odnosov tudi na naših vaseh.
Uspehov, na katere smo lahko resnično ponosni, pa ne občutimo samo doma. Naše izkušnje in doseženi uspehi si neprestano utirajo pot v svet. Jugoslavija danes ni več brezpomembna dežela, za katero so vedeli le tisti, ki so jo izkoriščali. Danes je Jugoslavija z vso svojo notranjo ustvarjalnostjo in s svojo dosledno politiko aktivne in miroljubne koeksistence soodločujoč faktor v reševanju vseli mednarodnih vprašanj. Aktivna, miroljubna koeks stenca za nas nista propaganda, marveč obsežen politični načrt za daljše obdobje, naslonjen na tiste elemente sedanje družbe, katerih zmaga pomeni stvarno obdobje miru in mirnega razvoja družbe. Načela te politike so v sedanjem obdob:u edina alternativa, da se človeštvo ogne novi vojni, da se prebrodi obstoječa kriza v mednarodnih odnosih in izgradijo temelji za široko sodelovanje in reševanje vseh nerešenih vprašanj. Nobeno zgodovinsko naključje
ni- da je našla prav taka politika, ki jo vodi naše politično in državno vodstvo, najbolj navdušene pristaše med narodi Azije in Afrike, kajti načela koeksistence ustvarjajo možnosti, da se kolonialni in polkolonialni narodi osvobode, in da se prepreči vsako novo vmešavanje tujih imperialistov v njihove notranje gospodarske in politične zadeve.
Danes se je politika miroljubne koeksistence v svetu uveljavila, da ni nobenega vplivnejšega politika v svetu, ki ne bi z njo operiral, a je za mnoge izmed njih le plašč, pod katerim se skrivajo povsem drugi nameni.
V okvir take politike ne sodijo n. pr. teritorialne zahteve albanskih in bolgarskih državnikov do Jugoslavije, ne sodijo vojnohujskaški govori Envera Hodže in Todora Živkova, čeprav se ti in ostali voditelji dežel socialističnega tabora prištevajo k edinim zagovornikom in nosilcem miroljubne koeksistence.
Manifestacija moralnega in političnega položaja socialistične Jugoslavije je najbolj izražena v Titovem obisku azijskih in afriških dežel, v velikih simpatijah milijonov teh ljudi do jugoslovanskih narodov in v dokumentih, ki so jih podpisali tov. Tito in predstavniki teh dežel. Težko in tudi nemogoče je vskladiti s politiko miroljubne koeksistence in z načeli intemacionalizma, katerih onsilci naj bi bili voditelji dežel socialističnega tabora, srdite napade iz vseh dežel Vzhoda spričo obiska in načel sodelovanja med Jugoslavijo in azijskimi in afriškimi deželami. Da tu ni šlo za nobeno delo na liniji ameriških imperialistov, kar so nam na Vzhodu hoteli podtakniti, je znano vsemu svetu in zlasti vladani in narodom, ki jih je tovariš Tito obiskal. Vsem tem je znano, da je bila to pot združevanja narodov v boju za mir, proti kolonializmu in imperializmu.
Težko in nemogoče je razumeti te napade tudi spričo dejstva. da je bil prejšnji Titov obisk v teh deželah v letu 1954/55 tem kritikom vzor njihove politike. Takrat so ga odobravali in to tudi sami jav-
no razgledali, čeprav ni med prvim in drugim obiskom prav nobene razlike, ker sta oba služila istim smotrom: miru in enakopravnemu mednarodnemu sodelovanju. Zajec je torej za drugim grmom. Naši narodi niso neumni in naivni, kakor mislijo voditelji taborskih dežel. Naši narodi dobro vidijo, od kod in v katero smer pihajo vetrovi in kaj prinašajo s seboj. Nobene delavske fraze in razno lažno govoričenje nas ne more premotiti in preslepiti. Boj za mir in narodno neodvisnost, v katerem sodeluje na stotine milijonov ljudi na vseh področjih sveta, boj proti vojni, proti imperializmu in agresiji, za prepoved poizkusov z jedrskim orožjem ter boj za uporabo jedrske energije v miroljubne namene, so pozitivna značilnost sedanjega sveta. Sodelujoče sile v tem boiu nenehoma naraščajo in edino te sile bodo lahko zagotovile svetlo perspektivo vsemu človeštvu.
Takšna naša politika v zunanjem svetu je izraz našega notranjega stanja in razvoja, je plod prizadevanja in bolenja vseh delovnih ljudi socialistične Jugoslavije. Brez revolucionarnih kadrov, ki jih je vzgojila in jih vzgaja KP ZKJ in brez njene vodilne vloge si sedanjih pridobitev niti zamisliti ne bi mogli. Bile bi le sanje milijonov izkoriščenih in brezpravnih delovnih ljudi. Zato je prav, da v letošnjem jubilejnem letu 40. obletnice ustanovitve KPJ obudimo in dostojno proslavimo vse tiste temne in svetle dogodke, ki doprinašali k zmagi napredka nad mračnjaštvom, k dokončni zmagi socializma.
Dolžnost vseh komunistov pa je, da nadalje neutrudljivo razvijajo ustvarjalne sile delovnega ljudstva Pomurja, da z revolucionarno čuječnostjo branijo to ljudstvo pred ostanki birokratizma, samovolje in zlorab vseh vrst. S tako vero v poštenost in želje po napredku delovnih množic Pomurja, kot so jih imeli komunisti-prvobor-ci, zlasti oni, ki so žrtvovali svoja življenja, se moramo komunisti lotevati reševanja gospodarskih, kulturnoprosvetnih in dragih družbenih problemov, ki jih pred nas postavlja graditev socializma v novi socialistični Jugoslaviji, ki jo vodi naš veliki učitelj tovariš Tito.
JAN ROS.
SEKRETAR OK ZKS
POMURSKI VESTNIK, 16. APR. 1959
3
Bil je mogočen klic zoper navzdržne razmere starega družbenega reda, katerega so morali odplaviti valovi prelite krvi delovnih ljudi, ki so padali po tovarnah, ulicah, po cestah, vaseh in zaporih ter taboriščih...
Čuje se odmev korakov ... je še danes refren iz veličastne zgodovine Komunistične partije Jugoslavije, to je epopeja nezlomljive volje, enotnosti in predanosti delavskemu razredu.
Čuje se odmev korakov po kamenju hercegovskem, je refren pesmi, katero so prvič zapeli 1. maja 1940. v taborišču Bileći.
In kmalu je zvenela ta pesem širom po Jugoslaviji in njen odmev je vedno tesneje strnjeval vrste okrog KPJ, ki je govorila jasno, odločno in njena govorica so bile: besede svobode in pravic delovnih ljudi.
Taborišče Bileča je ukrep vladajočega razreda m njegove vlade na vedno odločnejše zahteve izkoriščanje po odpravi že nevzdržnih razmer. Taborišče Bileča je nastalo, ko je delovnim ljudem postajalo vedno jasneje, kam in za kako ceno jih prodaja vlada v imenu vladajočega razreda z navezovanjem na os Rim—Berlin.
Ro doseženem sporazumu 26. avgusta 1939 sta Cvetkovič in Maček sestavila novo vlado. V tej vladi je bila zastopana tudi Slovenska buržuazija, ki se je združevala v tem času v strank: JKZ, z drugo garnituro dr. Mihom Krekom, kar pa ni moglo spremeniti njenega sodelovanja pri velikih zločinih zoper delovne ljudi.
Ti slovenski politiki so čutili, da delovni ljudje v tedanji Dravski banovini vedno bolj čutijo hladen veter, ki je z vsakim dnem bolj vel iz Italije, zasedene Avstrije in z osjo povezane Madžarske. Zacelil so se bati ne samo komunistov, okrog katerih se je po ustanovitvi Komunistične partije Slovenije zbiralo delovno ljudstvo, ampak strah jih je bilo antifašistov in sploh vseh napredno mislečih ljudi.
Ko so na Hrvatskem legalizirali seljačke straže, v kateri so imeli glavno besedo fašistično orientirani elementi, so tudi v Sloveniji; jačali klero-fašistične skupine stražarjev. Ko je bilo organizirano taborišče za hrvaške komuniste in antifašiste, so Korošec in njegovi pohiteli z zahtevami, naj se tudi za slovenske komuniste in antifašiste organizira taborišče, toda nekje daleč izven Slovenije, in naj bo pod upravo notranjega ministrstva. Po daljšem izbiranju so izbrali med Gackim, Autovacem kraj Bdečo. Za ta kraj so se odločili, ker je sredi Hercegovskega krasa, ker je imel primerne prostore in v bližini tudi dovolj oborožene sile. V tem kraju so bile kasarne in v njih so se šolali krvniki delovnih ljudi — mnogi zloglasni žandarji. Ta taktična poteza slovenskih politikov — predvsem klerikalcev, ni mogla prevarati delovnih ljudi, kajti vedeli so, kdo pošilja ljudi v taborišča in kdo je odgovoren za ustanovitev taborišča. Delovni: ljudje so vedeli in poznali njihovo onemoglo kričanje po tem, da narodu preti nevarnost od komunistov, na drugii strani pa niso hoteli ničesar slišati o tem, kaj pripravljajo in delajo petokolonaši. Še celo več, če jih j.e kdo opozarjal na njihovo dejavnost in nevarnost, ki jo predstavljajo, so ga kaj hitro skušali spraviti »na varno«. Delovni ljudje so tudi, vedeli, kdo je podpisovali odloke, s katerimi so pošiljali naprednim idejam predane ljudi v taborišča.
Dne 6., 7. in 8. februarja 1940. so v Dravski banovini izdali 50 konfinaciijskih odlokov. V prvih dneh so jih vročili le 22, in to naslednjim tovarišem: Apihu, Bajuku, Benedičiču, Dovčevi, Čačinoviču, Hoch-krautu, Kardeljevi, Kardošu Aliju, Kermaunerju. Kešetu. Kovaču, Kovačiču Oskarju, Korenu, Koširju, Kralju, Maurerju, dr. Mihelčiču, Ocepkovi, Perku, Šprajcu, Umeku in Vipotnikovi.
Komu so bili namenjeni ostali konfinacijski odloki oziroma, komu vse so še bil vročeni, doslej še ni ugotovljeno. Partijski kadri so se takoj umaknili v ilegalo in Partija je takoj ob prvih konfinacijah organizirala velike demonstracije, tako da internirancev niso upali spraviti na vlak v Ljubljani, pač pa so jih z avtomobili vozili iz ljubljanskih zaporov na železniško postajo Zalog. Toda tudi tam je internirance pozdravila množica demonstrantov in le s težavo je odpeljal vlak proti Bileči. Bučen pozdrav demonstrantov je bil tudi na železniški postaji Trbovlje. Tega so se politiki prestrašili in tretja skupina, ki je bila že priprav-
ljena za transport, ni bila več odposlana.
Iz Pomurja so bili v koncentracijskem taborišču: Čačinovič Rudi, Kardoš Ali, Kovač Štefan, Kreft Ivan in proti koncu še Bagar Mirko.
Pokojni Kardoš Ali, zelo delaven in požrtvovalen tovariš, je v taborišču pisal dnevnik, sicer s skopimi besedami, toda bil je jasen in točen. Ali-
Ali Kardoš
jev dnevnik je sestavljen iz dveh delov: iz kronike korespondence, ki še doslej ni dešifrirana, ter izdnevnika dogodkov v taborišču. Ta zgodovinsko važen dokument doslej še ni bil nikjer v celoti objavljen in zaradi tega se je uredništvo Pomurskega vestnika odločilo, da ga objavi ob 40. letnici KPJ in SKOJ, skupne z ohrani enimi dokumenti in odlomki iz doslej še neobjavljene bilečanske korespondence tov. Čačinoviča in Krefta. Doslej pa še ni bila odkrita bilečanska korespondenca Štefana Kovača in Bagarja Mirka.
Uredništvo objavlja to zgodovinsko gradivo še z namenom, naj služi ob že objavljenem gradivu o taborišču Bileča nadaljnjemu proučevanju tedanjih razmer in predvsem vloge in pomena, ki jo je imela naša Partija.
Alijev dnevnik objavljamo v celoti, iz ohranjene korespondence pa le zgodovinsko najvažnejše odlomke, in to v glavnem sledeč časovnemu razporedju samega dnevnika.
Čačinovič piše iz policijskih zaporov v Ljubljani:
Kot že veš, ne gre za zapor, temveč za konfinacijo... za drugo ne gre kot za nesramne denunciacije, po katerih so nas odgnali, ne da bi nam karkoli protizakonitega imeli očitati.
9.	Druga skupina: Hochkraut. Keše, Umek, Kovač, Čačinovič, Ocepek, Dovč, Kardelj Pepca, Maurer, Kovačič, Kardoš. Demonstracije. V Zalogu na kolodvoru, incident Dovč-Kukovič, Maurer in Čači vklenjena v vlaku za nogo. Demonstracije na kolodvoru v Trbovljah. (Izpust 5. skupine)
10.	Prva grupa prišla v Bileče
—	raport za pisma: ugoden.
11.	Druga skupina prišla o Bileče — incident z žandarji
—	odvedena na srez Moša Pijade in Ivan Milutinovič. Moša pretepen — zlomljeni 2 rebri.
Ta dogodek je tudi opisan v kratki biografiji Moše Pijade, ki sta jo v založbi Rad izdala Dragan Markovič in Slobodan Bosiljjčič. Na straneh 91—93 je med drugim rečeno, da je upravnik taborišča začutili nevarnost »rabijaških« izkušenj, ki jih je imel Moša Pijade, im zato so ga neko noč odvedli. Kasneje so tovariši zvedeli, da je bil pretepen in leži brez zavesti. Takoj so protestirali in zjutraj zahtevali, da ga takoj prenesejo v botuico na zdravljenje. Napovedana je bila gladovna stavka. Moša se je vrnil po 15 dneh. Nič se ni pritoževal, čeprav je bil po telesu še moder od udarcev. Internirancem je povedal, da so mu zlomili dve rebri (prevod prost). V tej knjigi je tudi objavljeno pismo Iva Lote Ribarja z dne 12. februarja 1940, v katerem sporoča očetu ta dogodek z namenom, naj obvesti javnost in stranke,, ki naj protestirajo pri pristojnih zaradi takih postopkov, taboriščne žandarmerije in sploh položaja, v katerem so interniranci in kakim samovoljnostim so izpostavljeni.
Tudi Lepa Pijade se je v svojem razgovoru ob drugi obletnici smrti Moše, z novinarji Vjesnika u srijedu, spomnila teh težkih dni (VUS 11. marca 1959).
Čačinovič piše: Iz Ljubljane smo se odpeljali že v petek zvečer ob pol sedmi uri, oziroma pravzaprav iz Zaloga pri Ljubljani, kamor smo se peljali z avtomobilom. Kar se pa tiče poti proti Bileci, pa zasluži na vsak način moj izraz divja romantika. Na obeh straneh reke Trebinjjščice — ponikalnice, so čisto goli, skalnati, ostri bregovih kjer je le tu in tam kaka borna hercegovska vas, samostan, krpica zemlje, ograjena s kamni, miziko in redko grmičevje. Bileča sama je siresko mesto, vendar so kasarne menda večje koti mesto samo. Vozili smo se 37 ur. Pisuna lahko oddajam vsak četrtek.
Kake razmere so bile v taborišču. bo pričal odlomek iz letaka, ki ga je ohranil tovariš
FEBRUAR 1940
7. Aretiran, odlok o konfinaciji, ¼ ure zapustil Soboto, zvečer o Ljubljani.
8. Odšla prva skupina: Kermauner. Bajuk. dr. Mihelčič, Vipotnik. Šprajc. Apih. Perko. Benedičič. Kralj. Košir. Koren.
Kreft To je pravzaprav pismo, katero je napisal Oskar Kovačič.
Na naslovu letaka je zapisano Prečitaj in daj dalje svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Nabiraj prispevke!
PISMO KONFINIRANCA N. N. IZ BILEČE (11. II. 1940)
V tem pismu je med drugim
rečeno:
Po kratkem in površnem zdravniškem pregledu smo bili vsi »sposobni« in zvečer so nas
11	moških in 1 žensko naložili na avto in odpeljali do Zaloga, kjer smo vstopili v vlak. Bili smo vklenjeni in policija je branila vsako glasno govorjenje ali kontakt s publiko, česar se pa seveda nismo držali. Imeli smo vsi rdeče nageljne, ki jih tudi nismo hoteli spraviti, četudi so zahtevali. Šele v vlaku so nas odklenili in potem smo se vozilli cca 38 ur do Bileča:
12	ljudi v spremstvu 10 policistov, 3 orožnikov in 2 agentov! Seveda je ta procesija uživala primeren »ugled« pri potujoči
publiki. V Bileči smo se morali najprej predstaviti gospodu sreskemu načelniku, ki je obenem upravnik logora. Nato smo lahko šli dalje do kasarne, kjer so nas sprejeli v varstvo gg. žandarji,, ki jih je kakor listja in trave in so vsi zelo neprijazni. Najbrž so jim povedali. da pridejo sami morilci in razbojniki. Ko so nam pregledati stvari in odvzeli igle in drugo (hladno orožje), so nas seznanili z nekim »hišnim redom«, ki ga je baje podpisalminister in ki je slabši od kakršnega koli hišnega reda, v kateri koli kaznilnici. Doslej imamo tri sobe; v eni so Srbi in Črnogorci, v drugi Makedonci, v tretji pa Slovenci.
ČUJE  SE
Vsak stik nam je prepovedan. V vsaki sob; in na hodnikih stoje žandarji s puškami — podnevi in pomoči. Vsak dan imamo eno — dve turi sprehoda po dvorišču in to je vse. Hrana je bila spočetka tako slaba, da se sodni slugi, ki so bili prvi tukaj, tako oslabeli, da še na sprehod niso mogli več, Iker niso smeli sprejemati paketov niti kupovati hrane. Sedaj je v tem oziru boljše, ker lahko hrano kupujemo in dobivamo pakete na intervencijo dr. Ribarja) v Beogradu, pod pretnjo gladovne stavke. Tako dajemo vsak po tri din dnevno za ižboljšanje hrane, kar pa še vedno me zadostuje in moramo razen tega še kupovati druge jestvine. Poveljnik straže je neki žandarmerijski oficir iz Makedonije, terorist in sadist. Ravno danes si je neki žandar izmislil, da ne pasti nikogar na stranišče. Nato je nastal spor in sledaj imamo po sobah podvojeno stražo z nožem na puški. Takrat je poveljnik žandarjev vpričo nas spodbujal k uporabi »vatrenog oružja« in nam direktno grozil z »ubistvom«.
jutri se javimo vsi, na izredni raport in bomo protestirali proti temu in zahtevali odstranitev žandarjev iz sob. Začenja se borba, ki bo morda ena najtežjih! Zato je važno, da je javnost obveščena o nas in naših borbah.
Danes je prišla druga grupa iz Slov., v glavnem iz Trbovelji sedaj nas je 19 Slovencev, tiri Slovenke, 28 Srbov in Črnogorcev ter 6 Makedoncev. Jutri pričakujemo še 6 Slovencev.
Pripravljenih pa je še mnogo sob. Toda v Beogradu je silno nerazpoložen je zaradi tega, Maček se baje izgovarja na Italijo in da bo vse skupaj kratkotrajno«. Dr. Rlibar pa toži v našem imenu min. Čubriloviča. ker nas je v svojem govoru naziva špijone in sovražnike države«. V kratkem bomo poslali ven prepis »hišnega reda« in naše kolektivne pritožbe na notranjega ministra, ki je zelo obširna in v kameri so navedene vse nezakonitosti itd.
Nadaljevano 12. februarja. — Ponoči so odpeljali dva naša sodruga: blizu 60 let starega borca za svobodo del. ljudstva MOŠO PIJADE ki je odsedel 8 let robije, neznanokam. Na raportu bomo zahtevali zadevno pojasnilo in njuno vrnitev. sicer stopimo v protestno gladovno stavko. Nekateri žandarji bi radi sprovocirali spor. Čaka nas borba!
(Pozdrav višem tovarišem in prijateljem. Na svidenje ob smrtni uri, ki bije buržuazcji! Delu čast in oblast.!
Čačinovič je z dopisnico 12. sporočil: S Štefanom in Alijem smo zasedli skupaj en kot v sobi. Razpoloženje je dobro.
H. Prišel Kreft — raport 10 točk: odklonjen.
Dne 7. februarja so prišli iskat tudi Ivana Krefta, ki pa je bil tedaj v Skopiju na orožnih vajah. Ban Marko Natlačen je s tem v zvezi pisal artilerijskemu brigadnemu generalu Pajniču in armijski koman-
di v Skopju ter zahteval, da Krefta izročijo skopijamski policiji. Kasneje pa se je ban Natlačen, ko je nanj pritiskalo javimo mnenje, izgovarjal, da nima ničesar s taboriščem in, da je za izpust interni rančev »merodajno« le notranje ministrstvo v Beogradu. Kreft je še ohranili naslednji odlok o konfinaciji:
Uprava policije v Ljubljani II. Pov. štev. 918/6
Ljubljana, dne 7. febr. 1940
Gosp.
K R E F T Ivan, publicist
v L J U B L J ANI
Na osnovi § 12 uredbe o spremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 15. decembra 1919 (Službeni list štev. 641/101/59) se Vam odreja kot kraj bivanja v kraju Bileče, Zetska banovina, kjer se vam določi stanovališče pod oblastvenim nadzorstvom. Ta odredba se izda iz razloga, ker motite javni, red in mir.
Zoper to odločbo imate pravico pritožbe na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani, ki bi jo kolkovano s 30.— din bilo vložiti pri upravi policije V LJUBLJANI v osmih dneh od prejema te odločbe. Morebitna pritožba v smisli § 119 zakona o občnem upravnem postopku nima odložilne moči z ozirom na javne koristi.
Uprava poticije Ljubljana L. S.
Upravnik policije: Hacin 1. r.
V Alijevem dnevniku ni nobene beležke za 13. in 14. in
15.	februar, pač pa je nekaj zanimivosti v čačinovičevi korespondenci:
13. Sem v sredi med Štefanom in Alijem, s katerima srno zasedli poseben kot sobe. V sobi je 20 postelj, najrazličnejših »tovarišev« o usodi, iz raznih krajen Slovenije. Nekdo je naredil krasno izdelane figure za šah iz ,kruhovega testa. Ali je bil eden izmed glaonili ustvarjalcev naprave »Človek, ne jezi se .. , Pišem in čakamo na čas, ko bomo dobili knjige, ki so še na cenzuri. Zunaj zavija že par dni hud veter, ki je tu mnogo močnejši. Včasih nagaja z dimom. ki ga zna biti polna soba. Vidimo gole bregove in nekaj kasarniških in bilečanskih stavb. Naš dan se začne zjutraj ob sedmih, konča zvečer ob devetih. (Ta pismo so podpisali še: Ivan Kreft. Ali Kardoš. Štefan Kovač, Ocepek in Apih.)
Kot je bilo že navedeno, so bili orožniki prvih 14 dni kar po sobah, z nalogo da kontrolirajo. kaj se v njih dogaja in zaradi boljše kontrole so celo zahtevali od internirancev, da se smejo razgovarjati samo srbohrvatski.
Ali je spet zapisal:
16.	Samenhof (Interniranci so iz snega naredili velik kip Lenina. Žandarji niso ugotovili >identitete«. — to pomeni kratica Samenhof kol je pojasnil Čačinovič).
Hiša na Čebinovem. v kateri je bil 18. aprila 1937 ustanovni kongres KPS
POMURSKI VESTNIK, 16. APR. 1959
Člani vlade: Cvetkovič, Maček in Miha Krek, ki je ustanavljala koncentracijska taborišča
4
ODMEV KORAKOV...
12. Slovenci poslali spomenico na Notranje ministrstvo. Odp. 11/III— 40/8563.
20.	Prvo sporočilo, da gremo domov (srbska soba).
Čačinovič je v teh dneh zapisali:
21.	Se sedaj bo nekateri med nami, ki pisem niso dobili.
Prepričan pa sem, da bo tudi te slepote kmalu konec, če naj
človek popolnoma ne zdvomi v obstoj zakonito zajamčenih najosnovnejših pravic!
Dopoldne sem imel dolžnost sekanja In žaganja drv skupaj s Stefanom in Alijem.
Čez dan študiram, zvečer to ni mogoče, ker imamo v sobi samo slabo petrolejko, tako kot jo vozijo po cestah prekmurski vozniki. Sreča je, da sem sedaj našel mesto tik ob njej, tako da iti lahko, končam to pismo.
Okopal sem se tako, da je eden z vrča vlival na mene toplo vodo.
Kot sem ti zadnjič pisal, gre naša pošta naprej samo vsak četrtek, zato pišemo samo ob sredah.
Vsi enako sprejemamo po tri din priboljška k hrani, plača pa, kakor kdo ima. Torej ni nobeden priviligiran, kljub temu če je boljše situiran. Denar, ki ga kdo prejme, imamo vsi.
V istem pismu še sporoča, da je pisal dr. Kraigher Vito in da si z dr. Kukovcem še posebej dopisujejo.
Ali nadaljuje:
22.	Moša — rentgen, na raportu: zobe, ambulanta, časopisi: odklonjeno.
24. Pismo Mačku.
Pismo ni bilo poslano tedanjemu podpredsedniku vlade direktno iz taborišča, pač pa iz Ljubljane. Podpisal in najbrž tudi v celoti sestavil ga je tov. Kardelj. Tov. Kardelj je bil v stalnem stiku z interniranci, saj jim je poslal od februarja do srede maja okrog 17 pisem, ki so bila zelo pomembna, ker je bila v njih poglobljena analiza notranjega in zunanje političnega položaja, ki je bil v tem času zelo zapleten: vojna na zapadli in rusko-fimski, spopad. Nekatera Kardeljeva pisma so brali po sobah glasno in od njih se je krepila enotnost med tovariši. Tako je KPJ nudila tovarišem veliko pomoč in jih je tudi vzgajala za bodoče naloge, ki so jih čakale.
Kardeljevo pismo podpredsedniku vlade Mačku je bilo že letos februarja objavljeno v Slovenskem poročevalcu ali z ozirom na globoko analizo odnosov do Mačka in njegovega gibanja objavljamo to pismo v celoti, ker ga večina naših naročnikov ni brala. Odlomki iz tega pisma pa so bili objavljeni tudi v časniku tuk. madžarske manjšine Nepujsagu z dne 14. marca 1959.
G. POPREDSEDNIK KRALJEVSKE VLADE!
Ne naslavljam tega pisma na Vas, da bi prosil milosti za internirane mučenike. Njihova osvoboditev ni vprašanje Vaše dobre volje, marveč vprašanje zmage človeškega nad nečloveškim, svetlega nad temnim, napredka nad reakcijo, ljudske vesti nad besom protiljudskih sil, ki je danes izgubil sleherni človeški lik, ki slepo udarja okoli sebe in s svojo strupeno slino obrizgava vse, kar je plemenitega in velikega ostalo v ljudskem gibanju. Njihova osvoboditev je vprašanje notranje sile ljudstva, (ki kljub neštetim razočaranjem, ki jih je doživelo v dvajsetih letih Jugoslavije in kljulb novemu razočaranju, ki ste mu ga prizadejali Vi, me more in ne bo zatajilo v sebi večnega hrepenenja po boljši bodočnosti, po sreči po edinca, po miru med ljudmi in med narodi, po človeka dostojnem življenju. Izviri tega hrepenenja so neusahljivi, ker je neusahljiv narod in zato je neuničljiva tudi borba njegovih najboljših sinov in hčera, da uresniči cilje tega hrepenenja. Teh njegovih najboljših ljudi narodu nikoli ni mogoče iztrgati, kajti prav oni predstavljajo njegovo najboljšo misel.
Toda če naslavljam to pismo kljub temu na Vas. ki Vas smatram za enako odgovornega za vse, kar se danes dogaja v Jugoslaviji, potem delam to predvsem zaradi tega, da bi pomagal razbiti varljive iluzije, ki so deloma še zvezane z Vašim imenom, v katerega so leta
in leta neštete ljudske množice polagale vse svoje dobre nade in pričakovanja.
G, PREDSEDNIK HRVATSKE KMEČKE STRANKE!
1950. leta smo trije od interniranih Slovencev — publicist Kermauner Dušan, zdravnik dr. Lojze Mihelčič in jaz — sedeli z Vami v istih zaporih, Dušan Kermauner celo v isti sobi z Vami, sprehajali smo se na Istem tesnem dvorišču beograjskih zaporov, sodili so nas isti sodniki in po istih zakonih, isti žandarji so nas vodili v kaznilnico. V skupnem trpljenju ste tedaj v besedah branili z nami ista načela ljudske demokracije, dajali izjave o svobodi, obsojali nasilje, da, celo dopuščali, da naj bi svobodno tekmovanje med ljudmi določilo pota ljudskemu napredku. Izjavljali ste tedaj, da ni nacionalne svobode hrvatskega naroda brez njegove popolne demokratične svobode in »socialne pravičnosti«. Izjavljali ste, da ni popolne nacionalne svobode hrvaškega naroda brez enake svobode slovenskega naroda in drugih zatiranih narodov. Dejali ste, da bi moralo bistvo politike malih narodov navzven biti v tem, da ne borijo v nobenem primeru postali prispevek imperialističnih velesil, ki bi jih potegnile v imperialistično vojno. Govorili ste, da je moč naroda v njegovem delovnem ljudstvu in da je zveza delavcev 'in kmetov baza, na kateri mora sloneti resnična ljudska oblast in država. — V imenu teh 'istih načel danes internirani zaman naslavljamo svoje proteste na vlado, v kateri sedite in za katere delo ste odgovorni tudi Vi.
Vsa kasnejša leta osvobodilni boj hrvaškega naroda ni imel zvestejšega in močnejšega
zaveznika in podpornika v Sloveniji od slovenskega delavstva, okoli katerega se je zbral najboljši del slovenskega naroda. Pri volitvah 5. maja 1935. je edino slovensko delavstvo podpiralo Vašo listo, ki smo jo v tedanjih časih smatrali za zbirališče demokracije, pri volitvah 11. decembra 1958. se je slovensko delavstvo, ki je izstopilo ponovno na Vaši list; v tesni zvezi z delovnimi kmeti, zopet pokazalo za najodločilnejšega in najmočnejšega činitelja ljudske demokracije v Sloveniji. Dr. Korošec Vam je teda j še govoril: »Martin n Za-
greb. Martin iz Zagreba«. Danes sta v koncentracijskem taborišču dva kandidata Iz Vaše liste 1938. teta, župan Perko Vencelj in rudar Hocbkraut Lojz, medtem ko se mora tretji, delavec in bivši strokovni funkcionar France Leskošek skrivati pred policijskim zasledovanjem. Vi pa sedite za isto mizo z dr. Korošcem in skupno zasajate po Jugoslaviji koncentracijska taborišča za najzvestejše borce in zaveznike osvobodilne (borbe hrvaškega naroda.
V času po volitvah 1938. ste sprejeli! na svojem stanovanju »tovariša iz zaporov«, Kermaunerja Dušana, ki Vam jie tedaj — kot človeku, na katerega so biti tedaj poleg delavskega gibanja naperjeni najtežji udarci Stojadinovič-Kotroščevega režima — poslal v dar svojo knjigo o ideologu slovenskega kmečkega gibanja, Albinu Prepreluhu, in mojo o »Razvoju slovenskega narodnega vprašanja« (Sperans). Publicistika, ki se je naslanjala na slovensko delavsko gibanje, je bila dejansko v Sloveniji edina, ki je odločno in z uspehom branila zahteve hrvaškega osvobodilnega gibanja, ker je te zahteve obenem smatrala kot zahteve slovenskega naroda, branila jih je proti tistim, ki so v Sloveniji 20 Tet politično živeli od srbsko-hrvaškega nasprotja. Ob tej priliki ste obljubili vso pomoč demokratičnemu ljudskemu gibanju v Sloveniji. Danes je Dušan Kermauner v Brleči poleg ostalih publicistov, k’i so branili iste misli — Mirko Košir. Kreft Ivan. Čačinovič Rudolf — a slovensko ljudstvo z razočaranjem zre na Vašo pomoč, ki jo
dajete silam prejšnjih diktatur v Sloveniji in v vsej državi.
Po volitvah 1. 1938. sta bili pred Vami odprti samo dve poti okrepiti zvezo z delavskim razredom in končati desetletje diktatur z resnično ljudsko demokracijo — ali pa ukloniti hrbet pred protiljudskimi! silami, zadovoljiti svoje strankarske ambicije, toda zapustiti pot prave ljudske borbe. Zgoraj navedena dejstva so samo zunanji izraz dejstva, da ste stopili na drugo pot. Logika razrednega boja pa je železna: na pol poti ni mogoče ostati in ko ste sklenili kompromis s proti-
ljudskimi silami, ste se dejansko sami uvrstili v pirotiljudsko fronto. Odpor ljudskih množic, ki zahtevajo realizacijo Vaših obljub, pa Vas je vrgel popolnoma v naročje najreakcionarnejiših sili. Vedno drzneje uporabljate vsa Bredeva in ustanove diktatorskih režimov proti ljudstvu. Ničesar zlega niste odpravili.
1.	Nekoč ste govorili, da ni' resnične osvoboditve narodov Jugoslavije brez ukinitve ustave iz leta 1931. — Vlada, v kateri Vi sedite. pa je kršila to ustavo ne s ciljem večje demokratizacije v državi, marveč novega nasilja. Ustava določa, da se nikogar ne more niti izgnali izven občine, v kateri je pristojen, brez sodne razsodbe. Vi ste z dodatnim členom 12 a) kršili ustavo, kajti ta člen dovoljuje policijskim organom, da samovoljno internirajo ljudi.
2.	Nekoč ste pozivali ljudstvo, naj se bori proti samovolji upravnih oblasti. — Člen 12 a) zak. o zaščiti države, ki ga je uvedla. Vaša vlada pa tej samovolji, tako na stežaj odpira vrata kakor doslej še nikoli, kar obstoji Jugoslavija. Policija je postala absoluten gospodar nad življenjem in nehanjem državljanov Jugoslavije. Brez števila najboljših ljudi je danes z njihovimi družinami in svojci vred v položaju popolne brezpravnosti. Postavljeni so dejansko izven zakona.
3.	Vaša vlada je uvedla koncentracijska taborišča za osebe, ki naj bi »motile red im mir«. Poda člen 12 a) ne določa nikalkega merila za »motenje mirti in reda«..Ali je tedaj mišljenje in prepričanje kriterij? —
Toda ustava iz leta 1931. določa, da prepričanje ni kaznivo!
4.	Bato dr. Marko Natlačen je dejal, da so koncentracijska taborišča namenjena komunistom. Res so med interniranimi tudi ljudje, ki ne taje svojega prepričanja. Toda ban Natlačen je v istem govoru obenem dejal, da komunisti delajo legalno, da delajo v legalnih organizacijah na legalen način in da se legalno publicistično udejstvujejo pri legalnih časnikih in časopisih. Ali torej legalno delo, legalna publicistika pomeni »motenje miru in — reda«?
5.	Ob vstopu v vlado, g. podpredsednik kraljevske vlade, ste dejali, da boste očistili Hrvatsko in državo tistih, ki so skozi vsa leta diktatur dušili svobodo in prizadejali ljudstvu toliko zla. Toda v koncentracijsko taborišče ni bil poslan niti eden nosilcev starih, diktatur, narobe, isti ljudje danes izvajajo nasilje nad ljudstvom v imenu vlade, v kateri sedite Vi.
6.	Dejali ste, da boste s koncentraciijlskimi taborišči razbili tiste elemente, ki so se s spodvitim repom hranili od milosti diktatur, medtem ko so 'bojevniki za svobodo hnvatskega naroda sedeli po ječah. V resnici ni bil poslan v koncentracijsko taborišče niti en človek te vrste, kajti ti isti ljudje so danes znova Vaša opora — pač pa so odgnani ljudje, (ki so v svoji težnji in prizadevanju za lepšo bodočnost slovenskega naroda in delovnega ljudstva trpeli rame ob ramah s hrvatskimi bojevniki.
7.	Dejali ste, da boste s koncentracijskimi taborišči udarili po tisti gospodi, ki v krznenih kožuhih hodi med ljudstvo z demagogijo, a minister Čubrilovič je dodal, da ste v koncentracijskih taboriščih interniral: tiste, ki skrivajo svoje premoženje ali nočejo plačevati davkov. Ni si mogoče misliti bolj mizerne laži. Od 24 interniranih Slovencev je 14 delavcev in 10 intelektualcev, ki so jih prejšnji režimi eksistenčno ubili. Vse tri internirane ženske so mlade delavke (23—27 let). Tisti, o katerih je govoril minister Čubrilovič, pa varno počivajo v senci zaščite Vaše vlade.
8.	Obljubili ste, da boste pomagali malim ljudem, (kmetom in delavcem. Toda v koncentracijskem taborišču v Bileči se nahajajo delavci, ki so bili odvedeni tja samo zaradi tega, ker so sodelovali v boju za ohranitev svojega vsakdanjega kruha, ki ga delavstvu trgata iz rok draginja in špekulacija. Špekulanti kopičijo dobičke, delavci, ki se bore proti njim pa morajo v koncentracijsko taborišče.
Dalje prihodnjič
Bdeča, logor, stavba, v kateri so »stanovali interniranci, je označena s A
Štefan Kovač
Stojadinovič v Italiji: da bi laže izdajali, so zapirali borce za svobodo
DR. MAČKU Vladimirju podpredsedniku kraljevske vlade G. PODPREDSEDNIK KRALJEVSKE VLADE
7. febr. it 1. so ob pol šestih zjutraj organi Uprave policije v Ljubljani v spremstvu krajevnih orožnikov vdrli v moje stanovanje, s ciljem, da izvrše odlok upravnika policije ali bolje bana dr. Natlačena o moji internaciji v koncentracijsko taborišče v Bileči na hercegovsko-črnogorski meji. Ta dan sem bil slučajno odsoten in sem se tako izognil aretaciji in internaciji z namenom, da pri poštenih ljudeh najdem zatočišče pred nečloveškim preganjanjem, Pač pa so to noč namesto mene — in kot talca! — aretirali mojo ženo, ki je bila nato dva dni kasneje s težko boleznijo ob povišani temperaturi in (kljub zdravniškemu protestu brezobzirno odgnana v Bilečo.
Isti dan se je izvršil policijlski napad tudi na celo vrsto drugih 'slovenskih delovnih ljudi, ki jim je bil sporočen odlok o njihovi internaciji v Bileče. V naslednjih dneh sa bili v verigah odgnani v koncentracijsko taborišče naslednji:
Delavci: Hochkraut Lojz, Keše Ivam, Umek Jože, Ocepek Lojlze (Trbovlje), Maurer Viljemi (Hrastnik), Perko Vencelj, Kralj Nace, Benedičič Framce (Jesenice), Sprajc .N. (Zabukovica), Koren Rudolf (Šoštanj), Stante Peter (Celje).
Delavke: Dovč Angela, Kardelj-Maček Pepca (Ljubljana), Vipotnik Anica (Zabukotvica).
Intelektualci (publicisti, novinarji, zdravniki, privatni nameščenci in akademiki): Kermauner Dušan, Košir Mirko, Kovačič Oskar, Kreft Ivan, Bajuk Stane (Ljubljana), dr. Mihelčič Lojz (Metlika), Kovač Štefan, Kardoš Aladar, Čačinovič Rudolf (Murska Sobota, Apih Milan (Celje).
Razen zgoraj navedenih je bilo na prvem spisku za internacijo v Bilečo še blizu 20 Slovencev, ki pa so se — kakor jaz — z begom izognili tej nesreči, predpostavljajoč usodo preganjanega begunca peklu koncentracijskega taborišča. Za njimi so danes, kakor za najtežjimi zločinci, poslane tiralice, njihove opise im fotografije so prejele vse policijske oblasti. Toda tudi to še ni vse. Pripravlja se nov spisek žrtev, mnogo številnejši od prvega, ki bi naj nove desetine najboljših slovenskih ljudi pahnil v koncentracijsko taborišče. Nešteti preganjanci, njihove družine im svojci žive danes v popolni ne-n.egotovosti, v večnem strahu, da jih bo policijsko trkanje sredi noč: vrglo iz spanja in da jim bo policijsko nasilje iztrgalo Iz njihove srede svojca., hranitelja, očeta, moža, ženo ter ga odgnalo v daljnjo Bilečo, od koder se morda ne bi nikdar več vrnil. BILECA — je postalo sinonim najbolj nečloveškega nasilja, sinonim groze, sinonim brezpravja, sinonim mučeništva, sinonim smrtne obsodbe. BILEČA — pomeni najgloblji padec človeške vesti!
Kitica iz Bilečanke: Sredi pušk in bajonetov, fotokopija iz albuma, katerega je ohranila Alijeva žena
POMURSKI VESTNIK, 16. APR. 1959
5
Po občnem zboru Čebelarskega društva v Soboti
Na Goričkem: opraše valno sodelovanje
V	soboški občini se je čebelarska organizacija že močno utrdila in pridobila tudi precej novih članov, razen pri Gradu, kjer imajo izven družine še precej čebelarjev, zlasti nekmetov, ki pa bi lahko že zaradi svoje izobraženosti in strokovne sposobnosti veliko pomagali kolektivu tamkajšnjih čebelarjev. V mačkovskem okolišu ustanavljajo novo čebelarsko družino, ki ima ugodne pogoje za uspešno delovanje, saj je tam okrog 15 čebelarjev in še precej mladih ljudi, ki bi se radi posvetili čebelarstvu kot začetniki. Najbolj aktivne čebelarske družine so v Rogaševcih, Hodošu, Bogojini, Križevcih, Soboti itd., saj so lani same prirejale strokovna predavanja in sploh skrbele za strokovno usposabljanje svojih članov.
Na letnem občnem zboru čebelarskega društva v Soboti — zbranih je bilo 73 čebelarjev iz 14 družin soboške občine in celo nekaj članov iz beltinskega društva — so ugotovili med drugim tudi potrebo, da se čebelarji smeleje vključijo v splošno borbo za povečanje kmetijske proizvodnjo v Pomurju in temu ustrezno navežejo tesnejše stike s kmetijskimi zadrugami, saj je čebelarstvo važen člen kmetijstva že zaradi opraševanja sadnega drevja in krmnih rastlin po čebelah.
V	delovnem programu za letošnje
leto so med drugim predvideli, da bodo pregledali vse čebele zaradi bolezni, prirejali strokovna predavanja, se zavzemali za redno škropljenje sadnega drevja in žitnih posevkov s herbicidi, sajenje medonosnih rastlin, nabavo dobre semenske ajde in njeno razmnoževanje na družbenih posestvih, opraševalno so-
delovanje na Goričkem v času najbujnejšega cvetenja sadnega drevja, kolektivno zavarov. čebel, dokončno ureditev pašnega katastra itd. Letos bodo usposobili tudi plemenilno postajo za večjo zmogljivost in odprli trgovino za čebelarske potrebščine in odkup medu v Soboti.
A. B.
V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU
je dramska sekcija KUD »Ivana Kavčiča« iz Ljutomera gostovala z igro »Slepe miši«. Predstava je bila slabo obiskana, saj je občinstvo zasedlo komaj polovico sedežev v dvorani. Igro je napisal domači pesnik Cvetko Golar iz Ljutomera in prav vsi igralci, so dobro podali svoje vloge. Posebno je ugajal Miro Steržaj.
Letni občni zbor KZ „Sadjar“
Za osem milijonov več obratnih sredstev
Na letnem občnem zboru KZ »Sadjar« Cezanjevci-Radoslavci so med dragim ugotovili, da je zadruga lani očitno gospodarsko napredovala, saj je povečala čisti dohodek od 210 ti-
soč na 1 milijon 200 tisoč din, vrednost osnovnih sredstev pa od 1 milijona 450 tisoč na 9 in pol milijona din.
Zadruga je lani odkupila vse tržne viške in zabeležila pri odkupu 37 milijonov din prometa, ki pa bi bil lahko še večji, da niso posamezni kmetovalci prodajali svoje pridelke mimo domače zadruge in ji tako tudi škodovali, čeprav želijo večkrat prav od te zadruge pomoč v kreditih in strojnih uslugah — celo z večjimi ugodnostmi kot ostali dobri člani.
Tudi pri akciji za pridelovalno sodelovanje je zadruga naletela na težave piri posameznih kmetovalcih, toda kljub temo so se ljudje, ki že uvidevajo potrebo po večjih hektarskih donosih, brez pomislekov
odločili za to sodelovanje. Tako so zasejali v zadružnem Okolišu 13 ha z italijansko pšenico, 9 ha bodo posejali s hibridno koruzo, izboljšali bodo 19 ha travnikov in zasejali nekaj nad 2 ha zemlje z grašico.
Na občnem zboru so sklenili povečati investicijski kredit za nabavo najnujnejših priključ-
kov za stroje in obratni kredit za odkup kmetijskih pridelkov. Razpravljali so tudi o govedoreji, umetnem osemenjevanju, plemenskih bikih, škropljenju sadnega drevja, pogodbenem pridelovanju, nabavi plemen-sikih bikov in investicijskem programu za letos.
»Luf«
Pomurski vajenci tekmujejo
Na pobudo OK LMS so organizirali mladinski aktivi na vajenskih šolah okrajno športno tekmovanje. Na posvetovanja predstavnikov vseh šol so določili, da bodo tekmovali v nogometa, rokometu odbojki, namuznem tenisu, šahu, streljanju, kolesarjenju in v lahki atletiki. Vse šole so razdelili v dve skupini. V prvi skupini je Vajenska šola Murska Sobota, šola učencev v trgovini in Vajenska šola Lendava, v drugi
skupini pa so vajenske šole v Radgoni, Ljutomera in v Križevcih.
Prvi v posameznih skupinah bodo nastopili v finalni tekmi, ki bo v Murski Soboti na Dan vajencev 21. maja. Takrat bodo podelili najboljšim prehodni pokal in diplome.
Doslej so bila izvedena naslednja tekmovanja: Sobota : Lendava (nogomet 4:0, šah, za Lendavčane 3,5 : 1,5; rokomet, za Lendavčane 8:5; v namiznem tenisu Sobočani 3:0 in odbojka za Lendavčane 2:0).
Verženski odmevi

V KZ VERŽEJ SODIJO, DA POSEVKI ITALIJANSKIH SORT PŠENICE DOBRO USPEVAJO - ZA 100 % VEČ POGODB ZA PRIDELOVANJE KROMPIRJA - KMETOVALCI SE VEDNO BOLJ ZANIMAJO ZA POGOZDOVANJE
Pred nedavnim so pregledali kmetijski strokovnjaki posevke italijanske pšenice na območju veržejske zadruge. Skupno s kmetovalci so ugotavljali, da so posevki zelo lepi. Večina zadružnikov pričakuje zelo lep pridelek pšenice. Ker se kmetovalci že sedaj močno zanimajo za italijanske sorte pšenice, bo morala kmetijska zadruga v čim krajšem času poskrbeti za umetna gnojila, ki jih bodo rabili pri jesenski setvi.
Pri spomladanskem sklepanju pogodb za koruzo in krompir so dosegli doslej lepe uspehe pri krompirju, saj so sklenili za 100 odst. več pogodb, kot je bilo predvideno. Zadružniki bodo zasadili krompir na 30 ha. Slabše je glede koruze, kjer so namesto 50 sklenili doslej pogodu le za 15 hektarov.
Kmetijska zadruga je razdelila med pogodbenike precej umetnih gnojil, vendar so skupno z jesenskim gonjenjem dosegli le še povprečje 100 kg na hektar.
Kmetovalci zadružnega okoliša veržejske zadruge se zadnje čase zelo zanimajo za pogozdovanje. Lani so v Bunčanih zasadili okrog 17 tisoč sadik topola, jelše, jesena in hrasta. Lani zasajene sadike se zelo
dobro razvijajo. Letos so zasadili 18 tisoč sadik, ki jih je preko gozdarske poslovne zveze preskrbela kmetijska zadruga. Da sadik ne bi uničili, so kmetovalcem v Bunčanih in v Veržeju priporočili, naj v poletnih mesecih ne pasejo živine v gozdovih.
Kot sodijo v Veržeju, so letos prvi v okraju uspešno končali spomladansko škropljenje sadnega drevja.
Kmetovalci iz Veržeja in okolice zadnje čase mnogo razpravljajo o ponovni uvedbi živinskih sejmov v Veržeju, ki je znano živinorejsko
središče. Ugotavljajo namreč, da nekateri občinski ljudski odbori kljub odlokom o opustitvi živinorejskih sejmov teh odlokov ne upoštevajo.
Žene zadružnice so na nedavnem občnem zbora govorile največ o ustanovitvi otroškega vrtca, za katerega pa v kraju ni primernega prostora. Lani so organizirale žene zadružnice vkuhavanje sadja in več poučnih predavanj. S sokovnikom so pripravil« tudi nekaj sadnih sokov.
Radgonski pionirski zbor v Ljubljani
Pred nekaj dnevi so sodelovali radgonski pionirji-pevci na proslavi 40-letnice KPJ v Ljubljani. Pionirji so bili kar presenečeni, ko so dobili vabilo od Uprave elektrogospodarske skupnosti LRS, če bi hoteli s pesmijo sodelovati na svečani proslavi 40-letnice KPJ.
Vabila so bili pevci veseli in čez nekaj dni je prišel iz Ljubljane avtobus, naložil dobro razpoložene majhne pevčke in že zdrvel proti Ljubljani. Spotoma so se za kratek
čas ustavili pred spomenikom žrtev v Frankolovem, obudili spomine na težke dni in zopet hiteli proti beli Ljubljani. Dobro razpoloženi so se najprej ustavili pred poslopjem Radiotelevizij«, kjer jim je večletni prijatelj prof. Janez Bitenc razkazal Radiotelevizijo, vse neštete naprave, s ploščadi visokega poslopja pa so si ogledali Ljubljano.
Po kosilu so zopet sedli v avtobus, se povzpeli z njim na grad, v mesta izstopili pred grobnico narod-
nih herojev, si ogledali novo poslopje Ljudske skupščine, vse spomenike naših velikih mož in živalski vrt.
Prehitro je prišel večer, ko so nastopili v elektrotehnični fakulteti, v veliki dvorani.
Ljubljančani so lepo sprejeli pesem malih Prlekov, in ko bi bilo le kaj časa, bi lahko ponovili vsaj polovico zapetih pesmi. Pionirji, ki se zanimajo za šah, so lahko spoznali velikega šahista in učenjaka dr. ing. prof. Milana Vidmarja in še druge ugledne znanstvene delavce.
Po proslavi so bili pionirji še lepo pogoščeni, nato so sedli zopet v avtobus in v poznih močnih urah prispeli v svojo G. Radgono.
Mali Radgončani so hvaležni svojim gostiteljem, ki so jim lepo priznali trud za napredek pevske umetnosti, saj poje zbor že čez 10 let.
Na Cvenu
je sekcija žena-zadružnic priredila po uspešno zaključenem kuharskem tečaju še razstavijo plesom v zadružnem domu. Cvenska dekleta so se predstavila občinstvu tudi z zabavnim programom. Uprizorila so enodejanko »Skodelica kave«. Nastopila je tudi folklorna skupina Obisk je bil množičen.
TVD »PARTIZAN«
IZ KRIŽEVEC
je predzadnjo nedeljo igral odbojkarsko tekmo z učenci KGŠ na Podgradju. Tekmo so dobili z rezultatom 2:0. TVD »Partizan« v Krževcih deluje že nekaj let. Vodi ga Jožko Štrakl iz Križevec.
NAŠ STROKOVNI SVETOVALEC
Pogodbeno pridelovanje sadja na Goričkem
Znano je, da v naši državi še vedno potrebujemo mnogo sadja, saj ga ni dovolj na trgu niti letos, kljub velikim količinam pridelka v lanskem letu. Samo z Goričkega smo lani prodali nad 1200 vagonov sadja. Zaradi tega je nujno potrebno, da pridelek sadja še povečamo, posebno letos, ko sicer ne pričakujemo ugodne sadne letim e.
Pridelek sadja pa je moč povečati samo s pravilnim oskrbovanjem obstoječih sadnih dreves. Pod pojmom »pravilno oskrbovanje« razumemo gnojenje dreves s pravilnim doziranjem umetnih in organskih gnojil, ureditev krone, pravočasno zimsko in poletno škropljenje sadnega drevja z ustreznimi dozami škropiva itd.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je zelo malo naših sadjarjev uspešno opravljalo vsa ta dela. Pridelek sadja je bil zato absolutno odvisen od narave, kar pomeni, da smo ob slabih sadnih letinah ostali brez zadostnih količin sadja.
Spričo tega so kmetijske zadruge pred dnevi dobile navodilo, naj začnejo uveljavljati pogodbeno pridelovamje sadja. V ta namen se kmetijske zadruge že dogovarjajo s posameznimi kmetovalci glede sklepanja pogodb za pridelovanje sadja. Predlagane pogodbe so za kmetovalce in KZ zelo ugodne. Njihova vsebina je v tem, da zadruga prevzame obveznost, da bo opravila gnojenje in vsa škropljenja — strokovno pravilno s svojimi gnojil: in škropivi — in zavarovala pride-
lek pri DOZ, kmetovalec — sopogodbenik pa, da bo opravil vsa dela po navodilih strokovnjaka in da bo nastale stroške z 10-odst. akumulacijo poravnal zadrugi v jeseni s sadjem. To pomeni, da bo v jeseni oddal zadrugi za poravnavo njenih stroškov toliko kilogramov namiznega sadja, kolikor znašajo stroški zadruge z akumulacijo vred, računajoč oddano sadje po dnevu h tržnih cenah na dan oddaje sadja.
Kmetovalci in zadruge, ki jim to ustreza, lahko pogodbe tudi prilagodijo svojim razmeram, n. pr. da kmetovalec prejme od zadruge samo umetna gnojila in škropiva, gnojenje in škropljenje pa opravi sam itd.
S sklenitvijo in podpisom pogodbe je zagotovljeno, da bodo vsa dela pri oskrbovanju sadovnjakov opravljena strokovno pravilno in pravočasno. To bo prav gobovo ugodno delovalo na večji in kakovostno boljši pridelek sadja, še posebno zategadelj, ker je sadjar po pogodbi dolžan, da pripelje v jeseni zadrugi za povračilo njenih stroškov samo namizno sadje, in le največ do 30 odst. sadja slabše kakovosti za predelavo.
Če bosta zadruga in kmetovalec opravila vsa pogodbeno določena dela pravilno in pravočasno, bo pridelek sadja mnogo večji po količini in kakovosti kot pa, če bi ostala sadna drevesa neoskrbovana, kot so sedaj. To pomeni, da bo
pridelovalec dosegel večji dohodek brez vlaganja svojih finančnih sredstev, zadruga pa večjo, že planirano količino kakovostnega sadja, posebno še, če bo odkupila tudi ostali pridelek namiznega sadja, pridelanega pri sopogodbeniku na drevesih, za katera velja pogodba.
Pogodba lahko velja za eno ali več let. Večletna pogodba je za pogodbenika koristnejša, ker daje večletno zaporedno oskrbovanje sadovnjaka več lepšega sadja.
Pogodbeno sodelovanje je torej koristno za kmetovalce in zadruge, pa bi bil slab gospodar, kdor ne bi izkoristil teh ugodnosti,.
Kmet. teh. Drago Rožman
no pri lastniku gozdov po ceni, ki je zadruge ne morejo priznati, če hočejo pri lesu tudi nekaj zaslužiti) itd.
Po nekaterih ugotovitvah se največ takega lesa »obrne« na podeželskih žagah, ki sploh niso pooblaščene za njegovo predelavo v industrijske ali druge namene, marveč lahko opravljajo zgolj uslužnostne storitve. Prekoračevanje teh pooblastil pa je večkrat očitno. Tako pripeljejo kmetje les na žago in ga dajo tam razžagati pod pretvezo, da bodo rezan les uporabljali izključno v domače potrebe, toda pozneje se izkaže — večkrat že pri sami žagi —, da ga v celoti ali pa vsaj delno prodajo, pri čemer se izognejo družbenim dajatvam, ki so sicer običajne pri redno prijavljenem lesu za prodajo. Nekatera podjetja ali zadruge tolerirajo to prodajo s tem. da tak les odkupujejo neposredno od lastnikov.
Ponekod lastniki gozdov spet drugače »ovrednotijo« les za ugodnejšo vnovčitev: s primitivinim ročnim žaganjem, ki je v primerjavi z industrijsko predelavo vse prej kot gospodarnostno, saj je strokovno dokazano, da gre tako v nič mnogo dragocenih surovin.
Vsekakor področje za intenzivnejšo skrb vseh prizadetih družbenih činiteljev, v prvi vrsti gozdarske poslovne zveze in kmetijskih zadrug, kajti takšnih razmer na lesnem tržišča ne smemo več dopuščati. Lesno trgovino je potrebno bolj izpostaviti družbenemu prepihu in dosledneje uveljaviti načelo o neposrednem odkupovalcu lesa. V naših razmerah bo bržda najbolj prav, če bodo to izključno kmetijske zadruge — kot so že pri odkupu vsega ostalega, kar daje kmetijstvo na tržišče —, saj bodo tako pridobljena sredstva lahko tudi najbolj učinkovito vlagale v obnovo gozdov, ki je njihova prioritetna naloga.
-sk
NAŠIM DOPISNIKOM
Za 1. maj pripravljamo zajetnejšo številko »Pomurskega vestnika«, ki bo tudi po svoji pestrejši, a tehtni vsebini posvečena delavskemu prazniku in še prav posebej praznovanju 40. obletnice ZKJ in SKOJ. ki pada v Pomurju v glavnem prav v prvomajske dni. V tej številki želimo objaviti tudi čim več prispevkov iz naših podeželskih krajev in mest, na kar opozarjamo dopisnike že sedaj. Pišite nam čimveč o življenju, delovanju in svežih dogodkih v Vaši okolici, da bomo lahko čimuspešnejše izpolnili pričakovanja, ki jih imamo za to slavnostno številko PV. Dobrodošli so nam tudi prispevki o tem, kako smo pred vojno praznovali v naših krajih 1. maj, o delovanju in prireditvah naprednih organizacij kmečke
mladine — društvih kmečkih fantov in deklet, demonstracijah in dragih oblikah revolucionarnega izražanja pomurskih delovnih ljudi zoper nasilj« in zatiranje v predvojni Jugoslaviji itd. Prispevke za to številko nam pošljite najkasneje do 22. aprila t. 1.
J., BOGOJINA — Vaš prispevek smo pripravljeni objaviti — seveda v nekoliko skrajšani obliki —, če nam boste čimprej poslali tudi svoj popolni naslov. Brez tega namreč romajo prispevki naravnost v uredniški koš!
R. D., BUCKOVCI - Vašo črtico »Mala Venera« držimo v rezervi za prvo priložnost. Oglasite se še kaj!
E. R., PESKOVCI — Strinjamo se z Vami, da je s petrovsko-šalovskega območja v PV bolj malo »paše« za bralce. Zato z velikim veseljem sprejemamo Vaše ponujeno sodelovanje in želimo, da se čimprej oglasite s prvimi prispevki, ki bodo za naš list vedno aktualni, če bo v njih verno opisano življenje s pomembnejšimi dogodki v Vaši okolici. Saj je v naših krajih vedno kaj novega, kar zasluži vrstice v našem tedniku! Splošnega recepta za pisanje Vam sicer ne moremo dati, a če pridete kaj v Soboto, se oglasite v uredništvu. Svetujemo pa Vam začnite pisati in se boste lahko čez čas tudi sami prepričali, kaj radi bero bralci tudi iz Vaših krajev.
Vaš urednik
L. S., ŽELEZNIŠKI DIJAŠKI DOM, MARIBOR - STUDENCI; J. H„ GIMNAZIJA, M. SOBOTA, S. K., PINCE PRI LENDAVI: Z veseljem smo sprejeli Vaše pesmice, ki kažejo precej pesniškega navdiha in volje za pesnikovanje, zlasti pa srčno navezanost na rodno grudo in dogajanje okrog nas. To je vsekakor spodbudno i.n ohrabrujoče! Vendar pa Vam z objavo poslanih pesmic za sedaj ne moremo ustreči, saj jih v časopisu ponavadi ne objavljamo, razen ob redkih priložnostih, literarne priloge pa za sedaj tudi nimamo. Zato priporočamo vsem mladim pesnikom in literatom, da svoje prispevke pošiljajo uredništvu domače revije »Svet ob Muri«, ki objavlja tudi tako gradivo, če meni, da je po vsebini godno za širšo kulturno javnost.
Pozdrav naših vojakov
Alojz Horvat iz Turnišča in Anton Podgoršek iz Poljčan, ki služita vojaški rok v Bosanskem Novem, pozdravljata bralce »Pomurskega vestnika«, znana dekleta, fante in svoje najbližje v lepem Pomurju.
„OVREDNOTENJE“
V Pomurju že dokaj časa ugotavljamo, da so razmere na domačem lesnem tržišča še vedno precej v nasprotja z družbenimi potrebami im zahtevami, torej niso urejene tako, kot bi bilo to najbolj koristno za naše gospodarstvo, da sploh ne štejemo zraven primerov, ki že mejijo na očitno izigravanje zakonskih predpisov.
Največ zmešnjave je pri odkupu rezanega, t.j. tako imenovanega »višje ovrednotenega« lesa, za katerega je na terenu često prava konkurenčna bitka: kdo bo prvi in kdo si bo z njim pridobili čimveč dobička. Drugo vprašanje je seveda, če je takšen lov »za kubiki« tudi vedno v skladu s širšimi družbenimi koristmi.
Kot da je na tem področju nekako vse dovoljeno: tudi »skakanje« iz določenega odkupnega okoliša v sosednji »vrt«, čeprav je tam za odkup pooblaščen nekdo drug, potem dokaj priviligiran položaj nekaterih odkupnih in lesnih podjetij nasproti kmetijskim zadrugam (ta podjetja mnogokrat odkupujejo les neposred-
Kmetijska Tribuna
Pitanje mlade živine
Zadružne organizacije in kmetijska gospodarstva v Pomurju so začela pogodbenim pitanjem mlade živine. Po najnovejših podatkih je sklenjenih 2161 pogodb. Ta prehod na pitanje telet in mladih govedi pomeni za našo živinorejo velik korak naprej, pomeni prehod iz zastarele, neracionalne in nenačrtne proizvodnje klavne živine na napredno, načrtno ter intenzivno proizvodnjo večjih količin prav dobre klavne živine. To pomeni istočasno prehod iz posamezne neorganizirane proizvodnje na organizirano proizvodnjo večjega obsega (družbena posestva) in na načrtno rejo v zadružnem sodelovanju.
Nameni in načini pitanja govedi so različni. Pri nas se je v zadnjem času udomačil izraz: Baby beef. Baby beef je mlada govedina, ki jo dobimo od prvovrstnih, na poseben način spitanih bikcev starosti 12 do 15 mesecev in žive teže 400 do 450 kg ob zakolu.
Ni naš namen opisati zunanji videz teh živali in kakovost mesa. Podčrtati je le, da uvajamo pitanje govedi te vrste v Pomurju na večjih družbenih posetvih (na pr. Lendava, Apače — Črnci), ki razpolagajo z izdatnimi količinami posnetega mleka in z ostalo potrebno kakovostno krmo. Tudi naši zadružni rejci so se oprijeli te reje.
Teleta pitamo s posnetim mlekom ali s polnim mlekom, z mešanico močne krme, z manjšimi količinami prav dobrega sena ter z dodatki siliranega krompirja in silažne koruze.
V	krmnih obrokih predvidene količine sena so zelo majhne (govedo baby beef porabi za vso dobo pitanja — najmanj 180 dni — samo 105 kg sena) in morajo biti najboljše kakovosti. Krmimo zato le skrbno posušeno seno mladih detelj, lucerne, otave in zgodnjega odkosa dobrih trav.
Pri pitanju s polnim mlekom dobimo laže klavna teleta najboljše kvalitete. Toda tako pitanje je drago.
Teleta lahko pitamo tudi na posebnih pitališčih, na katerih zbiramo oziroma kupujemo dva do tri tedne stara teleta. Pitališča so vezana na redno preskrbo s posnetim mlekom ter >na mešanice močne krme, ki je izpopolnjena z vsemi potrebnimi dodatki (vitaminski dodatki, antibiotiki).
V	popolni krmi morajo biti vitamini, neogibno potrebni pospeševalci za pravilno rast in razvoj živali. Živali jih dobe v zadostni količini v polnem mleku, v dobro posušenem senu (zlasti lucerni), okisani krmi in korenčnicah. Vitamine lahko dodajamo tudi z močno krmo v posebnih pripravkih (Vitamin A, vitamin D).
Da bi prepečili razna obolenja in slabo prebavo mladih živali, uporabljamo v zadnjem času tudi posebne pripravke, imenovane antibiotike. Tudi te dodajamo močni krmi ali pa v tekočem stanju.
Pri vsem tem našem prizadevanju nas mora vedno spremljati misel, da smo za boljši uspeh pitanja, ki zagotavlja rejen večje in stalne dohodke iz hleva, našemu trgu in izvozu pa kakovostno klavno živino.
Ing. L. J.
POMURSKI VESTNIK, 16. APR. 1959
6
Obveščamo prebivalstvo Pomurja, da bo v soboto, 18. aprila 1959 ob 17. uri popoldne v prostorih gimnazije v Murski Soboti otvoritev
RAZSTAVE PARTIZANSKE GRAFIKE IN PARTIZANSKEGA TISKA
Razstava, ki bo v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ, bo odprta do 3. maja 1959, dnevno od 9. do 13. in od 16. do 18. ure.
Vabimo Vas, da si to zanimivo razstavo ogledate v čim večjem številu.
Pripravljalni odbor
Jože Velnar,
častni predsednik OZ „Partizan“
Na letnem občnem zboru Okrajne zveze »Partizan« Murska Sobota, ki je bil včeraj, so izrekli dosedanjemu predsedniku te zveze tov. Jožetu Velnarju zasluženo priznanje za njegovo večletno delovanje na področju telesne vzgoje, s tem da so ga izvolili za častnega predsednika OZ »Partizan«.
RADIO M. SOBOTA
četrtek ob 17.00 oddaja v madžarskem jeziku in obvestila;
17.15	oddaja »Želeli ste, poslušajte«.
Nedelja ob 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila;
12.15	»Želeli ste, poslušajte«;
13.10	oddaja v mažarskem jeziku; 13.30 družbene organizacije in kolektivi čestitajo za 20. april.
Torek ob 17.00 lokalna poročila im obvestila;
17.10	oddaja v madžarskem jeziku.
Radio Murska Sobota prenaša dnevni spored RTV Ljubljane od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00. V nedeljo in ponedeljek 19. in 20. t. m. bo relejna radijska postaja prenašala tudi spored zvezne im republiške proslave ob 40. obletnici KPJ. 20. t. m. bo ob 9. uri predpoldan ponovitev slavnostnega govora generalnega sekretarja Zveze Komunistov Jugoslavije tovariša TITA.
DOMAČA DESETICA — TRIJE „ZLATI“ GOLI
»SOBOTA« - »TRIGLAV« (Kranj)
3:0 (3:0)
Nedeljska tekma za prvenstvo v slovenski conski ligi med domačo »Soboto« in »Triglavom« iz Kranja je bila igra dveh polčasov: v prvem so odločno prevladovali domačimi im tudi po treh golih Maučeca zapečatili rezultat tega srečanja, v drugem pa so bili »na konju« gostje, vendar brez uspeha, saj so se vsi njihovi napadi končali brez zadetka pred domačimi vrati, ki jih je prizadevno branil Djurinek.
Pred 1500 gledalci, ki so po tekmi zadovoljni zapuščali igrišče, je torej Sobota z dokaj visokim rezultatom odpravila goste iz Kranja. Obe moštvi sta igrali borbeno, čeprav je bila igra v splošnem tehnično na povprečnem nivoju, a do 28. minute prvega polčasa so napadali na obeh straneh. Priložnosti za gol je bil več, Zlasti še pri domačinih, vendar sta obe obrambi uspešno posredovali.. Po 30. minuiti je Sobota silovito napadla in uspešen je bil Maučec, ki je iz neposredne bližine — mojstrsko — ukanil nasprotnega vratarja. Maučec je kmalu potem še dvakrat poslal žogo v mrežo — v 43. in 44. minuti s pomočjo svojih soigralcev v napadu. Domačimi so v tem času igrali zelo požrtvovalno; v napadu so se zlasti odlikovali Norčič, mladi Potočnik im Maučec.
V drugem polčasu so gostje pritisnili z vso silo. Pobuda je bila v njihovih rokah, čeprav so tudi domačimi napadali, im že je kazalo, da bodo spremenili rezultat iz I. pol časa v svojo korist. Toda napadale »Triglava« so ob odličnem posredo vanju domačega vratarja ostali praznih rok — predvsem zaradi nespretnosti pri streljanju. Sredi tega polčasa je Sobota zopet odločno napadla, toda brez nspeha. Proti koncu tekme so gostje za vsako ceno hoteli izsiliti vsaj časten gol. Žoga pa ni hotela ubogati njihovih napadalcev in
zato je ostalo samo pri treh golih domače desetice — Maučeca.
Maučecovi goli so bili vsekakor nujno potrebni za zmago, sicer bi bilo vprašanje, kako bi se tekma končala. V domačem moštvu so se najbolj odlikovali Skalar, Norčič in Maučec. Močno pa smo občutili odsotnost levega krilca Matjašeca, ki se zdravi v soboški bolnišnici, in kot vse kaže, še ne bo mogel igrati za svoje barve. Pri gostih je bila obramba najboljši del moštva.
Igro je dobro vodil Vinko Glavič iz Maribora.
FUŽIN AR (Ravne) : RAKIČAN 6:1 (1:1)
Na tej tekmi v Ravnah so igralci Rakičana vodili z golom Dajča v 19. minuti vise do 44. minute, ko je Izenačil domačin Kovač. V drugem polčasu so »lužinarji« zaigrali dokaj boljše in dosegli še pet golov. V 50. minuti si je igralec Rakičana Bolkovič nesrečno zlomil nogo. Sodnik Klojčnik iz (Maribora je sodil dobro.
LENDAVA ; KOROTAN (Prevalje) 2:1
Na domačem igrišču je lendavska »Nafta« z dokajšnjo težavo premagala moštvo »Korotana« iz Prevalj in se 'tako zopet uvrstila v »zlato« sredino med sedmimi tekmovalnimi moštvi! v mariborski podzvezni nogometni ligi, drugi naš predstavnik — »Rakičan« — pa je takoj za njo.
* SAG - »PARŽTIZAN« (Beltinci) Slaba »partija« gimnazijcev
7:30 (3:11)
Nedeljska rokometna tekma med domačim SAG in gostujočim »Partizanom« iz Beltinec nas je razočarala. Razen premoči gostov in toče njihovih golov nismo videli ničesar, če seveda izvzamemo prepire med tekmo im po njej.
Že v prvem delu igre smo začutili zmago gostov. Kakih 7 minut pred koncem pa je prišlo na igrišču do dogodka, ki je močno pospešil katastrofo gimnazijcev. Sodnik Titan je zaradi prekrška izključil Bediča (SAG) za dve minuti, toda zaradi njegovega nešportnega prigovarjanja pozneje za ves čas igranja. Ta, morda malce prehuda kazen, je vrgla gimnazijce povsem iz tira. V polčasu je Rous (SAG) brez kakršnega koli razloga povedal, da ne bo več igral. Tako so gimnazijci v drugem polčasu igrali smo s petimi igralci. Zato se je tekma končala tudi z nji-
hovim visokim porazom. Najboljša strelca gostov sta bila Perša (11) in Klepec (10), pri gimnazijcih pa Tuš (5). Tekmo je sodil prof. E. Titan.
Prekrški Bediča in Rousa bodo verjetno za oba usodni, saj se jima lahko zgodi, da jim bo RPP prepovedala nadaljnje 'igranje v tem delu tekmovanja za prvenstvo.
LESTVICA
»Partizan« (Sob.)	6	5	1	0	120:53 11
»Partizan« Belt.	7	4	0	3	104:80 8
SAG	6	3	1	2	66:85	7
ESS	6	3	0	3	63:61	6
»Partizan«	Lend.	7	0	0	7	27:101	0
Moštvo ESS bi moralo v tem kolu igrati proti »Partizanu« iz Lendave, vendar je v zadnjem trenutku prejelo brzojavko, da Lendavčani ne bodo več sodelovali v nadaljnjem tekmovanju. Zato si bo ESS verjetno zapisala zmago 5:0 v svojo korist.
-rrr
*
V nedeljo so imeli telovadno akademijo tudi na Cvenu. S to prireditvijo se je tamkajšnje društvo »(Partizan« spet predstavilo domačemu občinstvu po precejšnjem časovnem presledku. Nastopili so z raznimi telovadnimi točkami — od prostih vaj do vaj na orodju. Kot gostje so nastopili tudi njihovi vrstniki iz Ljutomera.
-sk
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki,
1—365
M. Sobota, številka 605—70
—	Tisk Pomorske tiskarne v
Murski Soboti
VREMENSKA NAPOVED za čas od 17. do 26. aprila Okrog 18. aprila kratkotrajne padavine, a okrog 21. aprila močnejši dež z ohladitvijo, vmes izboljšanje. Nekako od 22. do 25. aprila v splošnem lepo vreme, kvečjemu krajevne nevihte. Približno od 26. aprila dalje nekaj deževnih dni in hladno.
PAVLIHOV : KOMPAS :
ZA 150 DINARJEV
dobite v vseh trafikah in pri drugih prodajalcih. Pohitite z nakupom, kajti brez »Pavlihovega kompasa« zaidete povsod.
Komisija za sprejem in odpust delavcev v podjetju »PANONIJA«, industrija kovinske galanterije v Murski Soboti razpisuje sprejem uslužbenca (uslužbenke) na delovno mesto
OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV — BLAGAJNA IN ZADEVE S PODROČJA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Potrebna strokovna izobrazba: dokončana srednja šola ali nedokončana srednja šola z nekajletno prakso. Nastop službe takoj!
AVTOMOTO DRUŠTVO »ŠTEFAN KOVAČA« V M. SOBOTI razpisuje naslednja delovna mesta:
SEKRETARJA — ADMINISTRATORJA,
ki mora imeti višaj amaterski izpit voznika motornih vozil A in B kategorije, organizacijsko sposobnega za vzdrževanje voznega parka, obračunavanja potnih nalogov im goriva.
VODJO ŠOLE ZA TEČAJ PREDVOJAŠKE VZGOJE,
ki mora biti sposoben za teoretična predavanja iz prometnih predpisov iz motoroznansitva,. Imeti, mora poklicni izpit za voznika motornih vozil D kategorije in biti visokokvalificiran v prometni stroki.
ŠOFERJA — MEHANIKA,
visokokvalificiranega s poklicnim izpitom D kategorije za praktične vožnje.
Osebni prejemki se določijo po predpisih s posebnimi dodatki na delovna mesta. Ponudbe z življenjepisom je poslati najkasneje do 30. t. m. na naslov »Avtomoto društvo »Štefan Kovača« Murska Sobota, Titova ul.« Vsa delovna mesta so lstalna in vozita popolnoma nova.	0-342
RAZPIS
Sprejmemo več TRGOVSKIH POMOČNIKOV za prodajalce na novem bencinskem servisu v Murski Soboti.
Pogoji: Kvalificirani delavci v trgovini.
In ŠOFERJA B kategorije za avtocistemo.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 15. maja oziroma 1. junija, 1959. Ponudbe poslati na skladišče »Petrol« Murska Sobota.
0-349	»Petrol« Ljubljana
Kmetijsko gozdno gospodarstvo Lendava prodaja
OSEBNI AVTOMOBIL znamke WELOUX v uporabnem stanju
Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije in ustanove. Za gospodarske organizacije pride v poštev predaja avtomobila kot prenos osnovnih sredstev.
Pismene ponudbe je poslati upravi podjetja do 23. 4. t.1.
RAZPIS
Upravni odbor trgovskega podjetja »Preskrba« v Križevcih v Prekmurju razpisuje mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji: Predpisana šolska izobrazba z znanjem trgovskega knjigovodstva. Prijave vložite na upravni odbor trg. podjetja »Preskrba« v roku 15 dni po objavi v listu s potrebnimi dokumenti.	0-350
RAZPIS
TOVARNA LESOVINSKIH PLOŠČ V ILIRSKI BISTRICI
sprejme v stalno službo
15 MLAJŠIH MOČI K STROJEM
Pogoji: Za samce stanovanje in hrana zagotovljena. Plača in vse ostalo po dogovoru. Rok prijave: 10 dni v posredovalnici za delo v Murski Soboti.	0-348
DEŽURNI ZDRAVNIKI V SPLOŠNI AMBULANTI DNE:
19.	prila, dr. Štefan Vučak;
20.	aprila, dr. Jan Przbylsiki Dežurni nočni zdravnik na domu
od 19.—7. ure dine 16. aprila dr. Nikolaj Lanščak; 17. aprila, dr. Anica Gregorc-Kastelic;
18.	aprila, dr. Štefan Vučak;
19.	aprila, dr. Štefan Vučak;
20.	aprila, dr. Jam Prebliski;
21.	aprila, dr. Nikolaj Lanščak
22.	aprila, dr. Anica Gregorc-Kastelic;
Petek, 17. aprila — Rudi Sobota, 18. aprila — Konrad Nedelja, 19. aprila — Ema Ponedeljek, 20. aprila — Nežka Torek, 21. aprila — Simo Sreda, 22. aprila — Lea Četrtek, 23. aprila — Vojko
Uprava relejne radijske postaje v M. Soboti razpisuje mesto za napovedovalce v slovenskem in madžarskem jeziku. Konkurza se lahko udeležijo osebe moškega in ženskega spola, ki so dopolnile 17 let. Zainteresirane! se naj pismeno ali osebno prijavijo v tajništvu relejne radijske postaj« v Gasilskem domu.
SKORAJ NOV MOPED znamke »Panmi«, oblike rolar prodam. Lukač Štefan, Lipovci - Beltinci. M-340 DENARNICO z vsemi dokumenti sem izgubil od Moravec do Murske Sobote. Poštnega najditelja prosim, da mi vrne osebno izkazniico na ime. Denar naj obdrži. Ludvik Peček, Suhi vrh 31. p. Fokovci.	M-343
SKORAJ NOV OTROŠKI VOZIČEK prodam. Habijanič Jože, Štefana Kovača 15, Murska Sobota M-351 VAJENCA-KO VRTNARSKE - CVETLIČARSKE stroke, sprejme takoj vrtnanstvo Gyorfi, Murska Sobota, Ivanocijeva 11.	M-352
RADIOAPARAT, v odličnem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-364
DVE BREJI KRAVI prodam. Plačati v gotovini. Verteš Aladar, Hodoš.
M-354
HIŠO, KRITO z opeko (za podreti) prodam. Naslov v oglasnem oddelku P. V.	M-344
MIRNI IN INTELEGENTNI OSEBI oddam sobo s 1. majem 1959, Majsterska 12, Murska Sobota. M-355 POSTELJO Z OMARICO prodam.
Naslov v upravi lista.	M-356
ZENSKO, MLAJŠO ZA POMOČ v gospodinjstvu iščem. Pozneje lahko preskrbim redno popoldansko službo. Za dopoldansko pomoč nudim stanovanje in hrano. Ponudbe poslati oglasnemu oddelku. P. V. Pod šifro »Poštena«, Ljubljana.
M-357
KRVODAJALCI NA TRANSFUZIJKI POSTAJI MURSKA SOBOTA od 6. do 11. aprila 1959
Aleksander Barbarič, Zenkovci; Ludvik Kuplen, Prosečka vas; Antonija Verač (tretjič), Murska Sobota; Magda Vogrinčič, Dobrovnik; Ana Pok, Janžev vrh; Katarina Mujdrca, Petišovci; Rozalija Kocan, Elizabeta Peršič, Stefan Herženjak, Marija Koša, Julija Kasaš, Elizabeta Fehir, Julijana Fehir, vsi iz Petišovec.
V imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje za podarjeno kri Transfuzijska postaja v Murski Soboti.
MURSKA SOBOTA — od 17.—19. aprila ameriški barvni film: »Gospodar Balantrea«; od 21. do 23. aprila sovjetsko-jugoslov. barvni film: »Aleksa Dundič«; od 22. do 23. aprila francoski barvni film: »Veliki manevri«.
GORNJA RADGONA — 17. aprila domači film: »V soboto zvečer« Izredno 18. in 19. aprila ameriški cinemaskopski film: »Sedeči bik«; 22. aprila italijanski film »Kaput«.
LJUTOMER —	18. do 19. aprila
ameriški barvni film: »Mogambo«; 22. in 23. aprila ameriški film: »Maščevalci«,
SLATINA RADENCI — 18. in 19. aprila ameriški barvni film: »Tajinstveno močvirje«; 23. aprila ameriški barvni film: »Prišel je iz Laramija«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - 18. in 19. aprila francoski film: »Ko bi vsi fantje sveta«; 22. aprila film: »Gospod Ripoa«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - 18. in 19. aprila francoski film: »Tereza Raken«.
VELIKA POLANA — 19. aprila italijanski film: »Kruh, ljubezen in ljubosumje«.
VERŽEJ — 18. im 19. aprila ruski film: »Veliki poziv«; 22. aprila italijanski film: »Vittalloni (postopači).«
ČEPINCI — 19. aprila film: »Ognjena džungla«.
POSESTVO 8 ha, hiša, gospodarsko poslopje, elektrika, lepo zidano, pri glavni cesti, 10 minut do železniške postaje, ugodno prodam. Cirknica 12, Šentilj. Vprašati Ivan Štefanec, Kristanci pni Ljutomeru.	M-361
DOBRO OHRANJEN GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK z vložkom (madraco) prodam. Naslov v upravi lista.	M-353
ZAHVALA
Vsem, ki ste v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega dragega očeta, brata in starega očka
LEOPOLDA SMODIŠA
posestnika iz Krašč 71
ter vsem, ki so mu poklonili vence in cvetje, mu posvetili zadnjo Skrb in pozornost, nam izrazili sožalje, se toplo zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Ivanu Amonu, šefu pljučnega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti, medicinskim sestram, bolničarjem in strežnemu osebju tega oddelka za nesebično pomoč pri lajšanju trpljenja v njegovi dolgi in neozdravljivi bolezni. Pevcem za lepe žalostinke in slovo; vsem tistim, ki so kakorkoli sodelovali pri zadnjem spremstvu našega nepozabnega očka, prisrčna hvala.
Žalujoči
AVTOMOTO DRUŠTVO »ŠTEFAN KOVAČ« M. SOBOTA prireja dne 26. aprila 1959
OCENJEVALNO VOŽNJO
Štart je iz Murske Sobote ob 9. uri dopoldne od avtobusnega postajališča preko Brezovec, Šalamenec, Pečarovec, Moščamec, Vaneč in nazaj v Mursko Soboto. Vsi tekmovalci morajo biti na štartnem mestu ob 8. uri. Proga je 28 km. Vabimo vse lastnike motornih vozil in mopediste, da se te prireditve polnoštevilno udeležijo. Po končani prireditvi bo organiziran izlet za vse tekmovalce. Zaradi tega sklicujemo masovni sestanek vseh članov in vozačev za dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih Avto šole na Titovi ulici (na dvorišču Glasbene šole, prej skladišče slatine. Stroške tekmovanja povirne AMD Murska Sobota.
0-341	Odbor
Komsiija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri tovarni perila »MURA« v Murski Soboti
razpisuje delovno mesto
OBRAČUNAVALCA MEZD V MEZDNEM ODDELKU
Nastop službe takoj. Pogoj: nižja srednja šola. Prednost imajo kandidata, ki imajo prakso pri obračunavanju zaslužka.
Pismene prijave z opisom dosedanjega dela/ naj vložijo interesenti, v tajništvu podjetja do 1. maja 1959.
0-346
RAZPIS
KMETIJSKA ZADRUGA ROGAŠOVCI razpisuje delovno mesto USLUŽBENCA
z znanjem administrativnih in knjigovodskih poslov.
Nastop službe takoj. Plača po dogovoru.
Pogoji: Srednja ali nižja strokovna izobrazba z nekaj let prakse. Prijave poslati na upravo KZ Rogašovci, najkasneje do 25. aprila 1959.	0-347
Dne 20. aprila 1959 se odpre cesta III/2034 za ves javni promet preko Mure v Krogu.
POMURSKI VESTNIK, 16. APR. 1959
7
Razumljivo presenečenje
Svet j« presenetila vest, da bo kancler Adenauer kandidiral za predsednika zahodnonemške republike pri volitvah, ki bodo 1. julija. Presenečenje je res veliko, kajti Adenauer je vztrajno odklanjal to kandidaturo in je vztrajal pri svoji togi politiki. Kot kancler je lahko vodil vso politiko v glavnem sam, kot predsednik pa bo bolj reprezentančna osebnost in bo lahko je vplival na politiko novega kanclerja, ki pa ga bo sam izbral. Sam, ni povsem točna beseda, ker se bo moral podrediti zahtevam stranke, vendar je to le njegova dolžnost in pravica.
Dejstvo, da je Adenauer odločil, da ne bo več kancler, temveč predsednik republike, si tolmačijo v glavnem kot poraz njegove toge politike, ki temelji na zahtevi, naj bo Zahodna Nemčija najmočnejša sila v Atlantskem paktu in sploh upoštevana sila na Zahodu, ki je že tako dolgo izhajal s stališča, da sta moč in vpliv Zahoda takšna, da bosta pripravila Vzhod h kapitulaciji. Vsekakor je to zgrešeno mnenje in politika, ki temelji na tem mišljenju, je prav tako zgrešena. Ob tem pa je potrebno ugotoviti, da je to politiko Zahoda vodil kancler Adenauer, ki si je vedno želel tega, da bi Zahodna Nemčija enostavno
vsrkala Vzhodno Nemčijo, kar sploh ne more biti realistično.
Ob tem moramo ugotoviti, da je preživelo mišljenje postopoma nadomeščano z novim mišljenjem, da je svetu potrebno več gibčnosti, da bi zamenjal svoje snovanje na osnovi vojne s snovanjem na osnovi mirnega sporazumevanja — za mir. Ta ugotovitev pa nam vsiljuje prepričanje, da se je »veliki starec« moral umakniti takemu novemu gibanju in da mora, če hoče ali noče, odstopiti svoje dosedanje mesto ne-
kemu bolj prožnemu, bolj širokemu možu, ki bo znal vskladiti zahodnonemško politiko z težnjami zahodne politike, ki se vse bolj trudi, da bi bila elastična, kot to od nje zahteva čas.
V nekaterih krogih sodijo, da bo za Adenauerjem postal kancler sedanji podkancler in minister za gospodarstvo Ludwig Erhard, ki bolj ustreza, vendar s tem ni rečeno, da bo poslej mnogo 'boljše, kajti v zahodni Nemčiji so še močna militaristična gibanja, ki gotovo nimajo dobrih nagnjenj.
Vse, kar se dandanes dogaja v Zahodni Nemčiji in okrog Berlina, kaže tudi vedno nova presenečenja. Nič čudnega ne bodo presenečenja tudi v bodoče, kajti v bistvu gre dandanes za to, da svet dokončno preneha s povojnim stanjem in začne graditi mir. Kaže, da je prišlo tudi v Zahodni Nemčiji im v ujemi politiki prav do tega razpotja, ki vodi v zmanjšanja napetosti v Evropi kot v svetu, a prav lahko pripelje tudi do nasprotnega, kolikor ne bo izbrana prava pot.
Na vsakem razpotja, posebno pa na takem, ni čudno, če pride do oklevanja in razmišljanja, čeprav ni o čem razmišljati, ko gre za koristi človeštva — bistvena je politika miru. Morebiti je politikom vsega sveta že dovolj jasno, da ne gre reševati nobenega	nemškega	vprašanja z vnaprej postavljenimi	roki
im zahtevami, najmanj pa v vztrajanju pri njih. Reševanje tako kočljivih vprašanj je	združeno	s	počasnimi premiki im	dejanji,	z	več-
jimi ali manjšimi pretresi in preše-

nečenji, med katere sodi tudi presenečenje, ki ga je svetu privoščil — gotovo proti svoji volji, toda po splošnem preudarku, ki je navsezadnje razumen — kancler Adenauer.
Govoriti o bodoči politiki Zahodne Nemčije, ki bo nedvomno v rokah novega kanclerja, brez prepotrebne previdnosti, dandanes še ni mogoče. Vsako dokončno sklepanje bi bilo dandanes še nesmiselno ali pa vsaj zelo preuranjeno, kajti Adenauer se prav gotovo ne bo hotel, pa tudi ne bo mogel, odreči svojim starim konceptom. a kot predsednik bo imel možnost vplivati na nemško politiko, kakršna koli bo že. To je izrazil sam Adenauer, ko je dejal, da se je »položaj predsednika dosedaj podcenjeval.« To pa pomeni, da bo Adenauer odslej skrbel za to, da njegovega položaja, predsednika republike ne bodo v ničemer omalo-ževali in podcenjevali.
Nekaj mesecev pa bo Adenauer še vedno vodil zahodnonemško politiko, kajti do spetembra še ne bo prevzel predsedniških funkcij, toda prav gotovo je, da bo že zdaj mogoče marsikatero vprašanje gibčneje reševati, kajti temu je dal Adenauer že zdaj precej možnosti s tem. da se je odločil umakniti se.
or
Izšla bo dvojna zadnja številka lanskega letnika revije
SVET OB MURI
Te dni bo dotiskana dvojna, zadaja številka lanskega letnika revije Svet ob Muri. Številka je — kot to kaže že sam uvodnik Janka Liske — posvečena 50-letnici književnika Miška Kranjca. Vanek Šiftar in Franc Zadravec sta za to priložnost izbrala nekaj značilnih odlomkov iz Kranjčevih sestavkov in korespondence, ki kažejo pisateljev odnos do kulture in človeka.
Franc Zadravec je v razgovoru z jubilantom, kri mu je dal naslov: »Miško Karnjec o sebi in svojem knjižnem delu« nanizal vrsto zanimivosti iz (pisateljevega dela, življenja in
njegovih pogledov na literaturi in svet. Tone Potokar pa govori v sestavku »Miško Kranjec v srbohrvaščini« o prevodih del Miška Kranjca v srbohrvaščino in o odmevih, na katere so ti prevodi naleteli v hrvatskem in srbskem kulturnem krogu. Vanek Šiftar je poleg kratkega članka o predgovorih h Kranjčevim knjigam objavil še daljšo razpravo »Delo, delovna razmerja, posredovanje dela v Pomurja« v kateri ob kopici statističnih podatkov na široko razpravlja o zaposlenosti, sezonstvu itd.
Podobno kot Vanek Šiftar v sestavku »Delo, delovna raz-
merja, posredovanje dela v Pomurju«, razpravlja ob zanimvih podatkih Dr. Ivan Amon »O problematiki tuberkuloze v Prekmurja«.
V tej številki revije zasledimo Bele Severja demografski opis »Prekmurci v Mariboru«, kot nekako nadaljevanje prispevka »Prekmurci v Ljubljani,« ki je bil objavljen v drugem letniku revije.
Med ocenami, zapisi in poročili je prispevek Maričke Žnidaršičeve o Kranjčevi knjižni noviteti: »Mesec je doma na Bladovici«, za katero pravi o avtorju, da je z zbirko objavljenih pravljic znova dokazal
svoj notranji posluh in svojevrstno prepričevalnost zaradi tega, ker so vse pravljice prepletene z resničnostjo.
H gradivu, posvečenemu 50letnici Miška Kranjca, spada tudi Franca Zadravca prispevek »Ferdo Kozak v času urejevanja Sodobnosti« (Iz dopisovanja Ferda Kozaka M. Kranjcu)., Nadal je je še objavljen zapisek o klubu KPA, o šolstvu v Prekmurju med okupacijo, dodatek h Kranjčevi bibliografiji v letih 1954—195S ter še nekaj krajših zapiskov.
Prozni del je tokrat izredno skop. Marica Škorjančeva je objavila kratko sličico »Klop pod hruško«.. Omeniti je treba še odlomek iz Bratka Krefta drame Po brezkončni poti« (objavljeni prizoir opisuje smrt Emila Korytke).
Bolj kot proza so zastopane pesmi, ki so jih prispevale Ivan Minatti, Elvira Cvetko, Marica Škorjanec, Manko Golar, Slavko Jug, Kajetan Kovič, Janez Menart, Branko Rudolf in Jože Ternar. Ponatisnjenih je tudi nekaj pesmi Naceta Kranjca — Pajlina in Alija Kardoša.
..SODOBNO GOSPODINJSTVO“ štev. 2
Izšla je draga letošnja številka »Sodobno gospodinjstvo«. Pozdraviti je treba poživljeno zunanjo in notranjo opremo lista kakor tudi pestro vsebino člankov, ki se lotevajo najrazličnejših vprašanj na področju ožjega in razširjenega gospodinjstva v okviru stanovanjskih skupnosti.
Uvodni članek o letošnjem sejmu mode in o modni reviji govori v imenu delovnih žena o zgrešenosti takega pojmovanja modnega oblačenja, kot je bilo realizirano na reviji. Dopis iz konjiške občine je razveseljiv, ker je v njem povedano, kako zelo so se konjiška podjetja zavzela za izboljšanje življenjskega blagostanja na svojem območju. Revija prinaša prvi članek iz serije o električni kuhi, ki je pri nas že zelo razširjena.
V tej številki najdemo tudi lepe premične police, kombinirane z omaricami in mizico, ki tvori skupaj s kavčem, fotelji in servisno mizico prijteten kotiček v stanovanju. Načrt za talke police je na razpolago v upravi revije. Zanimive so zamisli o povečanju prostora v manjših stanovanjih pod naslovom »Za tesna stanovanja«.
»Domača popravila« je naslov serije člankov, ki izhajajo v letošnjem letniku revije in prinašajo navodila za popravila, ki jih je treba izvesti doma brez obrtnikove pomoči*
Članek »Sončenje in še kaj« daje navodila in nasvete za pravilno sončenje, s katerim bomo kmalu pričeli. Mamice bodo rade prebrale tudi nasvete o negovanju otroških las.
Zelo dobrodošli bodo v tem času predlogi za otroške šolske in domače predpasnike, kakor tudi navodila za negovanje pletenin.
Revija prinaša v rubriki o prehrani prispevek strokovnjaka o shranjevanju živil, o zmrzovanju in uporabi zmrznjenega sadja in zelenjave. Zdravnica piše o načinu prehrane bolnika, ki ima vročino. Sledijo recepti za pripravljanje jedi v velikih in v domačih kuhinjah.
Tudi tokrat ne manjka v reviji nasvetov za pletenje in delo na vrtu.
V tej številki je napovedano tudi žrebanje za naročnike »Sodobno gospodinjstvo«. Za izžrebane so pripravljena lepa — praktična darila.
3. štev. revije „OTROK IN DRUŽINA“
Letošnje praznovanje pomladi, ki se ga udeležuje in veseli naša mladina, se bo prepletalo s praznovanjem 40. obletnice ZKJ in SKOJ. Kako bomo lahko lepo vskladili obe praznovanji — o tem je v 3. številki »Otrok in družina« pisala Majda Markič. Članek si bodo morda prebrali učitelji in mladinski organizatorji.
Venčeslav Winkler je za to priložnost priredil prizorček iz svoje zgodbe »Hlebček kruha«, Marija Jagodic pa je priredila nekaj otroških
ljudskih iger in ob njih napisala pesmi.
Za stanovanjske skupnosti je glede varstva otrok nedvomno najtežavnejše vprašanje, kje dobiti primerne prostore. Tovarišica Ančka Čerinova je ugotovila iz prakse, kako je z voljo in iniciativo možno doseči marsikaj, posebno če najde stanovanjska skupnost pomoč in razumevanje tudi pri občinskem ljudskem odboru. V svojem članku je navedla diva določena primera, kako so našli in uredili prostore za otroke.
V	pomladni čas spada tudi urejanje dvorišč za naše otroke. Mnogo praktičnih nasvetov nam sporoča tovarišica Vida Hermanova iz Maribora.
V	tej številki se nadaljuje razprava o kaznovanju otrok, ki jo piše prof. Franc Strmčnik in jo gotovo z zanimanjem (berete. Kako naj obvarujemo svojega otroka občutka manjvrednosti? Odgovarja nam prof. Franc Pediček. Gotovo je zelo tehten prispevek tovarišice dr. Milice Bergant, ki piše o pretiranem samoljubju staršov.
Nadaljevanje Na poti do Lune
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
Do sem so pravzaprav zanimivi poleti satelitov v vesolje in do tega časa so tudi vzbujali napetost med zahodnimi in vzhodnimi krogi, ki so si želeli prevlade. Nadalje so postali umetni sateliti vsakdanjost. Vemo za ameriški poskus, da 'b.i imeli najtežji umetni satelit v vesolju, in prav tako vemo tudi za vrsto poizkusov, da bi dosegli Luno. Znan nam je tudi sovjetski poizkus z Lunikom, ki je postal umetni planet sonca. O vsem tem smo poročali zelo obsežno tudi v našem tedniku, kot so poročali tudi v vsem ostalem čosopisju.
Po vsem tem nas niti najmanj ne preseneča dejstvo, da so tudi Američani uspeli izstreliti umetni satelit, ki je dosegel kroženje okrog Sonca, tako da imamo v vesolju, v krožnem potovanju okrog Sonca, zdaj že dva umetna planeta, ki sta predstavnika obeh blokov.
Ameriški umetni planet je bil izstreljen s štiristopenjsko raketo Juno II in ga imennjejo Pionner IV. Izstreljen je bil letošnjega 3. marca, seveda v Capu Canaverulu. Raketa je tehtala 60 ton in njena prva stopnja je bila balistični izstrelek — raketa Jupiter C. Druga stopnja je bila krožni snop 11 raket Sergeant, tudi tretja stopnja je bila sestavljena iz treh raket Sergeant, četrta stopnja s satelitom pa je bila en sam Sergeant, raketa težka 26 kg.
Zadnja raketna stopnja je dosegla hitrost čez
42.000	km/h, kar je bilo dovolj za premaganje zemljino težnosti, torej za nadaljevanje poti proti Luni in mimo nje.
Umetni planet Pioneer IV je začel dokončno krožiti okrog Sonca 17 marca. Tedaj je letel
147.200.000	km daleč od Sonca. Po osemnajstih mesecih se bo zopet najbolj približal Zemlji, na razdaljo S milijonov kilometrov.
Vsi ti prodori v vsemirje so še bolj sprostili domišljijo in jo približali verjetnosti. Najbolj zanimive vesti prahajajo iz planskega biroja astronavtičnega oddelka podjetja »Conver«. Od tam so
sporočili že v začetku preteklega leta, da se ukvarjajo s podjetji, ki so v zvezi z medplanetarnimi potovanji: »Proučujemo satelite, opremljene z najbolj uspešnimi instrumenti, in premišljujemo o vsemirskih ladjah, tki bodo potovala na Luno, pa celo tudi na Venero. Računamo tudi s Soncem kot pogonskim sredstvom skozi vsemirje.« To podjetje gradi medcelinske projekte »Atlas«. Strokovnjaki tega podjetja že konstruirajo instrumentalne satelite brez posadke, ki bi bili veliki kot človek satelite nameravaj približati Luni. Na ta čejo dobiti televizijske posnetke tudi druge Lune, ki je na Zemlji nikdar ne vidimo. Razen tega pripravljajo potovanje vsemirskih ladij v vesolje, seveda brez posadke, toda z nekaj atomskimi bombami, ki bi v pravilnih časovnih razmakih eksplodirale na poti skozi vesolja Tako bi lahko z Zemlje spremljati smer leta teh vsemirskih vozil.
Inženirji »Couvera« napovedujejo celo serijo vozili: stelitodov, satelitov, vozila za prenos osebja na satelite, avtomatske rakete za oskrbovanje satelita in velike žogaste medplanetarne križarke.
Satelitoidi naj bi ponesli človeka v vesolje in ne sateliti. Satelitoidi so vozila za »manjše višine« in so namenjeni za raziskovanje prostora od 92 do 160 km višine, kjer je zrak preveč redek za letala, a preveč gost za satelite. Sateloidi naj bi bili nadzvočna jadralna letala na raketni pogon. Okrog Zemlje naj bi krožili s hitrostjo čez 20 tisoč km na uro, a za ohranitev v višini bodo porabili okrog 22,51 bencina — za eno kroženje okrog Zemlje.
Tudi sateloid bi bil tristopenska raketa. Zadnja stopnja bo imela delta krila in hermetično zaprlo kabino, opremljeno za enotedenske polete. Pristajal bo kot letalo, toda pri padanju v ozračje bo nastala toplota čez 1000 stopinj, zato bo morala biti kabina oklopljena z večkratnimi zidovi.
Za takšna »kratka« potovanja, tudi do Lune so dovolj močni sedanji raketni motorji s kemičnim
gorivom, za daljša vsemirska potovanja pa bodo potrebni novi močnejši motorji. Nov pogonski sistem za potovanja na Mars in Venero predvideva sončno energijo. Sončni žarki naj bi spreminjali tekoči kisik v plin z visoko temperaturo, ki se bo iztekal z veliko hitrostjo skozi izpušne cevi in dajal potreben pritisk. Po mnenju »Converovih« strokovnjakov bi bilo potrebno gradili vsemirsko ladjo v obliki ogromne žoge iz prozorne plastične materije — poliestera. Ta žoga bi imela premer nekaj sto metrov, a ovoj bi bil debel vsega 0,025 mm. Lahen stalni pritisk bi ohranjal sferno obliko, a polovica notranjega omota bi bila posrebrena in bi bilu tako kot veliko zrcalo. V lem zrcalu bi se osredotočili sončni žarki na neki element, iz katerega bi izpareval vodik.
»Čez razvodne cevi na vsaki strani strani žoge bi se ustvarjal potisk za pospešek, zaviranje in manevriranje. Posadka gondole in njena oprema, v katero spada tudi sončna baterija za rezervni pogon, bi bila postavljena v sredini velike žoge . . . Pripominjamo, da takšna vsemirska ladja potrebuje pogon le v začetku začetnega pospeška, med tem ko se giblje dalje brez pogona« — je izjavil Converov vodilni strokovnjak. To ogledalo za zbiranje toplote bi tehtalo le 450 kg, kar je vsekakor neznatna teža v primeri z vsemi drugimi projekti. Toda ta pogon ni kos moči oziroma pritisku ostalih raket. To je vsekakor prav tako znatna pomanjkljivost. Toda plastična žoga ne bi vzdržala večjega potiska. Gre pa za čas, ki je v medplanetarnih poletih najpomembnejši. Razen tega je mogoče zgraditi to vsemirsko ladjo le na umetnem satelitu in jo od tod napotiti dalje. Tudi to ni znano, kako dolgo bi ta vsemirska žoga vzdržala bombardiranje kozmičnega prahu in drobnih meteorjev.
Potovanje na Venero in nazaj (brez nezgode) bi trajalo leto dni. Predvideno je samo to, da bo treba žogo na potovanju večkrat krpati. Če bi bilo res samo to.
Bojan Šinko
Mrlič v AVTU
25
»In ne samo to, tudi nadarjen z velikim smislom za previdnost, kar sem mu tudi dejal, obenem pa ga vprašal, odkod tako velika vsota v dolarjih, najdena v njegovi listnici. ,To so moji prihranki...‘ mi je odgovoril. Nato sem ga skoraj ironično vprašal, od kdaj dobivajo mornarji na njegovi ladji plačilo v dolarjih. Toda na to vprašanje je bil menda pripravljen, ker mi je odgovoril, da je svoje prihranke sproti pod roko zamenjaval za dolarje. Ker se je že dlje časa ukvarjal s mislijo na beg, se je pravočasno oskrbel z dolarji, da ne bi bil brez vsakršnih denarnih sredstev, je dejal. Med zasliševanjem sem ga gleda] naravnost v oči, na oko z brezizraznim pogledom, je bilo očitno, da sta ga zadnji dve vprašanji vznemirili, še bolj pa sta ga vznemirila njegova lastna odgovora. Postalo mu je namreč jasno, da ju ne bom kar tako pogoltnil. Končno, ali ni sam izjavil, da je delal kot mornar le dve leti?! Tudi če bi/ dajal na stran ves denar, ki ga je pri tem zaslužil, ne bi bil mogel toliko prištediti, a mornar, ki denar štedi, namesto da ga zapravi, takoj ko stopi na kopno, je bela vrana ... Že sem bil prepričan, da je Bobrov vohun, če ne vohun pa vsaj agent, ki je prispel v Italijo z določeno nalogo.«
»Naš bivši predsednik Truman je o-b neki priložnosti izjavil, da je vsak človek tako dolgo nedolžen, dokler mu ničesar ne dokažejo,« je posegel vmes Barrymore. »Kinin, ciankalij in denar v listnici Bobrova so le dejstva, ki so vzbudila v vaših očeh sum, da je vohun. Kako mu boste sedaj dokazali, da je v resnici vohun? Tudi jaz, na primer, bi lahko imel pri sebi iz teh ali onih razlogov kinin, ciankalij in večjo vsoto dolarjev, a zato še ne bi bil vohun.«
»Točno,« je dejal Bianchi in se ponosno vzravnal v svojem naslanjaču, »toda Bobrovu sem že dokazal, da je vohun.«
»Kako ste to storili?«
»Prekinil sem zaslišanje, da bi pridobil na času in razmislil. Znano nam je namreč, da prihaja vedno več vohunov v Italijo iz T. in da jih pošilja neki Voroncev, alias Terentijev, alias Semjanov, alias Kerenski. Tudi to nam je znano, da je Voroncev desna roka šefa neke obveščevalne službe. Vsak vohun ali agent, ki je prispel v Italijo iz T., je dobil zadnja navodila prav od Voronceva. Če je torej Bobrov vohun ali agent, sem sklepal, potem mu je moral dati zadnja navodila — nihče drug kot Voroncev..
Rešilna misel mi je šinila v glavo skoraj sama od sebe. Sklenil sem, da se bom čimprej ravnal po njej, toda še prej sem hotel nuditi Bobrovu zadnjo priložnost za priznanje. Povedal sem mu, da več prav mič ne sumim, da je vohun ali agent, in ga povzal, naj lepo prizna, če si hoče olajšati položaj, ker da bo v nasprotnem primeru po njem, pa naj bo to danes ali jutri. Namesto odgovora je Bobrov le odkimal z glavo, jaz pa sem mu dejal: Bene, sami ste zanečatili svojo usodo.4 Pozvonil sem svojim ljudem na hodniku in jim ukazal, naj odvedejo Bobrova v celico, sam pa sem odšel v štab in naprosil tovariše, naj mi pošljejo naslednjo šifrirano brzojavko s pripombo .Strogo zaupno, da bi imela videz čim večje verodostojnosti .Bobrov Italija tihotapec kupil cilinder prelisičil Voronceva, vendar Mario IIIF imel pelikan stop znaki kažejo Bobrov citrona zahtevajte dokument izgubili raketo stop cilinder Marseille kaže podobnost Sforza.
Temu besedilu, ki ni melo v bistvu nobenega smisla, sem priložil besedilo v normalnem jeziku, ki naj 'bi predstavljalo njegovo dešifracijo in se je glasilo:
.Bobrov stop Genova sporoča, da je agent Pelikan dobil pismo, ki ga je Voroncev poslal štabu svojega II F stop pismo je asoluten dokaz, da je Bobrov vohun, ker so v pismu omenjena navodila, ki jih je dobil od Voronceva stop sel z originalom pisma odpotuje v Rim danes stop Sforza.4
Danes popoldne, ko sem dal zadnja navodila Beppu, šefu našega ustreznega oddelka, sem ponovno zaslišal Bobrova, ki pa je še dalje odločno zanikal svojo krivdo. Nato sem mu z zmagoslavnim nasmehom dejal: .Zastonj se trudite, ker imamo neizpodbitne dokaze o vaši krivdi. Priznajte, dokler vam voda še ni stekla v grlo Obenem sem zamahnil z roko, v kateri sem držal tisto lažno brzojavko in njeno dešifracijo. Bobrov je smrtno prebledel in oči vidno vzdrhtel. Mislil sem že, da je slednjič napočil trenutek priznanja, toda Bobrov je le stresel glavo in dejal, da ni vohun. V tem hipu so se iznenada odprla vrata moje sobe in vstopil je Beppo, ki je dotlej prisluškoval na hodniku. .Giorgio, zgodilo se je nekaj novega. Šef te vabi na razgovor, ker je pred nekaj minutami prispel sel iiz Genove. Pridi takoj v njegovo sobo! Naglo sem vstal, vrgel oba lažna dokumenta na videz razstreseno na mizo in planil iz sobe z naglico raketnega letala. Toda nisem odšel k šefu, temveč v pisarno k Beppu, kjer sem počakal deset (minut. Šele potem sem se vrnil v svojo delovno sobo. kjer sem bil pustil Borova samega. En sam pogled na njegovo mrtvaško bledi obraz mi je povedal, da se je ujel na lim, oziroma da je storil prav to, kar sem tudi hotel, da stori — prečital je lažno brzojavko. Drhtel je in čelo se mu je zmočilo od znoja. Nato je spregovoril z drhtečim glasom: .Gospod ... ali mi hočete povedati, kaj se bo zgodilo z menoj, če prostovoljno priznam ... da sem ... da sem ... agent?«
»Torej je priznal?« je planil inšpektor.
Priznal je in nato nam je povedal še marsikaj, kar nam bo zelo koristilo pri našem delu. To je storil seveda zato, da bi omilil svojo krivdo in si izboljšal položaj. Toda ne gre za to. Bobrov nam je predvsem tudi pojasnil, zakaj je prispel v Italijo. Namen njegovega prihoda je v tesni zvezi z zadevo, ki jo raziskujete vi, gospod Padovani, in zato sem tudi osebno prišel k vam. Ali poznate neko mlado emigrantko z imenom Nina Berger?«
»Seveda!«
Me veseli. To dekle živi v Rimu pod raznimi imeni, le žal, da je vedel aretirani agent samo za to ime. Pri njej naj bi dobil Bobrov načrte o kobaltni bombi, najstrašnejšem morilnem orožju naše dobe, ki je niso doslej izdelali še nikjer na svetu. Ker pa je poslati po pošti tako stvar malce nerodno in nevarno, da se kar na lepem izgubi, nositi jo s seboj pa zelo tvegano zaradi budnosti naše varnostne službe, ki je na delu že od dne. ko ste nas obvestili, da je imel gospod Parker pri sebi tudi važne načrte, je nameraval Bobrov načrte prerisati in prepisati ter jih tako postopoma in vr delih med vrsticami navadnih pisem preko T. skupno z nekim sporočilom pretihotapiti v domovino. Zato je imel v svoji listnici tudi kinin in sicer najboljši kinin, kar so ga kdaj koli izdelali v njegovi domovini.«
»In zakaj je imel pri sebi ciankalij?« se je vmešal Padovani.
Da bi po opravljenem delu zastrupil Nino Berger in njeno druščino, ki že preveč ve o raznih stvareh.«
»In sedaj, gospod Padovani, še najvažnejše,« je nadaljeval Bianchi in si nadel na obraz krinko precejšnje pomembnosti. Dali mi boste nekaj vaših najsposobnejših ljudi, da skupno z vami obkolimo skrivališče Nine Berger ter ga preiščemo. Bobrov je namreč jedrski strokovnjak in po njegovem pripovedovanju sodeč, so omenjeni načrti doslej največje in obenem najstrahotnejše znanstveno delo v zgodovini človeštva. Zelo koristno bi seveda bilo, da bi dobili mimogrede v pest tudi Bergerjevo in sodelavce, toda imam nalog, da so omenjeni načrti važnejši. Vse, kar bi lahko izvedli od Nine in njene druščine, smo že izvedeli od Bobrova.«
Napetost na inšpektorjevem obrazu je v trenutku splahnela. »Zelo žal mi je, gospod Bianchi«, je dejal z izrazom obžalovanja. »Omenjeno skrivališče je sinoči v mraku zletelo v zrak.«
»In načrti za kobaltno bombo? Kaj je z načrti? Kot kaže, ste nas tokrat prehiteli, ker me sicer veseli!«
»Žal bo vašega veselja takoj konec. Tudi načrti so se spremenili v prah in pepel, če jih zlikovska druščina ni vzela s seboj, preden je pognala v zrak svoje skrivališče in pobegnila.«
POMURSKI VESTNIK, 16. APR. 1959
8