Leto. VII, St. 44. V Mut»l!ani, v nedeljo 25. februarja 1923. Pmam. št. 1 P8n.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rač. št. '1.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
IAPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
IM.:
POSKUS.
Poskusimo naj. nam govore ljudje od vseh strani, iti v volitve samostojno po današnji naši taktiki in videli bomo. da pogorimo.
O tem. kaj pomeni pogoreti in zmagati. si ti Hud e sami niso na jasnem. Ne pogoriš tedaj, če greš odločno po začrtani poti in čeprav nam trenutno ni sledilo ljudstvo, da nam pomore s kroglico do izvrš‘tve naših idej-
Nismo zmagali tedaj, če zapustimo Pot resnice in gremo na kriva pota. Čeravno bi vse ljudstvo drlo za nami.
Pogori samo demagog, če vidi, da je liudstvo njegov namen sprevidelo in se še pravočasno od njega odstranilo, tako da nima dotičnik nobenega upa več, da bo kdaj zmagal.
Odvisno le od ljudstva, ali zmaga demagoštvo ali pa pravica.
Da danes še vedno zmagu e dema-Roštvo Je krivo ljudstvo, ki to samo hoče, da so oa med njim ljudje, ki so spoznali vso krutost in ogabnost javnega živi enia, je zopet resn:ca. Ti ljudje se ne oziraio več ne na levo niti na desno in Kredo oo poti resn:ce. da žnio pospešijo hitre gi pohod pravice.
Vse kričanje ljudi, ki še ne verjamejo v resnico je ostalo brezplodno in ugotoviti moramo z veseljem, da na naši poti nismo ostali osamljeni. Borba za resnico se le že preveč razš:rila, da bi njena ognjišča še kdal ugasnila.
Demokratično načelo nas je vodilo do potih, ki bodo ostala uravnana in do-
stopna vsakemu, .ki bo hotel priznavati enakopravnost ljudem, ki trpe pod knuto kapitalističnega razreda in posameznikov. kateri danes še umejo z denar.em ali s silo pridobiti si zase večino-
Ne poznamo nedoslednih poskusov, zato tudi nismo nikoli skušali spraviti koga na tenak led. Poznamo samo resnico in javnost. Nai vsakdo sliši in ve, kaj se godi. kaj ie prav in kai ni prav. kdo je krivec in kdo trpi in zakai trpi.
Zadoščenje doslednosti imamo in to ie za naš pokret meroda:'no. Vemo. da imamo temelj, na katerem bo povzdignjena stavba, ki bodo v njei iskali zaščite vsi oni sloji, ki se po delu in trpljenju nič ne ločijo.
Po volitvah, ko bo ljudstvo videlo, da bo belgrajski politični oreh z vsakim dnevom bolj trd in da ne bodo vsa prizadevanja tega ali onega nič zalegla, mora priti spoznanje da ie naša državna stavba sploh nemogoča, če ni pravega hišnega Statuta ali pa ustave za red v tei hiši.
Vsaka .politična stranica ima svoja stremljenja, ki jih uvaja potom strankinega štatuta in ko čud, da je njena moč precej upllvna. gre z vso vehemenco na delo. da uveljavi v celi državi svoje politično mišljenje — seveda po svojem Statutu. Statut stranke .ie v politiki toliko, kolikor ustava v državi- In ni se čuditi, če vidimo državno politiko, ki se suče okrog ene ustave, katera pa je prikrojena popolnoma v smislu najmočnejše in naj-uplivnejše stranke. Po ustavi in sistemu v državi si more biti vsakdo, ki ima vsaj malo soli v glavi, takoj na jasnem, kdo v državi sploh vlada.
Mi socialisti imamo svojo ustavo —1 Statut — in kdor ga pozna, ve, da je temelj za edino ustavo, ki bi znala rešiti državo iz gotove propasti.
Socializem se res ne da taksirati, še mani pa bi bilo umestno če bi kdo skle-pal, da je socializmu treba dati ustavo. Socializem sam po sebi tvori ustavo. Ce bi bili vse ljudje ne samo »socialisti«, pač pa bi tudi izvajali socializem, tedai bi ne rabili nič več, ker stvar bi šla gladko sa-: ma od sebe. Pri naših razmerah pa smo šele otroci v povojih in se zato ne sme-! mo čuditi, če moramo socialiste šele ustvarjati. Ustvarjati jih' ni mogoče, dokler jim v dejanskem živjjenju ne nudiš dejansko možnost do spoznanja socializma. Spozna ga oa šele tisti dodobra, ki vidi v socialistični stranki strankin šta-< tut, potom katerega ie mogoče vzdržati red in ki je v društvenem, gospodarskem, političnem in v vseh drugih ozirih kažipot za sistem, ki se naj v državi uveljavi,
To ni poskus, pač pa dejstvo, ki sloni na pravem in resničnem temelju, na katerem smo prepričani, da zmagamo. Kmet in delavec, ne sme vaju ločiti in goljufati nič. da bi ne spoznala te resnice! Kolikor bo ljudi, ki bodo priznali ta dejstva in po njih delovali toliko bo tudi Izprememb K boljši državi.
Volilni boj.
Volilni shodi SSJ In KDZ.
V nedeljo 4. marca.
Na Vrhniki V Gameljnah pod Šmarno goro.
V Medvodah.
Pesnik.
Labod je dvignil perot, skočil na plot, pogledal odkod prihaia gospod, sklical svoj rod, postavil ga v kot in dejal: Saperlot, jaz sem pesnik in grem svojo poti Umrl je. Res? NI mogoče! Kdo, kje, kdaj? On je umrl, mož, On, mož? Ah, kaj Pravite! Bog mu daj večni mir in pokoj! Varujmo za reveže, da bo živel njegov duh med narodom! Darujmo! Potrkajmo {*a Plemenita srca, naj se odpro, naj zažu-bori studenec človeške usumljenostil^ Pijte vsi, ki ste žejni in ohladite svoja izsušena usta! In glas je odšel s plemenitostjo od hiše do hiše. Trkala sta, odpirala so Se vrata in srca in bila so polna usmiljenja in ljubezni do bližnjega. Potrkala sta tudi pri njem.
»Umrl je. gospod, pravkar je umrl. Darujte, prosim, za reveže, da bo zveličana njegova duša in mirno vaše srce!«
Skočil je s postelje, palec je vtaknil v nos, zavrtel, popravil dolge lase na glavi In spregovoril svečano:	»Gospod
glas, vrnite se in povejte narodu, da sem sklenil žrtvovati za reveže svojo dušo.« Glas je zatisnil levo oko, z desnim je po-mežikal, zazibal se je na desno in levo ter skočil zadovoljno skozi okno. Plemenitost pa je ostala pri njem.
Sedel je za mizo, zgrabil pero, pomislil In dejal: Duša, skoči inz telesa! Zapusti nedostojno bivališče In pridi, da se pogovoriva! Zadeva je nujna, ne trpi nobenega odlašanja. Obljubil sem. Duša pa se je obotavljala: Toplo je, prijatelj, tu notri, zunaj pa je zapadel včeraj sneg in blatne so ceste, kjer hodijo ljudje. Ne grem, umazala bi si noge in morda bi me obrizgal tudi avtomobil, v katerem se vozi po mestu glas. On se je prestrašil in odgovarjal: Duša, predraga moja duša! Za božjo voljo te prosim, skoči iz telesa! Nikar se ne boj blata, pripravil sem ti belo posteljo, pogrnil sem čisto rjuho, se-
dela boš kakor doma. In kramljala bova. Nalil bom dva bokala tokajca, tebi enega in meni enega. Za njegovo zdravje bova trčila, potem pa mi boš pomagala storiti svojo dolžnost. Saj veš, brez tebe ne gre, nikakor ne gre. Napisati je treba, saj me razumeš, kaj ne? Kaj poreko ljudje, če bova molčala?
»He, hc, he,« se je smejala duša v telesu. »Za bokal tokajca, misliš, a? Hhm, hm. Misliš, da sem hišna, kuharica, a? Glej ga no junaka, za bokal tokajca bi me rad kupil. Ne, prijatelj, nič ne bo iz te kupčije! Pred pošto so dražja telesa brez duš. Pojdi, poskusi, morda najdeš tudi dušo brez telesa. Včasih se izgubi, pade v blato, pohodijo jo. Če jo najdeš, bogme, za bokal cvička bo šla s teboj. Jaz pa ne grem iz telesa, toplo je, prijetno.«
On je bil ves iz sebe. Vstal je, s pestjo se je udaril po prsih, zaklel, pa se je takoj spomnil, da to ne bo prav. »Oprosti, duša,« je dejal skesano, »sape mi je
*‘JVg,U V M UUOU »*• ***** V MOV« *■»*	~	I---------------- - *
Ustanavljajte nova organizacije. št rite naš tisk, prispevajte v tokovni skladi Stranka živi od vas, sodrugi, in vi zaživite od nje I
Na Sedlarjevem ob 7. zjutraj.
V Kozjem ob M. dopoldne.
V Koprivnici ob 18.
*
V nedeljo, dne 11. marca:
Na Bizeljskem ob 7.
V Sv, Petru pod Sv, Gorami ob 14 (2. popoldne).
V Podsredi ob 18, (6. zvečer).
V Sevnici ob 7. zjutraj.
V Rajhenburgu ob 7. zjutraj 'm v Cerknici in okolici.
Več na lepakih-
Vsi, ki živite od dela svodih rok. uder ležite se shodov polnoštevilno!
Politične vesti.
+ Sporazum med Jugoslavijo Iti Avstrijo. V petek so se vršila ves dan pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo v štirih sekcijah. Končno je bil dosežen sporazum. — V politični sekciji je predložila naša delegacija obširen referat o stanju narodnih manjšin v Avstriji, v prv! vrsti koroških Slovencev. Kancelar Sei-pel ie obljubil,, da bo preiskal pritožbe in ugodil opravičenim zahtevam posebno glede šolstva. — Priprave za sklep trgovinske pogodbe med obema državama bodo izvršene. tekom meseca marca. — Druga sekcija .ie razpravljala o prometnih olajšavah. Do končnega uspešnega dogovora bo prišlo koncem marca. — V vprašanju ukinjen ra sekvestrov in vprašanjih finančnega značaja je bilo sklenjenih več dogovorov. Glede selcvestrirane-ga imetfa je določeno, da so naši in avstrijski državljani pooblaščeni prenesti svoje premično premoženje in vrednostne papirje v svojo državo, ne da bi jim bik) treba plačati takso in carino. Obveznice predvojnih dolgov, ki so last naših državljanov, a se nahajajo na ozemlju Avstrije, morejo lastniki .prenesti v našo državo in bodo žigosane pri nas- — Zasebni dolgovi v predvojnih kronah se bodo izplačali na ta način, da se plača za vsakih 100 predvojnih kron 8 dinarjev, {vzeti so slučaji lombardnih poslov, ki so bili sklenjeni na avstrijske vojne dolgove. Te vrste dolgov se ne smatra za predvojne in se izplača za vsakih 100 starih avstrijskih kron 100 nemško-avstrij-skih. Ta zadnja določba pa še ni končno-veljavna, ker sta si obe vladi izgovorili 15-dmevni rok. da se posvetujeta z zasebnimi interesenti. — Dalje odstopi Avstrija naši. državi 28.000 akcii Steinbeissovega
zmanjkalo, potrkal sem na vrata, da se omehča tvoja trdosrčnost. Imej usmiljenje. dva bokala dam, samo reši me. Bil sem pred pošto, ni, prav nobene ni tam. Vse so pobrali. Saj veš, hudi časi so prišli, duš je malo, teles pa od dne do dne več. Samo danes mi stoj še ob strani, nikoli več ne bom nadlegoval.« Duša pa je bila neizprosna.
»Ne grem, za Štefan, za sod tokajca ne grem! Kaj ti pade na um! Ob takem vremenu naj skočim iz telesa? Ne, odločno ne!«
Zgrabil se je za dolge lase, in izbulil oči. Miza in stoli so se zavrteli pred njim in zdelo se mu je, da bo zdaj zdaj nastal vesoljni potop. V tistem hipu pa je začutil, kako mu je nekdo rahlo položil rokp na pleča. Zganil se je in zatulil: »Vraga, kdo si drzne motiti moj domači inir! Marš iz hiše, danes me ni doma!«
»Ne razburjajte se, gospod,« je šepetala plemenitost. »Vidim, da ste v zadre-
podietja v Bosni. 2800 akcij želez, industrije v Zenici, 4000 akcij sladkorne tovarne v Usori, 1500 akcij podjetja v Va-rešu i,n 1500 akcij podjetja »Bosnia« in po-slaniško palačo na Dunaju proti plačilu 10 miijonov Din. Sedeži akcijske družbe, ki imajo podjetja v Jugoslaviji, se morajo prenesti tekom 6 mesecev v našo državo.
+ Dr. Laza Markovič, naš pravosodni minister, ie po poročilu belgrajske »Politike« zapleten v neko korupcijsko afero, o kateri razpravlja glavni odbor radikalcev že tri dni. Gre za ukimenje sekvestra nad posestvom grofa Majlatha pri Virovitici v Slavoniji. Bajc bo naš pravosodni minister »iz zdravstvenih razlogov« odstopil. — Radikali so silno raz-cepl eni, poleg Protieevih je vloženih še t6 radikalskih list.
4* Italijanska vlada je poslala posebnega kurirja v Belgrad. ki bo predložil kralju originalni izvod sv. margheritske-ga dogovora v podpis. — V soboto zvečer bo odpotovala iz Rima delegacija za ureditev reškega vprašanja v Opatijo, kjer se bo sestala z našo komisijo. Pogajanja med obema delgacijama bodo trajala precej dolgo, najbrž 1 mesec.
+ V francosko - nemškem sporu glede reparacij in zasedbe Poruhvja bodo intervenirali po zadnj:h poročilih iz Londona angleški in ameriški finančni in industrijski krogi. — Položaj v Poruhr.iu ie neizpremenjen, t. j. nasilje traja naprej.
Izšla je zadnja številka 1. letnika »Kresa«. Naročajte novi letnik!
Dnevne vesti.
Ministrstvo vojne in mornarice je
odredilo, da je v bližini vo.nih rnunicij-skih skladišč v razdalji do 750 m vsaka nova zgradba zabranjena. v razdalji od 750—1000 m pa dopustna le pod pogojem, če so ta skladišča od vseh strani obdana z nasipom in sc lastniki zgradb zavežejo. da ne bodo v slučaju ognja ali eksplozije v skladiščih zahtevali od vojnih oblastev nikake odškodnine za povzročeno škodo.
= Nova železnica Kočevje-Stari trg-Vrbovsko in Črnomelj — zveza s to progo. dahe proga Št. Janž-Sevnica se pričneta kmalu trasirati. Finančni odbor je odobril že kredit v znesku 1 milijona dinarjev, sekcija za trasiranie se je tudi že ustanovila.
Podjetnikom kamenoiemov. Gradbeni oddelek občinskega sveta mesta Skop-
gi, duša noče iz telesa; pomagati vam hočem.«
»Res?« se je razveselil in povabil plemenitost, naj sede kraj njega. »Sam Bog vas pošilja, dobra gospa. Obupal sem že, sami ste bili priča, ne gre zlodej iz telesa, pa si pomagaj če znaš. Trmasta je, gospa, tako je trmasta, da sem jo hotel že prodati. Pa sc mi smili. Saj veste, kako je pri tujih ljudeh. No, kaj pa vi pravite, kako bi jo spravila na dan?«
»Obljubite ji,« je dejala plemenitost, »da jo boste nosili v kletki po mestu in kazali ljudem in takoj bo na mizi.«
»Kaj pravite! To je ideja, a! Vidi se vam, gospa, da ste iz boljše hiše. In kako to, tla se nisem spomnil sam? Tako preprosto, tako razumljivo! Seveda, ženska je kakor vse druge. Kaj hočemo.« In obrnil se jc k duši:
»Duša, ne bova pila tokajca. Pripravil sem ti belo preprogo, sedla boš nanjo in pokazal te bom vsem dobrim ljudem
Me išče za svoj tfomenolom, ki je oddaljen 3 km od mesta podjetnika, ki bi'imel na razpolago večje število kvalificiranih delavcev, kakor polirje minerje in delavce za izdelovanje kamenitih kock za tlakovanje cest. Podjetniki, ki reflektirajo na to delo ki bi trairalo nekai let, naj UDošljeio na Državno borzo dela v Ljubljani pismene ponudbe oziroma naj se pri nii osebno zglasijo za informacije. — Drž. borza dda v Ljubljani.
Ljubljana.
Poštni nered pred sodiščem. V torek 27. februarja ob 9. se bo vršila glavna razprava pri deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 79 proti odgovornemu uredniku »Napreja« po § 104. s. k. z. zaradi notice z dne 30. novembra 1922, v kateri smo zahtevali, naj se zadeva pojasni, predno se tozadevni dokumenti uničijo.
Interesantno je, da tudi v tem slučaju iščejo predvsem tistega, ki je zahteval razčiščenje, namesto da bi iskali nered in ugotovili krivca. Posebno hočejo ustrašiti poštne uradnike in so si zato ka,r na lepem enega izbrali in rekli: ti si o neredu vedel, torej si ti tudi pisal o njem. Tako so obtožli istotako po § 104. srbskega k. z g. Milana Detelo, tistega, ki je razkril dolarske prince na pošti. Razprava utegne postati res vrlo interesantna.
Celje.
Iz seje občinskega sveta celjskega.
G. župan otvori ob 6. sejo. Po odobrenju prešniega zapisnika imenuje župan dva ooveritelja zapisnika. — G. prof. Mravljak. ref. personalno - pravnega odseka, predlaga v imenu odseka za vdovo pok. gledališkega mojstra Ruprehta 2000 K podpore. Sodr. Koren predlaga s pojasnilom 1000 Din in obč. svet sprejme. Prošnji vodovodnega moštva in njegovega pomočnika se honorar za nadure prizna. Prošnjam g. ravn- Brinarja in drugih se ugodi in izplača stanarina, od g. ravnatelja Serajnika pa se dosedanja iztiria. — Ref. pravdnega odseka dr. Kalan poda predloge odseka za domovinsko zvezo; razen Krviška še vsi sprejmejo, g. inž. Kandušeriu se taksa ne vrne- — Klavnica. Užitninski davek se mora pobirati in plačati za vse meso. ki pasira klavnico. Priziv gg. Tošiča in Naumoviča zaradi takse na vozeh se zavrne tako tudi prošn a gg. Logarja in Verčkovnika za brezplačno stanovanje. — Plinarna. Referent g. Rebek. Proračun za november in december se vzame na znanje, dobava enega jerme-
Sarno pomagaj mi. Praznično krilo dobiš, z dišavami te namažem, vse bo v redu.«
Ko je duša začula te besede je hipoma skočila iz telesa in obsedela na mizi. Bila je mršava in solze so se ji cedile iz oči.	,	. ,	F
»Kaj hočeš, čemu si me klical? Govori!« Skrčila se je in zlezla na staro zaprašeno knjigo.
»Umrl je, veš, dragica. Pravkar so, bili pri meni, naj žrtvujem za reveže. Obrnil sem vse žepe — prazno, same smeti in ostanki nedokajenih cigaret. Nekaj pa morava storiti, spodobi se, drugače bodo mislili bogve kaj. Saj razumeš, kaj hočem povedati?«
Duša je pomigala z mršavo brado in jezno pogledala plemenitost, ki je še vedno stala za mizo. On je razumel ta pogled.
(Dalje prih.)
ira se dovoli-, glede drugih zadev se oglasi g. podžupan Žabkar in sodr. Koren, ki se izreče za ponovno razpravo v odseku. Prošnia za eno javno luč se odkloni, pac pa se da električni tok za bakteriolo-giČno stanico. Predlog ukinitve nočne službe -v elektrarni, h kateri izrazi.o pomisleke gg. Janič. Žabkar. Prekoršek in sodr-Koren.. se vrne odseku -v pretres. Gfede pdvsala pri žarnicah se izrečejo gg. Žabkar, Kalan, Stermecki in sodr. Koren, da se postopa po sklepu magistrata, da se kaznuje in tok ukine- Referent se pridruži in obč. svet sprejme predlog. — Q. Gobec referira. Pomožni uradnici v klavnici se plača zviša na 2400 K mesečno. — G. Podžupan Žabkar. referent gospodarskega odseka. Za trgovsko šolo se sprejme najemnina 2900 Din. Knjigovodstvo oskrb-ništva se točno in natančno zahteva in pri prodaji dveh parov koni obč. svet vztraja. Na hribu Sv. Jožefa se les radi lubadarja Poseka in proda parcelacija in nasaienje se pospeši. Račun g. Grada za popravo vodovoda v Vitanju (čez 14.000 K) se odobri. Za razravnanje smeti zraven drž-železnice se po samovol ni pogodbi oskrbnika dosedanja vsota izplača in se nadaljnia pogodba ukine. Šoli se podarita dva voza gnoia. G. Rakuša se radi skladišča na Kralja Petra cesti pozove, da mora objekt popraviti. (Zadn i čas že). Stanovanjska oblast nai nabavi vse pisarniške potrebščine, katere naj se krijejo Iz dohodkov stanovali ske oblasti. Najemnina rudarski šoli se zviša za 100% in se ne more odpisati- Lesni produktivni zadrugi se najemnina za sedanje nr določi na 50 nara. Prošnjo ravnateljstva trgovske šole za dve peči se odbije, pač pa za-graja garderobe. Pri polici.skem svet. Senekoviču se dado dve vrati na eni strani tapecirati vendar se to delo na predlog Sodr. Korena še enkrat razpiše. Policija Plača od novega leta naprei za vse prostore 4000 K. Na prošnjo »Športnega kluba« se bo glede Glazije komisija ponovno vršila. Plinova peč v mestni posvetovalnici se odstrani in nadomesti z drugo za premog. — G. dr. Božič referira o finančnem odseku. Prošnia glede domovinske takse se odkloni. Dijaški plesni šoli se taksa za veselice izjemoma odpusti, ker ie čisti dobiček za dijaško kuhinjo. Telefon v policijski stražnici se ne opusti, stroške nosi polovico policija in drugo mestna občina. Prošnja gostilniške zadruge za pavšaliranie nočnega davka se sedaj odkloni- Požarni brambi v okolici Celje se podari 2000 K za nabavo lestev. Odobri se dvig mestnega magistrata iz faznih fondov. Kostaniev les v Pečovni-se proda najbol;šemu ponudniku. — G. Janič referira za obrtno - tržni odsek. rredlaga se rešitev treh lokalnih potreb jd 'Prošnja Debenjakova se odkloni.
Iz stranke.
i Vsem članom pokra Inskega odbora \ •*. hi KDZ. Dopis štev. 1015 in zaupni , Djs štev. 3 z dne 22. t. m. je imel že v veh dneh zaželjeni uspeh. Sodrugi, to je d1'lepši dokaz, kakšna moč je v organi-acjji. Čeprav nam pošta nagaja! — Po* ra»nsko tajništvo.
Sz siroto. gibanla.
Novemu društvu strojevodij Jugo-
vTfJ- K vsebini brve številke »Strojevi?** strokovne^ra i sta društva stroje-Jugoslavije si dovoljuem izreči svo-hoi!??C":e- ~ Stremljenje društva za Iz-■ an.ie gmotnega položaja in moralne
Dovzdige, strokovno - tehničnega pouka in povzdigo izobrazbe v splošnem, je vsekakor spoštovanja Vredno. Samo nekaj nai bi strojevodje premislili. Ce bi bil George Stephenson kot izumitelj vedel, da bo njegov izum služil v tako nizkotne . barbarske namene, kakor služi v današnji kapitalistični dnižbi in da bo le posredno služil vsem narodom v napredek in blagostanje, in če bi bil slutil, da bodo vodje njegovega izuma slepo, nezavedno orodje v rokah ljudskih krvnikov, bi bil on kakor vsi drugi izumitelji, katerih izume izrabl ajo v ljudsko škodo — ponesel svoj izum v večno tajnost. Že -marsikak izum baje ni postal znan ker izumiteljem njih moralni čut ni pripuščal, da bi izročili današnji kapitalistični družbi izume, s katerimi bi se izkoriščanje in klan e samo še povečalo. — Ker piše »Strojevodja« o moralni povzdigi strojnega osobja, je ne-poiml;ivo. da ie drugod iz vsebine razvidno. nai bodo strojevodje še naprej mrtvo orodie tudi takrat, če bi se zopet začelo klanje in bi nai strojevodje bili zopet »Kadaverfiihrerji«. Čeprav se zavedam. kake stvari so se že dogajale na pritisk reakcionarnih vlastodržcev tako drugod kakor tudi pri nas. nai omenim le zadnjo železničarsko stavko, ko so se svetili bajoneti na lokomotivah, poudarjamo vendar, da s troj e v od'e o vsem tem razmišljuiejo. Vseeno usmerjao svoja pota k ciliu tako da orešina vsakega strojevodjo in kurjača zavest, da mora kot važen član družbe v težkih časih storiti to, kar ie družbi v korist, čeprav bi njemu kot Posamezniku škodovalo. To je vzvišena moralna naloga stro nega otsobja. — Razmišljajte o tem. pa boste spoznali, da ie stremlieire za napredkom in blagostanjem v okviru Iokalno-nacioualnega in reakcionarnega iipatriotizma« nesmiselno in dosegi ivo le v okviru razredne internacionalne zavesti. — Privatnik.
UTRINKI.
»Za božjo voljo, sodrugi, dajmo se že enkrat pobotati!« (Golouh na enotno-frontarski konferenci 21. januarja v Ljubljani.)
»Pojdimo skupaj! Prokleti boste, če , ne greste v enotno fr nto!« (Nachtigal na mariborskem okrožnem zboru 28. januarja.)
Miha Koren, komunistični poslanec, ni nič rekel. Samo podpisal je volilni proglas Zveze -r pardon Socialistične stranke delovnega ljudstva.
Nachtigal je nato prešel v enotno fronto k radikalcem.
Miha Koren še potem nič rekel ni. Samo podpisal se je kot kandidat na listi zveze radikalnega ljudstva.
Mandati v tej zvezi več nesejo in obveznosti ne nalagajo nobenih tako kakor n. pr. v Socialistični Stranki Jugoslavije.
Kaj čaka Golouh?
*
Na Tavčarjevem pogrebu smo videli korakati v sprevodu stran ob strani Prepeluha s Tonetom Kristanom. Smehljala sta se. Pravijo, da se v smrti vse pobrati.
Izkoriščanje delavstva na Južni že-žeznici- G. Gornik, poštajenačelnik na dopustu. špediter na Rakeku, gostilničar, trafikant, trgovec s šenom in mešanim blagom itd., ima z Južno železnico kot carinski doklarant na Rakeku pogodbo, glasom katere prejema mesečno pohlev-
no vsoto 25.000 Din — za svoje brezdelje. Nasprotno pa plačuje Južna železnica delavce tako škandalozno, da še živeti ne morejo. G- Gorniku, za katerega delajo železniški delavci in njegovi lastni uslužbenci proti jako nizki plači, pa ni bilo dovoli 25.000 Din. Njegova požrešnost sega tako daleč, da strankam pošilja neopravičene posebne račune. Ti računi izkazujejo nerazumljive postavke: prva se imenuje intervencija in znaša pro vagon lesa najmani 10 Din- Morda na ukaz Južne železnice? Druga postavka se imenuje »šped. pristojbina« in znaša najmanj 8 Din pro vagon. Na čigavi podlagi si pa prilašča računati to pristojbino? G. Jeras, sedan i poštajenačelnik. noče videti ničesar, pač pa konferira pogosto z g. Gornikom. Cernu? Menda zato. da naredita skupno red na postaji in pocenita promet ? G. Gornik nastopa naprain delavcem oderuško pri plači, obenem pa jim vsiljuje svoje politično prepričanje. Delavci proč od kapitalizma!
Starim in mladim. Cd nekega sta* rega sodruga iz celjske okolice smo pre* jeli sledeče pismo:	Večkrat	ne	dobim
kake številke »Napreja«. Tako tudi ta mesec nisem dobil štev. 14. in 19. Ne vem, ali se pri vas kam zameša, ali pa sreča med potjo kakšne radovedneže, vsako številko pričakujem z veliko ne* strpnostjo, ker si krajšam čas s svojim časopisom posebno zdaj, ko imam mno* go priložnosti za čitanje: že 14 mesecev sem bolan. Res je, da s svojimi skrom* nimi dohodki le težko plačujem dnev* nik, ker je tudi žena že dolgo časa bol* na, pa vendar me zanima, kaj se še godi po svetu. Med čitanjem premišljujem o preteklosti, o svojem delu v tovarni in v rudniku od 1. 1878. do 1910., ko sem bil upokojen. Ne moreni pozabiti, ko* bko truda je bilo -treba za 8 urnik, in zdaj čitam in vidim, da se nahajajo v delavski stranki še taki ljudje, ki hočejo zapraviti še to, kar je bilo s trudom pri* borjeno. Čudim se, da živijo taki malo* marnezi, ko je danes vendar dovolj sredstev za izobrazbo, če pomislimo, da prejšnje^ čase, ko sem bil še mlad, nismo imeli ničesar. Kdor se spominja let 18S8 do 1892, zakaj je takrat šlo in proti ko* mu, ta ne bo mogel tega nikdar pozabiti in ne razumeti, da vlada danes taka ma* lomarnost. — Še veliko bi pisal, a ne smem motiti, ker vem, da imate mnogo dela. — Kljub temu mi našega starega zavednega sodruga prosimo, da nam piše. Dobro je povedal, da vlada malo* mamost, le še hujša je, kakor on misli. Ne samo, da naše časopisje nima rano* go naročnikov,^hujše je to, da ga večina niti tako ne čita, kakor je potrebno. Mnogokrat moramo še posebej ustme* no in pismeno razjasnjevati stvari, o katerih smo izčrpno pisali v listu. In večina nesporazumljenj nastane le radi prepovršnega čitanja. Radi malomarne* žev so oškodovani redni čitatelji, ker moramo radi nepazljivcev zopet in zo* pet ponavljati tisto, kar smo povedali že tolikokrat. Čitajte torej redno in pazljivo tudi daljše stvari, potem ne bo ponavljanj in list bo zanimivejši.
Marionetno gledališče v »Mestnem domu«: V nedeljo. 25. t. in. ob 15. in 18.: »Trojčki iz Damaska« in iTri želje«.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domač!h tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcenc.ši. Glavna zaloda na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 29.
Pragersko. Dopisa v »Napreju« sta
gospo in gospoda Leskovarja hudo razburila in je gospa obdolžila svojega najboljšega gosta, da ie dal on vso stvar v liste. No. dotičnj nima časa. da bi njo m njega v časnikih trgal, a če bi ga imel, bi stvar še drugače zagrabil. Ker če bi mu hotel škodovati, bi mu tedai. ko so ležale svinje skrite v gnoju in v šupi. kjer se sedaj nahajajo vozovi, velike množine moke. slanine, klobas in fižola. In naznanil bi ga takrat na primerne še mesto, ne pa v časnike- — Ni čuda, če si je napravil g. Leskovar velikansko premoženje, ko mu ie pomagal pri prodajanju tistega, kar ni on mogel prodati brez vse obrti, g. Tre-ster, ki je zato dobil tudi občutno darilo. — Borza dela bi morala na Pragerskem ustanoviti svo© podružnico, ki bi jo lahko g. Leskovar sam vzdrževal s svojim številnim uslužbenstvorn. ki se pri njem silno pogosto menja. Plačuje prav dobro. Tako daje n. pr. 60 let staremu delavcu celo 40 kron. če mu žene kravo s Pragerskega v Ruše. Tudi je zelo Ludomil
in b! gotovo svoii ženi prepovedal klofutati vajence, ki se pri nfem uče. pred vsemi ljudmi. Se mani bi i dovolil predrznost. da gre napadat v drugo hišo vajence. ki pripadajo drugemu mojstru. Pa seveda, g. Leskovar za takšne reči nima očes. — Na Studencu si ie dala zgraditi babilonski štolo Pa bi bilo bol e, če bi pogledala, kako so učenci In služkinje oblečene, ki imajo v rokah ž:vila za potrebo gostilne in mesnice. Tudi z obrtn:m zakonom bi se morala boljše seznaniti, da ne bo prepovedala vstop v gostilno ljudem. ki so ii nekoč hlapčevali, a se j:h sedai boji da bi ne škodovali nje možu pri izvažanju. Nai se snomni. kako je med nami priliubljena! Ko se ie pel ala iz Ruš na Pragersko, so se ji tri kolesa zgubila med vožn o. Mogoče, da na Pragerskem še četrto zgub:! — Opazovalec*
Prevalje. Tuka šnia uodružrrca »Svobode«. ki je še pred enim letom tako močno napredovala, je lansko leto popolnoma zamrzla. razen knjižnice, katero ie prevzel g. učiteli Doberšek v svoi de-
lokrog. Pred kratkim fe pričela dobro delovati orece šnje število članov se je zopet vrnilo, a še več bi se ih, če bi Še zaostalo delovanje spravili v prejšnji tir. Le žal, da ni pravega vodstva. Prejšnji predsednik ie ored neka meseci odšel, ne da bi sklical seio ali nov občni zbor: ostali odborniki so pa tudi zgrešili svojo dolžnost. Tako ie bila podružnica brez pravega vodstva, kar je še tudi sedaj. In oni. ki po sodelovan u hreoen‘jo. izgubljalo na ta način vse hreoenenie in veseVe do sodelovanja. V dolgih zimskih dneh Ima vsak največ časa. posebno pa za udele-žitev predstave zato si želimo, da preostali odbor takol skliče občni zbor. katerega je treba tudi dobro razglasiti, da se ga bodo tudi bob oddakeni sodrugl udeležili. — Po sodelovanju hrepeneči.
Volitve se bližajo. Obujte sl škornje in pokažite, da je 50 organizacij več, ka-kor 50 dobro plačanih agitatorjev II
Izdajatelj in odgovorni urednik : Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SS.J)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Lepota? Svežost mladosti? Priljub* ljena vnanjost? Vse to si lahko ohra* nite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem va* šega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izvanredno učinkujejo že čez 25 let priljubljeni Elza*preparati za nego* vanje lepote: Elza*obražna in kožo va* rujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza*pomada za rast last (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštni* no 35 dinarjev) in drugi Elza*preparati kakor Elza cvet za lase, Elza*voda za usta, Elza*kolonska voda itd.; adresa: Lekarnar EU GEN V. FET LER, STU* B1CA DONJA, Elzatrg št. 252, Hr* vatsko.	_____
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
Vilmini flrnil Izborna konstrukcija In alVdllll iilllll e'egantna izvršitev iz tovarne v Llncu. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adlerw.
Ceniki zastonj in Iranko.
Kolesa iz prvih tovaren
in mo‘orete za prvo kolo: DOrkopp, Styria, Waffenrad.
Z.časno znižane cene!
!! lOletna garancija !!
umu run ulica ste«, g
bss REGISTROV/Kr ZADRUGA i OMEJENO UVEZO. tsssm TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPAN-STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA .*. ZA SHODE IN VESELICE .*.
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJiO, BROŠUR ITD. STEREOTIPNA. LITOGRAFIJA.
r
PALMA
K&učute pof pe ttriKe i n potplate
Prednosti!
Ceneje
in
znatno t f a j n i j e
nego od kozel
Varstvo proti vlagi • mrazal
\ j t
mm
1000 frankov nmrtoo
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki
Holandski tvrdki.
Zahtevajte vzorce in brus ure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri: E. Bock, V/ion, III., Gumpendorferslrafie Nr. 109/14.
Pridobivajte naročnike!
PERILO
n dame. gospode m
po zmernih cen. h pri A. ŠlNKOVfC n asi*
K. S O S S,
Ljubljana, Mestni trg 19.
Ustanovljena 1900.
Delniška glavnica In rezervni zaklad! cca.
K 150,000.000.
Čekovni račun: Št 10509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
TeL št. 261 in 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko soadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije.
Podružnice:
Brežice, Gel je, Gorica, Kranj, M tribor, Metkovič, Novi Sad, Ptu5, Sarajevo, Split, Trst.
Na bol Se peči sedanjosti so emailirane
LUC-ove peči.
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kra e pri
F. P. Vidic & Ko mP-,
trgovina stavbnega materijala
Rr«i«i*Hov» ulica LJUB JANA -,«»*r"owa Mll<^