115. številka.
Ljubljana, soboto 22. maja.
XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Dopui naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e il n i S t v o jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. ii »gledališka Molba*. O prav m h t v o, na katero naj ae blagovolijo pošiNati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Nemška izobraženost in doslednost.
Slovenci smo od nekedaj navajeni slišati od nemških po nepotrebnem v naših domaČih krajih nasejanih bahačev slaviti in povzdigovati vse, kar je nemško : nemško kulturo, nemško svobodoljubje, nemško pravičnost, nemško zvestobo, in katere lepe lastnosti si Še vse v svojej domišljavosti pripisujejo. Nij še dolgo od tega, kar se je v naših srednjih šoiah, kjer je ogromna večina dijaštva narodna, namesto občne zgodovine predavala — in mogoče, da se še — le nemška kulturna zgodovina v brezmejnej pretiranosti, in njej nasproti se stavila slovanska surovost, slovanska divjost in nesposobnost za omiko. Saj nij treba imenovati kreatur živečih se od slovenskega kruha, ki so si v Ljubljani, Celji itd. v glavno nalogo šteli, slovensko, za vse lepo in dobro vneto mladino, namesto z vednostjo, napajati s preziranjem do lastnega naroda. / Pohlevno ljudstvo smo Slovenci, prepo-hlevno. Ne, da bi se bili kedaj razsrdili nad tako oholostjo neskromnih tujcev, ne da bi jih bili iztirali iz naših domačih tal in pokazali jim pot tja, odkoder so prišli, ne, pustili smo jih lepo v miru, poslušali smo jih — in kar je žalostno, nekoliko smo jim verjeli. Verjeli smo jim, da smo „neizobraženi", verjeli smo jim, da smo nesposobni za višje kroge, strmo smo se čudili nad prednostjo Nemcev in obupavali smo sami nad soboj. Čem dalje se nam je pridigovalo, tem verneje smo poslušali, tembolj smo bili prepričani, da je res, kar se nam govori in prišlo je tako daleč, da mjsmo več sami sebe spoštovali. Videli smo svoje domače, v marsikaterem obziru res žalostne razmere, od Nemcev pa, oddaljeni od njih in ne znajoči istine, nijsmo čuli druzega, nego večno povzdigovanje, večno hvaljenje in odobravanje vsega njihovega početja. Nij čuda, da si niti kmeta nemškega nij sem mogel drugačnega misliti, nego izobraženega gospoda, proti kateremu je naš slovenski kmet prava, komaj življenja vredna uboga reva! —
Ali Nemca moraš na njegovem domu poiskati, potem ga bodeš izpoznal, potem se bodeš prepričal, da nij taka sila. Dostikrat je le „pobeljen grob". Živeti moraš mej Nem cem in nekoliko natančneje opazovati njegovo početje, in priti moraš kmalu do spoznanja, kaj je nemška omika, kaj je njegovo svobodoljubje, njega pravičnost, kaj je nemška zvestoba. —
Nemcu se to čisto pravično, naravno, ob sebi umevno zdi, Če se zaradi enega Nemca sto Slovanom krivica godi, Nemec imenuje to svobodo, če pet tisoč Nemcev sto tisoč Slovanov zatira in v železnih okovih drži, da to popolnoma odobruje; če bi bilo drugače, če bi
Slovani zraven Nemca prosto dihali, to bi bilo „za državo nevarno", pogubno! Neverjetno je, kakih sredstev se Nemci poslužujejo, kadar je treba hraniti in braniti svoje gospodstvo nad Slovani. Ako prosimo državo, da naj nam da slovenske šole, hko jo prosimo, da naj nam dovoli nemškega jezika učiti sem1 podlagi materinega, ker to je jedino prava metoda, kriči se uže po vseh nemških novinah, da se Nemcem krivica godi, in vendar se nij najhujšemu našemu nasprotniku niti las skrivil!
Pa s kakšnimi dokumenti nastopajo proti nam! Jeden trdi, da je uže vse slovensko, da se torej niti nič več sloveniti ne da, in ko je ta celo vrsto lažij navel, ne sramuje se njegov sodrug, boreč se za isto stvar, namreč za zatiranje Slovencev in Slovanov, trditi ravno nasprotno, da se v slovenskem jeziku niti predavati ne da, da je neolikan, da je k večjemu sposoben krave goniti na pašo!
Kriči in očita se nam, da nemarno šolskih knjig, ne mene se za to, če resnico govori, ne meno se dalje za to, da so mnogo izvrstnih šolsk h knjig Slovenci v nemškem jeziku pisali, ker jih v slovenskem nijso smeli; ne zmend se sploh za to, da je večina učnih knjig avstrijskih pisanih od Slovanov, (Močnik, Šubie, Klun, Uožek, Pokornv, Gindeli, Ilanak itd.), znamenje, da so Slovani vendar le sposobni pisati učne knjige in da imajo Slovani učenjake, ki bodo lebko ter z veseljem tudi v svojem materinem jeziku pisali, samo, da se jim priložnost d»i. Ali kaj je to Nemcu, on gode svojo tja v en dan in zapira resnici oči in ušesa. On misli, da so vsi ljudje, ki so kedaj nemški pisali, le Nemci; ali naj pišejo uže v katerem koli jeziku, uvrsti jih — Če se mu ljubi — mej svoje velikane; saj nij nikomur neznano, da se slavita Slovenec Vega in Poljak Kopernik za Nemca.
In še to je pri Nemcih. Oni tako radi, in s kako samosvestjo! govorijo o naših razmerah, bodi si političnih ali literarnih, niti da bi pojma imeli o njih. Kako bi« ga li imeli! Ali znajo naš jezik, ali Oitajo, kar pišemo mi? Bog obvaruj! Če bi imeli mi še tako literaturo, bili bi za vse slepi in gluhi! Mi leliko, pravično in nepristransko sodimo o njih razmerah, ker poznamo njih jezik in njih literaturo, njim tega nij mogoče, oni ne morejo biti nepristranski, z njih govori le slepa strast; ta razloček je mej njimi in mej nami, in na to smo lebko ponosni.
V Gradci se je ondan, kakor bralcem „Slovenskega Naroda" znano, pripetil slučaj, ki dobro osvetljuje nemško omiko in doslednost. Avstrijska družba rudečega križa nabila je plakate v slovenskem in nemškem jeziku. To je vendar enkrat nekaj pravičnega, sem si
mislil in odkrito povem, da me je stvar veselila. Ali kaj se zgodi? Črez noč bili so plakati na slovenskej strani potrgani ali pomazani. To je takozvana nemška kultura, si mislim. A „N. fr. Pr." je prinesla telegram, kateri to naznanja kot pravi nemški „beldenstilck", in se sklicuje na to, da je v tem izraženo občno mnenje graškega ljudstva! Ko bi uže molčali o takej surovosti, pa jo še s ponosom po svetu trosijo! Če se je primerilo kedaj, da se je v Ljubljani za časa kakih volitev, koso razmere vendar le malo drugačne, zljubilo kakemu črevljarskemu dečaku, odtrgati nemški plakat, telegrafovalo se je vsem časnikom o surovosti našega naroda, kričalo se je in vpilo, kakor bi na Kranjskem Nemce na kolce natikali, sedaj pa se ravno tista stvar odobruje in slavi, kakor da bi ne bili slovenski plakati v Gradci desetkrat bolj opravičeni, nego so nemški bodi se kjer koli na Kranjskem, kajti istina je, da živi v Gradci nad 30.000 Slovencev in druzih Slovanov, tedaj več, kakor Nemcev na celem Kranjskem. In istina je dalje, da je Gradec glavno mesto dežele, kjer biva tretjina Slovencev. A za to se Nemec ne zmeni, on sme počenjati, kar hoče, pri njem izvira vse, kar počne in dela iz same kulture! A jaz bi rad vedel, kak razloček je mej onimi omikanimi Gradčani, ki so slovenske plakate trgali — da se prištevajo k omikanim, to kaže telegram, kateri se s ponosom na nje sklicuje kot take, ki so merodajni — in ljubljanskimi Črevljarčki. Jaz ne najdem nobenega, vsaj v omiki prvi zadnjih za !as ne presegajo. Ali če hočete, nemška gospoda, v tem res voljo ljudstva videti, če iz tega črna sklepate, da se ne sme slovensko zraven nemškega čitati, dobro! a prepričani bodite, da se mej Slovenci potem ne bo več dolgo nemški tiskalo! Vendar s to pogodbo bi bili Nemci teško zadovoljni, oni si vedno mislijo: quod licet Jovi, non licet bovi, to je njih pravico-ljubje, njih doslednost! Le tako naprej! Napuh prihaja pred padom. Z.
Politični razgled.
V L j u b l j a n i 21. maja. CoKar poj de to poletje na Češko. Sicer je namen tega pota vojašk, vaje vojne, vendar se mu v čeških novinah tudi političen pomen pripisuje.
Ustavovprci tendencijozno lažejo, kadar jim ne gre po volji vse. O binkoštnih praznikih je prišlo nekaj študentov iz Berlina v 1'rajro. ITatavaške novine so pobrale ta dogodjaj in trdile, da so tem študentom množice češke mladine naredile mačjo godbo. Nič nij to res, sama laž je. Kajti stanovniki bližnjih hiš, kjer so pruski dijaki bili v gostilni, nijso ničesar slišali.
„Dziennik Poznanski" poroča, da bode avstrijska vlada za Šlezljo izdala tako jezikovno naredbo, kakeršno je izdala za Češko in Moravsko. To da se zgodi v kratkem.
V II it ll Ji- <lr/mr.
Rusko vlade organ „Journal de St. Pe-tersbourg" piše o Granvillovej okrožnici tako-le: Neoporekljiva važnost angleške inicijative je v tem, ka je počete!c skupne, mirovne a trdne in odločne akcije evropske, ki se naslanja na mejusobno zaupanje vlastij Se spretno ohranje-vanim nezaupanjem razdeljen i Evropa bode se lotila zopet nerešenih vprašanj berlinskega dogovora in občna želja, da se čuva mir, opravičuje nadejo na srečen izid. Preverili se bodo v Carigradu, da je skupno sporazumljenje ne-razrušljivo in da je minil čas intrigovanja. Berlinski dogovor se bode izvršil in vzhod polagano dobil one pravice, katere mu je odločila ostala civilizovana Evropa.
Hrbika skupščina se bode v nedeljo odprla v Niši. Knez Milan in minister Itistič sta uže tja odpotovala.
O rs k I kralj Jurij je včeraj odpotoval z družino svojo črez Benetke v Pariz, London, v Kopenhagen, od koder pride potem v Berlin in na Dunaj.
Angleški parlament je bil včeraj dne 20. t. m. slovesno odprt. V prestolnem govoru pravi kraljica, da živi Anglija z druzimi državami v prijaznih razmerah in da upa berlinski dogovor kmalu zvršiti ali uresničiti. Glede turških reform nij še izvedena obljuba o enakosti turških podložnikov in teritorijalna vprašanja nijso še rešena. Da se berlinski dogovor zvrši, treba je, ker sicer bi prišlo novo zamotan je orijentalnih stvarij. Zato je Anglija poslala izrednega poslanika k sultanu.
Mej nemškimi socijalisti se je vnel prepir. Ko je namreč nedavno poslanec Hassel-man v „rajhstagu" občudoval v svojem govoru ruski nihilizem, dejal je Liebknecht: „ Rad bi vedel, koliko je H. dobil za svoj govor od Bismarka". Hasselman hoče zdaj na svitlo dati brošuro, v katerej bode dokazal, da so zdanji vodje nemških socijalistov podkupljeni. Torej nemški socijalisti se dele v odločne revolu cijonarje in v take, ki s postavnimi sredstvi hote svoj nemen dosezati. Ti poslednji se dolže, da so „podkupljeni".
Amerikanskih zjedinjenih držav državni zakladnik Sherman je 12. t. m. pri nečem banketu v New-Yorku govoril o industriji in trgovini svoje domovine in naglasil, da jako napreduje. Kar se pa poljedeljstva tiče, ne more nobena država s severno Ameriko konkurirati. Rekel je, da bode letos 200 milijonov goldinarjev več državnih dohodkov nego stroškov! — Pri nas pa le deficit!
Dop
1SI.
Iz Celja 18. maja. [Izv. dop.] Gotovo vam je uže kdo drug poročal o sijajnem vo lilnem shodu dr. Vošnjakovem v bližnjem na šem Sv. Jurji na južnej železnici. (Poročilo smo uže priobčili v včerajšnjem listu. Ur Naj jaz samo omenim, da je tukajšnji listič „Cillier Zeitung",  ki  izhaja s Foreggerjevo podporo po dvakrat na teden, uže v nedeljo 16. t. m., dan pred onim shodom, prinesel članek o tem shodu in celo  o  resoluciji, ki „bode"  baje tu sklenena.   Resolucije prave to se ve da „Cillier Ztg." nij mogla vedeti; a verjela je, da je ono resnično, kar je bila „N. Fr. Pr.u prinesla o tem v nečem telegramu iz Ljubljane od tistega znanega ljubljanskega dopisnika, katerega ste v „Slovenskem Narodu" uže večkrat stigmatizirali, da rad vodoma trosi laži in puste svoje kombinacije, in je bil tako tudi za to priliko kar meni nič tebi nič „skombiniral", da se bode pri sv. Jurji sklepalo o zjedinjenji Slovencev, kar se pa od nas in od dr. Voš-njaka nij nameravalo za ta shod. Zatorej bi bilo po tem razjasnilu, katero  naj protivniki na znanje vzamejo,  da ne bodo prihodnjič
vsega verjeli, kar se rN. Fr. Pr." spet iz Ljubljane zlaže, nepotrebno, ozirati se na cel članek, v katerem „Cillier Ztg." piše in otrobe veže proti zd ruženju Slovencev in celo proti namestniškej filijali v Celji, ki bi vendar celjskemu mestu le na korist bila. Le en stavek iz tega Članka rC. Z." od dne 16. maja pa hočemo citirati, ker se nam zdi, da kaže, kako uže celo nemškutarji počasi k pameti prihajajo. ,.C Z." piše: „Wer bei uns im offentlichen Staats-leben seinen Beruf finden w i 11, der soli auch der slovenischenSprache miichtig sein, um sich mit dem Volke ver-stundlich machen zu konnen, um Uber dessen \Vohl und Weh, Uber dessen Recht und Un-reeht, Uber dessen Freiheit und Leben ge-vvissenhaft und gerecht entseheiden zu kiinnen."
Dobro govorjeno! Tako je! Kdor hoče pri nas v javno službo priti, c. kr. uradnik ali profesor biti, ta mora slovenski znati, dobro znati, ker le potem more vestno svojo službo opravljati. Mi prosimo „C. Ztg.", naj pri tej najdenej pameti ostane, in naj konsekventno pri tem ostane. Potem bode z nami vred priznala, da mora precej mnogo uradnikov in profesorjev, ki slovenskega ne znajo, s slovenskega Štajerja oditi, zame-njenih biti s tacimi, ki naš jezik znajo. Potem bode „C. Ztg." tudi nehala protiviti se slovenskim šolam, ker če se hoče kakov koli jezik, nemški ali slovenski, dobro znati, treba se gaješolsko, gra-matikalno učiti! Ergo!
las Trsta 20. maja. [Izv. dop.] Ne bom popisaval velikega koncerta, ki ga je priredilo tukajšnje ,,Delavsko društvo" v gledišči Fe-nice; nij mi torej treba o posameznih točkah posebe govoriti: rečem le, izvršil se je ves spored sijajno. Javno moram izreči, ka se mi je nemogoče zdelo, da bi v tako kratkem času mogli pevci vrlo teških zborov naučiti se, kajti v malo mesecih so v treh velikih koncertih nastopili in svojo ulogo častno rešili. Take reči zmore samo slovanska vstrajnost in žilavost,   da nastopijo večinoma kmetski fantje kot pevci v velikomestnem gledišči in da si vsestransko priznanje priborijo; niti v Avstriji niti drugod kje temu nij para. Mirno mislečemu in človeške moči trezno presojajo-čemu se pa vendar misel ali bojazen usiljuje, da bi  pevovodji in pevcem vendar utegnile moči klesnoti, če se to brez dvombe hvalevredno delovanje tako napenja. Če paznim okom zasledujemo muzikalične produkcije po mestih na Slovenskem, nahajamo samo v Ljubljani leto za letom skoraj stalno mero pevskih predstav, ker tam vodijo te stvari možje, kateri se muziki posvetiti morejo, in ker je tam v mestu mnogo izurjenih pevcev; v drugih mestih pa je muzikalično  življenje samo tako dolgo živahno, dokler tam biva mož, ki se zraven svojih drugih stanovskih poslov zanima za to, ali dokler ne opeša.   Kako hitro je zaslovel v Gorici „Slavec" in kako naglo je utih-nil!  Vsak, kdor se je kodaj s pevovodstvom pečal, to dobro ve.   Nikakor se ne vsiljujem kot advokat tukajšnjih gospodov pevovodij, ki jih občudujem zarad njihovega požrtvovanja. Zadostoval bi časti slovenske narodnosti eden ali dva velika koncerta na leto; ustanovil bi se pa naj vsaj stalen os m os p ev mestnih pevcev, ki naj bili v prvej vrsti steber trža-škej čitalnici, da bi v zimskih mesecih k prijetnim zabavam morda vsakih 4—6 tednov enkrat mestno slovensko občinstvo družili; s
tem bi si velike zasluge za utrjenje Čitalnice in slovenskega življa v Trstu pridobili. Za koncerte v gledišči bi se pa naj ojačili z okoli-čanskimi pevci, in ti koncerti bi bili pojav vsega slovenskega ali slovanskega življa v tržaškem teritoriji. Moja misel tedaj je, da bi se največ malih zabav z manjšim trudom v ožjih krogih slovenskega občinstva osnovalo, pa manj velikih v glediščih.
Nikakor mi ne pride na misel, okoličan-ske pevce odbijati, ali pa zaslužne rodoljube, ki so bili podjetniki koncertom, grajati, nego usojam si samo na blagohoten preudarek svoje mnenje objaviti; mislim, da bi se na tak način z manjšim trudom stalnejši in trdnejši podloga dala slovenskemu gibanju v Trstu in v okolici. Spominjajmo se Hobenvvartovega gasla : zmernost.
Kolikor rodoljubna gospoda Košuto in Bar-telja poznam, bi ut°gnil eden izmej njiju drage volje biti pevovodja takemu stalnemu pevskemu zboru v čitalnici.
Iz dolenjo Istre  15. maja. [Izv. dop.)  Če se kaka drobtinica o slovenskih no-vinah iz dolenje Istre  pozve, je pač redka prikazen. Kdo pa bo tudi dopisoval od tukaj, ko je vse žalostno v vsakem obziru ? Lakota,  draginja, uboštvo, bolezni in gosti pogrebi ne puste Človeku oddahniti se.   Ti in politični dogodki so krivi, da so se Slovani tukaj uže tako na nezgode naučili, kakor vi LjubljanČanje na meglo, katere da je nemate, zdelo se bi vam,  da nijste več LjubljanČanje. Ko so preteklo zimo ljudje tukaj od kužne bolezni meningitis umirali, malo so se ostali Sivi strašili, ker so smrt v vsakej obliki gledali.  Kaj je vlada o tej kužnej bolezni storila,  nij moj namen objavljati; objavim pa o dveh  slučajih bolezni,  katera dokazujeta, tta tukaj  se najdejo kapacitete  na zdravilnem polji; moglo bi se reči, da so vsi slavni zdravniki in sam Aeskulap uboge reve proti njim. — Dogodilo se je lanskega leta, da porodnica v nekej  vasi blizu Poreča se je mučila na porodu; ker se je dokazalo, da brez zdravnikove pomoči porodnica ne more roditi, poklical je mož zdravnika in babico iz Poreča. Ta najdeta, da otrok ima uže glavo slobodno, porodnica,  katera nij  mogla več muke prestajati, prosi, da naj jej pomagajo, samo da se nje 'življenje ohrani. In strmite, dragi bralci! Zdravnik povpraša očeta ali ima brivalno britev? On prikima in,  ker ne ve" za zdravnikove misli, mu jo poda; in kakor je Aleksander veliki gordiški vozel z mečem presekal, tako je tudi ta Aeskulap detetu z britvijo glavo odrezal, truplo pa se je v porodnico pomaknilo, katera hitro zateče in v malo urah dušo izpusti. MoŽ se hoče pri kazenskemu sodniku pritožiti in začne od nesrečnega dogodka praviti, kateri bi se bil po razumu lehko umaknil; — „avete sepolto i morti?"  ga vpraša ta; „dau, odgovori obupan oče in mož; „tedaj je dobro", odgovori isterska laška Justizia.
Dogodilo se je zopet na nebohoda dan t. ]., da mlada in nosna žena naglo zboli in strašen krč jo začne lomiti. Mož pošlje pomoči iskat k občinskemu zdravniku v O . . . ., 2 uri oddaljeno. „Avete il cavallo", vpraša zdravnik poslu V „Ne", odgovori ta, „ali, prosim, pre-vidite si ga tukaj, bomo plačali, kar stane in pomagajte hitro, ker pomoči je treba". „Chi andera fuori in questo tempo V" mu odgovori zdravnik, ker je sapa malo pikala in ker je bil preveč komot, da bi bil svojo dolžnost izpolnil.   Ukaže torej samo bolnej 16 pij a vic
staviti; ta umrje v 24 urah od strašnega krča.
To so fakta, katera se tukaj vršijo v Istri.
Iz Roke- 18. maja. |Izv. dop.] Naša reška pošta nosi na čelu dično ime „Mag. kir. posta", ime, ki vrlo ugaja reškim renegatom. Ako za r postavimo t v besedi kir. to bi ovo ime slavnej pošti baš pristojalo, ker v istini je to prava pravcata magjarsko kitajska pošta. Ne morem rešiti čudne zagonetke, na kakor način da je pismo odpravljeno na Vrhniko, a zraven še podkrepljeno s „Kranjsko" in mogočnim švabskim „Oberlaibach", zabredlo na kvarnerske otoke in sicer na Krk, po domače „Bodulija". Ako se neki magjarski nembriu na tukajšnjej pošti po svojih pustah nijso naučili toliko zemljepisja, da bi mogli z mirno vestjo znati za Kranjsko, ali da bi vsaj kontinent od otočja ločili, vprašam jih, kako se osmelijo, podati se v službo, kjer mora človek vendar le malo več sposobnosti za svoj posel pokazati. V obče reška pošta ne more videti slovenskih naslovov. Ali se hrvatskim enaka dogaja, nij mi znano, ali bojim se, da isto osodo delimo. Pred malo čas* zadržavah* mi je pošta slovensk list z Dunaja, ker se je naslov slovenski glasil. Hodil sem na pošto, povpraševal, vse zastonj, črez 15 dnij prizvoni drug list in ž njim prejšnji, ki se je mej tem časom „nekam pomešal". Na pošti so nastavljeni skoro sami Magjari, ki ne razumejo hrvatski, dočim je ljudstvo vsaj v okolici Čisto hrvatsko, a tudi v mestu samem prevaguje mej prostim ljudstvom hrvatsko-reški dijalekt, ker naši bori Rečani nijso niti naseljeni Italijani niti Ogri, nego večjim delom hrvatski renegatje. Ako torej kdo ne dobi svojih stvarij v pravem času od reške pošte, naj ne izvoli dolžiti svojega dopisnika, temuČ „magjarsko kitajsko reško pošto".
Domače stvari.
— (V Kamniku) so predvčeranjem volili župana. Voljen je bil znani narodnjak in slovenski pisatelj dr. Samec.
— (Slana.) Žalibog, da je bila bojazen, včeraj od nas izrečena, opravičena: davi v petek smo imeli slano, ki je po polji precej Škode naredila. Kako daleč je v deželi segala, nij nam še znano.
— (Trgovsko bolniško in podporno društvo) ljubljansko vabi svoje ude v nedeljo 23. maja ob 11. dopoludne k skupne) maši, ki bode po pravilih društva kot spo-mensko praznovanje ustanovljenja tega društva in za mrtve ude ter dobrotnike njegove v Križanskej cerkvi.
— (Ljubljanska ljudska kuhinja) ima v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopoludne na starem strelišči občni zbor. Voli se nov odbor in polagajo se računi. Društvo je to leto izdalo 35.301 porcij jedil.
— („Matici slovensk ej" in „ Narod nej šoli") bilo je tudi letos pri občnem zboru banke „Slavije", ki je bil dne 18. t. m. v Pragi, votiranih vsake j po 100 g I d.
— (nLaibacher Liedertafel") priredi denes zvečer v kazini pevsko društveno zabavo.   Pele se  bodo tudi slovenske pesni Ilajdrihov kvartet „V sladkih sanjah", Ko cijančičevo „Slovo" in dr. B. Ipavčeva ,, Danici".
— (Iz Logatca) se poroča, da je bil tam za župana voljen Adolf Mulev in za svetovalce Martin Petrič, Tomaž Tolazzi in Josip Smole.
— (Izjunske doline) na Koroškem se piše v „PoI."  mej  drugim zahvala grofu
Harrachu, da se je koroških Slovencev v državnem zboru domislil, kateri vsaj to zahtevajo. <li se njih slovenski jezik v šolah uči, da se taki učitelji in učiteljice ne nastavljajo, kateri nijso zmožni materinega jezika otrok, ker do-zdaj se slovenski jezik po koroških šolah čisto zanemarja.
— (Sleparsk agent.) Iz Zreč pri Konjicah se piše „Gosp." : Dne 10. marca t. 1. bil je tukaj nepoznan človek, ki se je izdal in tudi s spričevalom izkazal za agenta graškega trgovca Jaroscha, ki trži s hišnim orodjem, kipi, urami itd., da bi v njegovem imenu naročila nabiral proti temu, da se v mesečnih obrokih do konca leta znesek za naročeno blago izplača, nekaj pa uže precej njemu poročniku za aro naprej plača. Pokazal je tudi naročila od več drugih, nekaterih tudi pisatelja znanih, naročnikov. Pisatelj tega je tedaj verjel in si naročil po njem pohištva za GO gld., od katerih je 10 gld. moral precej onemu plačati, drugo pa bi imel v obrokih do konca leta izplačati. Naročeno pohištvo bi imelo po tiskanoj pogodbi črez 5 tednov po dnevi naročila se doposlati. Poročevalca tega je kmalu potem začelo grevati te nagodbe in je o tem pisal g. Jaroschu v Gradec, kateri mu odgovori, da nij ni nobenega naročila na pohištvo, ni onih 10 gld. prejel. Iz tega se lehko sklepa, kolike previdnosti je treba proti takim okolo potujočim nepoznanim agentom, ki naročila sprejemajo in uže naprej plačilo zahtevajo, da se človek ne opehari.
— (Ušel) je iz Maribora 121etni fantič, ker je dobil v šoli pri več predmetih ukor in se bal kaznovan biti od svoje pomatere. Ukradel je IGO gld., se odpeljal v Gradec in se v gostilnici obnašal kot velik gospod, kar je pozornost vzbudilo gostilničurjevo in policije. Ta je naposled fantka pomuteri poslala nazaj.
— (Graščino S 1 i v n i š k o pri Mariboru) kupil je j ud Oeden, oskrbnik juda in barona Itotschilda na Dunaji, za 220.000 gld. Oeden ne misli graščine za se pridržati, ampak jo svojemu zetu izročiti.
— (Dvakrat do tal pogorel) je Jož. Vistočnik v Hočah pri Mariboru, nedavno mu je zgorelo še 10 ovac, 4 prasci, 1 krava in 2 telici. To je za itak ubogega človeka res izredno velika nesreča.
— (Utonila) je v Brezovji v celjskem okraji stara ženica; pravijo, da se jej je motilo ter tako v vodo skočila.
— (Slovanski almanah.) Z Dunaja se nam piše: Od mnogih strani j došlim vprašanjem po „Slovanskem Almanahu" odgovarjamo, da je knjiga uže nad 4 tedne v tisku. Da knjiga uže nij izšla, krivo je to, da so pisatelji ruske in nekaterih druzih narodnostij priposlali skoro same politične članke, kateri so se radi različnih uzrokov morali zavreči; dalje , da je jeden urednikov v Ihidišimu (Bautzen) na Saksonskem, ter se more z njim kot uredniku lužičko-srbskega oddelka le pismeno dogovarjati; kriva je dalje tiskarna sama, ki ima le jednega slovauščine na pol zmožnega tiskarja, ter je treba vsak oddelek po dva. trikrat popravljati. Večkrat mu zmanjka celo črk. Materijala je letos toliko, da bi lehko obsegala knjiga 30 pol, obsegala pa bode gotovo več, nego lani. P. n. naročniki naj torej še blagovoli potrpeti.
Uredništvo za »Slovanski Almanah".
— (Književnost.) Uredništvo „Naše Sloge" naznanja, da je posebe natisnilo v „Slogi" priobčene istarske narodne pjesme hrvatske".   Knjiga ima 380 strani, in se do-
biva pri uredništvu rSloge"; stane 1 gold. Čisti dobiček je namenjen .Bratovščini hrvatskih ljudij v Istri".
— (Poziv slovenskim pisateljem!) Ker mi je častiti odbor Matičin zopet dal nalog uredovanja njenega „Letopisa" in nemarno še zanj zadosti gradiva nabranega, obračam se z uljudno prošnjo do cenjenih pisateljev naših, naj so znanstvenemu našemu zavodu s primernimi spisi na pomoč. Obračam se pa še s posebno prošnjo »o tistih naših rodoljubov, ki v prvej vrsti slovenskih pisateljev stojijo, naj mi pošljejo za „Letopis" pripravnih člankov, da po njih dobimo potem zglede, kakšna naj bode tvarina in oblika Matičnih spisov. Kar sem povdarjal v svojem pozivu 1. 1878., to povdar-jnm tudi denes, da znnnstveni članki v „Le-topisu" se z ozirom na različnost njegovih či-tateljev ne smejo previsoko spenjati v učeno-stno višino, zabavni članki pa naj tudi imajo nrkoliko poučnega zrnja v sebi. Gotovo bi tudi sestavki iz zemljepisja ali povestnice slovenske ali slovanske v obče zanimale čitatelje. Samo po sebi se pa razumeva, da preobširni spisi ne ugajajo „Letopisu", kateremu načelo je pri-slovica: „variatio deleetat". Da pa more tisek Matičnih knjig brez zadržka napredovati in da pride „Letopis" koncem leta na svitlo, dodajam tudi še to prošnjo, naj se častiti pisatelji, ki imajo gradiva morebiti uže kaj pripravljenega ali ga nameravajo pripraviti, kolikor moči podvizajo, da kmalu prejmejo dogotovljene rokopise. Zdaj pa #e nekaj. Matičin odbor, kakor je znano, je prvi sprožil misel, naj se meseca avgusta slavi spomin stoletnice, kar se je rodil Jarnej Kopitar v Repnjah na Kranjskem, po katerem smo Slovenci jako zasloveli mej učenim svetom; v letošnjem občnem zboru Matičnem sem poročal o dotičnej korespondenci s si. profesorjem vitezom Miklošičem. Rada bi tedaj Matica slovenska Kopitarjev spomin poslavila s spomenico, to je, posebno knjigo, ki bi jo njemu na čast na svitlo dala. Spomenica naj bi v ne prevelikej obzirnosti posebno razpravljala Kopitarjevo znanstveno delovanje z dodanimi životopisnimi črticami, da se Slovenci vsi seznanijo bolj natanko z učenjakom velikanom, ki nam je na toliko slavo. V to svrho uljudno vabim gospode pisatelje, katerim je Kopitarjevo znanstveno delovanje znano, naj mi v treh mesecih, to je, do konca avgusta letošnjega leta blagovolijo poslati rokopis, da pride potem do konca tega leta v pristojnej knjigi na svitlo. To so želje, s katerimi se obračam do čestitih naših pisateljev, proseč jih prijazne podpore, z dostav-kom, da so jim po pravilih Matičnih zagotovljene nagrade za vsak sprejeti članek, ki ga pisatelj izrekoma ne daruje Matici. V Ljubljani IG. maja 1880. Dr. Jan. Bleiweis, Matici slovenskej predsednik.
Razne vesti.
* (Dunajsko moško pevsko društvo) je šlo v Bruselj pozdravit s pevsko serenado cesarjeviča Rudolfa nevesto in bilo tam sijajno sprejeto. Mesto je bilo njemu na čast razsvitljeno in živio-klici na Avstrijo so se razlegali iz silne množice. Mestni odbornik Bruseljski Bauthier je francoski pozdravil goste kot zastopnike avstrijskega prebivalstva in je dejal, da tudi avstrijski cesar vidi v cilji svojega delovanja samo ljubezen Avstrijcev. G5 raznih Bruseljskih društev je sprejelo Dunaj-čane, katere so peljali v mestno hišo in jih tam pogostili. Pevcev je črez 200.
* (Politikuj oči zemljevid i.) Poroča se z Moravskega: Hvala Bogu, da nij vse res, kar je tiskano. Češka in Moravska nijsta še v Nemčiji, a vendar bi se dalo drugače soditi
po občnem ročnem atlasu (86 kart), ki ga je izdal IX. Andree v Lipsiji. V tem atlasu se takoj za „kronovinami zapadna in vzhorinja Prusija" uvrščuje „Češka in Moravska" potem ^avstrijske planinske dežele" (to so slovenski kraji), za tem „Ogerski'u in ruiposled še le n Avstro- Ogerska država". To se vidi, kakor bi spadali kljubu Pruskemu miru od leta 1866 Češka, Moravska in naše planinske dežele s Slovenijo uže k Nemčiji. Vidi se, kaj Nemci in naši ustavoverri ž njimi žele.
* (Uporniki v Bosni.) Dne 14. t. m. na večer je prišla v Travniku množica Turkov do mitnice, ki nijso hoteli mitnine plačati. Vsled tega je najemnik mitnico zaprl, katero so pa Turki se silo hoteli odpreti. Prišli so vojaki in žandarji mitnicarju na pomoč. Turki nijso hoteli odjenjati in pričel se je boj, v katerem je na obeh straneh palo dosti ranjenih in mrtvih. Vojaki so zgubili 8 ranjene in 1 mrtvega, Turki pa 15 mrtvih in 16 teško ranjenih.
* (Trpinčenj e v o j ako v.) Iz nemškega "VVUrzburga se piše: V zadri jej seji tukajšnjega vojaškega okrajnega sodišča je pred njim stal neki podčastnik, zatožen, da je več nego v 14 slučajih trpinčil vojake novince. Zatoženec je bil zopet Prus, ki je mučil bavarske deželane. Obsojen je bil na 2 Va meseca v zapor in je bil degradiran do prostaka. V prihodnjej seji moral bi zopet biti neki nemški podčastnik obsojen zbog svoje surovosti napram nižjim vo-
jakom, a se je raje usmrtil. — Take reči se gode mej Nemci, ki so, kakor veste, strašno .kulturni11.
'#,an i m i « <>
je v denašnjem listu „Slovenskega Naroda" objavljeno naznanilo srefte od S. liekscherja nenr. v Hamburgu. Ta hiša jo zaradi s\njega tajnega izplačevanja dobljenih dobitkov v okolici tako na dobrem glasu, da na denašnji inserat upozorujemo vsacega uže na tem mestu.
\<n*i-   u^Ti^     i<3T>i-ta't>i----mvj
Pivovarna
na Kranjskem, z zelo obrtno okolico, poteg železniške postaje, z vso pripravo, potem dve hiši z vrtoma, hlevom, velikim magacim m, proda »e iz proste roke ali pa se da na več let v najem. J Natančnejše se izve pri opravništvu „Slo- ji venskega Naroda". (202—5) JI „---^^T—- -^t-v------------
_1\ lil
Važno za gostilničarje!
Podpisani po zelo nizkej ceni izdelujem vsake velikosti
ledenic (Eiskasten),
v katerih se dajo dobro hraniti pivo in jedi. Vnanja naročila izvršujem takoj in točno.
Janez Podkrajšek,
(110—10) v LJubljani, v Trnovem hiš. št. 19.
8 tužnim srcem ja\ ljamo žalostno vest, da se je Naj višjemu poljubilo, našega nepo-zabljivega soproga, očeta, gospoda
Oroslava Turka,
previdenega ee sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu svoje starosti, k sebi pozvat'.
Pogreb je bil v petek dne 21. maja ob 10«/» «<"i dopoludne od slonove ulice št. 19 k sv. Krištofu, kjer bode v soboto 22. maja ob 4. uri popoludno k večnemu počitku položen.
Sv. maše brale se bodo v frančiškanskej cerkvi.
Nepozabljivega ranjcega priporočamo vsem sorodnikom in znancem v blag spomin in molitev. (237)
V Ljubljani, dne 21. maja 1880.
Žalujoča rodbina.
V najem se da
letošnja koAnJa Korenovlli prut, Bkupaj ali pa v Štirih delih. Natančnejo izve se pri posestnici na poljanske j cesti št. 2o\ (236 — 1)
Glavni dobitek ev. 400.000 mark.
Naznanilo
irece.
I Dobitke i guraiitira '
država. Prvo vziligailje j
!l. i lil. junija.
Vabilo na udeležitev ll o li 11 ii i li * a n s
velike,  od  hambnrgske države garantovane denarne loterije, v katerej se mora nad
8 milijonov 300.000 mark
gotovo dobiti.
Dobitki te ugodne denarne loterijo, katera ima po načrtu le 87.500 lozov, so sledeči: iTaj-vežjl  dobitek je ev. 400.000
mark.
Tremiji 250.000 mark 68 po 3000 mark
1 dobitek po 150.000 mark
1 1 1
2
2 5 2
12 1
24 4
3 52 6
100.000 mark 60.000 mark 50.000 mark 40.000 mark 30.000 mark 25.001) mark 20.000 mat k 15.000 mark 12.000 mark 10.000 mark 8.000 mark 6.000 mark 5.000 mark 4.000 mark
214 10 2 531 673 «50 65 10O 25150 2100 70 730O
7850
2000 mark 1500 mark 1200 mark 1000 mark 500 mark 300 mark 200 mark 150 mark 138 inaik 124 mark 100 mark 94 in 67 mark 40  in 20 mark
H95N I   I 25 ^ 25 co
kateri se bodo v malo mesecih v 7 oddelkih gotovo odločili.
1'rio vzditguujc ilouitkov je umilno na
9. in 10. junija t. 1.
nastavljeno, ter stanu
cel originalni loz le 3 gld. 50 kr., pol original, loza le 1 gld. 75 kr., Četrt original, loza le 88 kr.,
ter te od države garantovune originalno loze (ne prepovedane proiucso) proti frankovuuej poslatvi svote tudi v najoddaljeiiojše kraje razpošiljam.
Vsak udeleženec dobi zraven originalnog,i loza tudi originalni crtež z državnim grbom zastonj, tor so mu takoj po uzdigovanji dobitkov nezahtevano pošlje uradni listek uzdig-nenih številk.
Izplačevanje in razpo.siljan.jc dobitkov
izvršujem  direktno jaz interesentom točno in z najbolj strogo tajnostjo. M
JUP" Naročila izvršujejo se najlagljepo pošt- I nt j nakaznici ali pa z rekomandiranim pismom. I Naj se tedaj naročila, zaupno pošljejo
Samuel Heckscher senr.,
Banquier und VVechsHl-Comptoir
in Hamburg. (179—6)
o* 3 'S*
ts M  » •
i-l 00 C* iH
08
S
rt
M m
e?
d
||
Se
rf_> OB t* >
J*J5P   . ~  <C (D
" 2 2-* o.«- a
|l
___£i . a n ©S
2 2 t? S Jž « a C4"J* >H
rimski, skušeni, pravi, vseobčni
zdravilni in vodni prilep (plašter)
zoper
glavobol, rane, opeklino in ozeblino.
Ta prilep je privilegiran od Nj. rimsk. kat. veličanstva. Mod in učinek tega pri lepa je posebno ugoden pri globokih in raztrganih ranah ve led uboda ali udara, pri hudih ulesih, neodpravljivih bezgavkah, pri skelečlh izpustkih, pri črvu, vnetih in oguljenih prsih, speklinah, kurjih očesih, otiskah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja in jednakih bolečinah.
Jedna škatljica stane 40 kr. av. veli. Menj, nego dve škatljici se ne pošiljati in staneti s kolekom in pošiljatvijo 1 gld. av. volj.
Ta prilep pravi ima samo
lekarna Fran Wilhelma v Neuenkirchnu pri Dunaji.
Nadalje ima tudi:
V Ljubljani: Peter Lassnik. (527-14)
'-pnM. s     v i ^.. Wrr---r£i'
\ajt>o<ovej«ta pomoč
kakorkoli bolnim v vratu in prsih
Ick.ii'j a o. li lemeiitov
tirolski prsni sirup,
jako aromatično okusen, popolnem shranljiv izlefek najboljših tirolskih planinskih zelišč.
Oospoilu lukurmirju O. lilciliviilll v IlloillOMtllI
Kor iva oli početku ziinn liiulo kuBljulii, ter trpoln Imito muko v ]>rsili In nnj>ro-noliljivo rualiiciij«, rubilii »v* nu mnoKe Bvctu juz iti moja »u]>roKa vuii ..llrolslil |»rsni siin|>--: uio v krutkem tonu »va liilu |iopolneuj omlruvljcna. Jtsidonttio toiluj tiuztmnjuva vum tako »roćon učinek vušegu irločku iiUuiubkih zelišč, ter ho vutn iiiijiakromijo »»hvuljujova.
T IlloillOMtll, novembra 1879. Odo 1'riM'liller,
upok. c. kr. vodja dri. arhiva in pisatelj.
Cena iz;-v-, slclenlcl: 1 gflđ.. a,v. -v.
Osrednja zaloga pri prirejeraiolji lekarji 0. KLEMENTU i Inomastu.
V Ljubljani: lekar Tmkotzy; v Celovci: lekar Birnbacher. NB. Pri kupovanji naj se pasi tia ime pr rejevateljevo in njegovo bram-beno znamenje : Očiuo zelttice (edehveissj /. uiouogrumoiu na črnej podlog-i. (33—14)
Izdatelj in urednik Makao Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".