1, prosinca 1938
Enake dolžnosti za vsakega: Enake pravice za vse!
Poštnina plačana v gotovini.
Leto II Štev. I
Za pravdo malega človeka
Vsemu članstvu NSZ želi uspeha polno in srečno Novo leto
Izvrševaini odbor NSZ
Naročnikom, čitateljem, poverjenikom in članstvu NSZ želi
Srečno in zadovoljno Novo leto Uprava in uredništvo ,Nove Pravde4
Pot v Novo leto
V	Novo leto stopamo kot tednik. S tem le naša moč pojačana, razširjena je možnost uveljavljenja našega glasila v vseh onih smereh, ki smo jih jasno lani osorej kot kažipot našega programa začrtali: braniti socialne koristi delovnega človeka, širiti razumevanji za socialne potrebe časa* naroda In države, iskati nova pota k cilju ustvaritve trajnega socialnega miru s preureditvijo družbe na osnovi socialne pravičnosti!, vzgajat] široke delovne množice v ljubezni In vdanosti do naroda in države, braniti svobodo vesti in prepričanja, podčrtavati važnost demokrar cije za gospodarski, socialni in kulturni napredek naroda in države. V našem programu, ki ga je prinesla lanskoletna prva Številka «Nove Fravde», smo omenili potrebo čim najpopolnejšega spoznavanja gospodarskih in socialnih temeljev današnjega gospodarsko-proiz-vajalnega reda in pa nujnost raztegnitve zanimanja za te probleme na najširše činitelje, katerim usoda naroda ne more in ne sme biti deveta briga. Dejavno ljubezen do naroda moramo kazati samo z resnim poznanjem njegovega življenja in potreb in s praktičnim prizadevanjem, kako tok in ustroj gospoda r-sko-socialnega sožitja preusmeriti in: preoblikovati, da bo v vsenarodni skupnosti srečen in zadovoljen vsak posameznik, vseeno ali naj se ta posameznik zove delavec ali nameščenec, kmet ali obrtnik in trgovec. Mi smo rekli, da razredno borbo zaradi višjih nacionalnih koristi odklanjamo kot neprimerno sredstvo za ublažitev socialnih nasprot-stev, kaj šele kot dobro sredstvo za utrditev vsenarodne gospodarske jakosti, ki edina v svetovna tekmi nekaj pomeni. Prvi in neposredno na reformi sedanjega gospodarsko-sočialnega reda so interesirani delavci ini nameščenci, ki so tudi najjačje pritegnjeni v sredo proizvajalnega procesa, dalje kmet na svoji borni zemlji.. Naše misli in napori našega. dela morajo zaradi tega biti v prvi vrsti posvečeni težnjam teh neposrednih interesentov. Mi se nimamo boriti samo za socialno-gospodarske reforme v današnji družbi za izoblikovanje boljšega človeka. Za nas je posebno važen tudi še narodnostni moment; k socialno-gospodarskii odvisnosti našega delovnega človeka se stalno pridružuje tudi odvisnost v socialnem oziru: nismo kot narod lastnik proizvajalnih sredstev. Tako smo v stalni nevarnosti, da se v naših dušah in srcih uveljavlja vpliv tuje miselnosti in tujih interesov, ki naši nacionalno-državni samostojnosti niso naklonjeni!. Zaradi te nernale nevarnosti smo dolžni, da stalno opozarjamo k previdnosti in da zahtevamo ukrepe, ki naj te vidne in skrite nevarnosti zmanjšujejo in polagoma v celoti odstranijo. Tujim vplivom smo pregloboko im pre-zvesto vdani in tako ogrožamo' svojo
Vsako delo, ki ga hočemo uspešno začeti in končati, miora biti osnovano na gotovi ideji. Ta ideja je cilj mojega prizadevanja. Ako si tega smotra ne postavim, begam po vseh nevarnih potih, na desno in na levo, kakor voznik s težko obloženim vozom in s slabo vprego. Slednjič obtiči voz v blatu na skrajnosti ceste. Priti morajo dru|gi, da ga spravijo z boljšo vprego v pravi tir in najprej.
Za bodoče Novo leto si bomo zopet obnovili prograimne točke našega dela, da bo koristnejše vsem, ki še verujejo v programe in ideje.
Ako hočem izvršiti dalno mi nalogo kot član delovne zajednice ali kot član delavske strokovne organizacije, je i>o trebil a delavska zavest, brez katere ni odločnosti, niti zmage.
V dolbi, ko se vse organizira, ne pomeni posameznik ničesar, dasi ima sposobnosti iin dobro yoljo> ter je poln idealizma do stvari. Kdor hoče z uspehom, braniti interese poedincev ali celih skupin, mora svoje lastne interese podrediti skupnosti in sam biti zaveden elan dotione organizacije. Pred trdosrčnim, neizprosnim in neusmiljenim bogatinom ne smeš stati kot poedinee; nič mu ne boš pomenil, ker se bo dobro za/vedel, da zastopaš samega sebe, Le kdor ima za seboj dobro organizacijo in delavstvo, lahko govori v njegovem imenu: Vsi zn enega, eden zn vse! Ne hodi pred delodajalca oborožen samo s kopico, če tudi stvarnih besed, pokaži mu strnjene vrste, ki jih zastopaj? in v čigar imenu govoriš. Potem, lahko pričakuješ dobre in pravične rešitve ne tvojih osebnih ambicij, ampak vpra-sanj, ki nujno zahtevajo odgovorov vseh organiziranih delavcev.
V organizaciji je moč, zato jo v Ne-
politično, gospodarsko samostojnost in kulturno samoniklost. V nas Je veliko premalo narodnega ponosa, ki bi nas utr jev;1.! moralno in tudi gospodarsko. Nacionalna brezbrižnost je ena najučin-koviteJSh ovir za organičen razvoj naše socialne politike. Kako naj iz naših podjetij organično raste sistem in stavba socialne politike, ako pa so duše v teh podjetjih mrzle, skozi in skozi materialistično razpoložene, brez najmanjše ljubezni do domačega trpečega človeka, ki v tovarno nosi svoje zdravje in življenje! M 5 hočemo, da so podjetja celice in edfnice zdrave, ustvarjajoče^ iivieiia-tivne sociialne politike, saj naš delavec v tovarno poleži največji in najivažnejši čel svojtega življenja. Ciroza obide človeka, ko gleda, kako1 so «naše» tovarne zgolj mrtvo orjaško telo, ki davi, uničuje in ne pozna ljubezni... In vendar bi morale biti tovarne za delovno ljudstvo to, kar je za otroka Šola in dom, drugi dom, poln utehe, veselja in duševnega miru, hiša radostnega ustvarjanja za bodočnost naroda.
Vemo, da je politična moč ona sila, ki v državi vedri im oblači in ki je edina sposobna, da teoretičnim programom da živo in resnično vsebino. Stranke se za politično moč bore zato, da uveljavijo svoj program, žalibože tudi zato, da uveljavijo težnje vplivnih oseb v stranki, kar vedno ni istovetno s pravimi ljudskimi koristmi. Vsakdo mora biti politično opredeljen, izrazito in vidno, ali samo v svoji notranjosti, ker snmo ra ta način, ima zanj demokracija praktično vrednost in samo* zaradi mož-
vem letu izpopolnimo do podrobnosti, dai bo naša moč večja ter da bodo naše prošnje in zahteve našle prava pota in dosegle zaželjene uspehe.
Delo v delavskih strokovnih organizacijah mora biti smiselno, idejno organizirano in usmerjeno v končni cilj. Pota za dosego tega smotra so sicer ralzlicna, vendar moramo zbirati samo ona, ki nas najprej pripeljejo do zaželjenega kraja.
K.aj smo si postavili za smoter, ko smo se organizirali? Socijalna pravičnost in naeijonalinai zavest sta nam zvezdi vodnici. .Kakor je starim pomorščakom služila severnica za kažipot po vseh takrat znanih morjih, tako nam morata biti nacijonailna zavest in socijalna pravičnost naši zvezdi nepremičnici. Kar izpolnjujemo sami kot ljudje in državljani, to moramo zahtevati tudi od drugih. Naša državotvornost je ravno tako velika, kot delodajalčeva, aikoravno se trka na prsi, da bi bila država brez njega kup razvalin in da bi na teh razvalinah umirali brezpravni in brezposelni delavci.
Pogledi organizacije so obrnjeni vpdno tja, kjer stoji nepremična točka, ki čaka prihoda boljših in lepših dni. Orpanizatcija pa mora hoditi po poti trpljenja in dela; skozi viharje casa do uspesnelgla konca. Začnimo takoj v začetku Novega leta, ker drugače brez truda tudi ni uspehov!
N^š delavec e red Dod tuj m volivom!
Naš delavec je rad pod vplivom tujih k nam prinesenih idej, !
Kar je zraslo na tujem zelijiniku, vse je tako imenitno in dobro. Tuj jezik,
nosti soodločevanja pri upravljanju države se borimo za demokratično ureditev države. Vsakdo mora Imeti pravico, da se s v o b o d n o politično udejstvuje.
roda politična strast in slepa prenapetost je škodljiva kot vsaka strast. Strast ie izbruh sovraštva, ugonablianja duševnih iln gmotnih vrednot, strast je stanj©, ki razjeda organizem, da končno v nič razpade. Politična strast zavaja ljudstvo na kriva pota, mu daje kopreno na oči in mu omamlja razum, da ne misli pametno in dobro. Dobra je samo ona politika, ki je hladna, mirna in preudarna kakor modrost. Kdor biča ljud1-stvo k političnim strastem, ima nečedne in skrite namene, hoče nekaj, kar ne bo rodilo dobrih sadov, Veliki državniki so politiko smatrali kot sveto vedo, ki naj narode vodi v srečo, zato so zahtevali, da bodi politika en sam nauk o morali in ljubezni, in politik človek najvzgled-nejšega življenja. Potvorjena politika je najnevarnejši ljudski sovražnik, ker hodi kakor volk v ovčji obleki okoli in hoče gospodariti v imenu svete resnice in pravice, zraven je pa v službi hudičevi. Potvorjena poli lika Je moralno* blato, v k n tereni se morajo tud? najmočnejši narodi zadušiti Mal narodi, ves nebogljen in reven, potrebuje najpreudarnejše in mortIro najipopolnejže ljudi za svoje vodi te! je, ne voditelje^ ker demokratično razpoložen narod mora ustvarjati brc(z voditeljev, mal narod potrebuje vzornike v prvih vrstah svojega uveljavljanja. Mi vemo, da so razbičane politične strasti, ki uspevajo samo v sovraštvu in brezsrčju, najostrejša burja,
tuja kultura, tuji uplivi strankarstva itd., vse je prvovrstno; kar je domače, pristno, ne ugaja. V tem oziru je naš naroči sprejemljiv za tisoče zablod, ki mu potem razjedajo narodno enotnost in zavest človeka kot državljana in delavca. V globoki ponižnosti se klanja, tujcu, ne vedoč, da je suženj in podlagal tujčevi peti na lastni zemlji. Tuja miselnost gospodari in vlada z idejami, ki so zrasle na tujih tleh pod uplivom drugačnih gospodarskih, zemljepisnih in zgodovinskih razmer nego so kraji, ljudje in časi, po katerih urejajo posamezni narodi in države svoje socijailne in gospodarske prilike doma.
Nsš narod oklepata dva sovražnika:
Najrazličnejše mednarodne organizacije in mogočni denarni kapital. Sredi med obema stojita obubožana, zaničevana in izkoriščana delavca — ročni in duševni ter kmetsko ljudstvo. Vse, kar je porodila tuja zemlja, morata sprejeti kot čisto resnico, dasi-ravno so vsi tuji vplivi škodljivi na-cijonalni zavesti in socijalni pravičnosti našega naroda in vsled tega ogrožajo naš nacij »najini in gospodarski obstoj.
V	povojnih letih se je socijalna in nacijonalna zaivest našega delavstva krepko razvijala po programu in načelih narodnega socijalizma. Upamo, da nam Novo leto prinese obilo sadov našega delai, krepko in odločno naprej za pravdo malega človeka! A.
Brezposelnost je velik madež v dostojanstvu kulturnih narodov.
Pridobivajte nove naročnike!
ki mora zamoriti vsa plemenita hotenja za socialni napredek in narodni preporod. Tam, kjer divjajo strasti, ne more biti demokracije, kjer nJ demokracije, ni solidne zaščite socialno šibkih slojev naroda. Naša naloga je: ustvarjati pravo demokratično in moralno politično ozračje, ker Je samo pri taki predpostavki socialni napredek mogoč. Narod mora postati revolucionaren borec za demokratična načela, da s tem v javno življenje zanese moralo in smisel za dobro in plemenito!
Po svetu buče viharji prerivanja ljudstev in narodov. Nikjer miru, vse je razgibano ter v mrzlici išče novih oblik življenja. Padajo stoletni nazori, vstajajo in se uveljavljajo novi. Narodi uveljavljajo svoja hotenja z nasiljem, z orožjem in krvjo, mnogi se trudijo, da z močjo razuma in pameti uravnajo in vtesnijo ljudske valove v pravilne struge. V dušah in srcih narodov je en sam vulkan. Kedaj se umiri? Posebno moramo zapaziti, da se vsepovsod uveljavljajo nove oblike socialnega sožitja, ki naj narode notranje utrdijo In usposobijo za velike naloge bodočnosti. Narodi v svojih vrstah ustvarjajo socialen in političen mir, da so pripravljeni na viharje, ki prihajajo od zunaj. Ali smo mi znali prisluhniti velikim novim socialnim utripom? Ali hočemo ostati dežela zastarelih kapitalističnih gospodarsko-socialnih metod?
Iskanju svetlejših cest naj bo posvečeni naš trud v novem letu. Samo novo, boljše, dlaje življenje!
Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih Naročnina: mesečno Din 4-—, četrtletno Din 10-—, polletno Din 20—, celoletno Din 40-—. Posamezna številka Din V— Uredništvo m uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74.
Domače politične vesti
Predsednik poroča o zunanji politiki.
V finančnem odboru narodne skupščine je poročal predsednik vlade in zunanji minister dir. Stojadinovič o zunanji politiki.
Po izjatvah ministra je usmerjena naša zunanja politika za poživitev prijateljskih odnošajev s sosedinimi državami, kar je neizbežno za miren in uspešen razvoj naše države.
Spremembe v Narodni banki.
S kraljevim ukazom sta bila postavljena na predlog finančnega ministra: za prvega viceguvernerja Narodne batoke kraljevino Jugoslavije dr. Ivo Belin, za drugega viceguvernerja pa Milorad Janič, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo v pokoju ter glavni tajnik beograjske borze.
V	praznikih je delo počivalo.
V političnem pogledu je vladalo v prazinikih popolno politično zatišje. Večina katoliških ministrov je odpotovala na svoje domove, ker so v krogu svojcev preživeli božične praznike. Iz Beograda je odpotovalo tudi veliko poslancev in senatorjev.
Tudi v skupščini ni vršil finančni odbor svojega dela. Z delom pa je pričel v sredo, dne 29. decembra ter je nadaljeval razpravo o proračunu vojnega in notranjega ministrstva.
Novi vrbaški ban.
Beograd, 26. dec. S kraljevim ukazom je postavljeni zal bana vrbaske banovine poslanec dr. Todor Lazarevič. Novi ban je svoje mesto v Banjaluki že nastopil. To mesto se je izpraznilo', ker je bil bivši ban Bogoljub Kujundžič imenovatti za ministra za gozdove in rudnike.
Pritožbe Mačkovih glasil.
Hrvaški listi, ki zastopajo politiko dr. Mačka, se vedno bolj pritožujejo in kritizirajo razmere v mačkovem taboru. Tednik «Seljačka svijest* se v božični številki pritožuje, da v Slavoniji «radičevce vedno bolj izpodrivajo v vseh organizacijah frankovci. Ljudstvo je vedno manj poučeno o pravih mislih in načrtih Stjopana Radiča. Pač pa prirejajo z njim parade in plese».
Revija «Omladina> hudo kritizira frazo o edinem zveličavnem «kmeč-kem narodu*. Doktrina o kmečkem narodu je vseskozi razredna in zato protih rvaška. To propagiranje pa ne škoduje le narodu kot celoti, temveč tudi kmetom samim.
Nova uredba
© borzah dela
Proračun Ljubljanske borze dela znaša 3,237.687 Din
V	zadnjem času se je še posebno pokazalo, da borze dela niso mogle zadostno opravljati svoje najvažnejše naloge in to podpirati delavstvo, kateremu niso mogli preskrbeti dela. Borzo dela so v glalvnem odvisne od prispevkov delavstva in delodajalcev. Vsled tega prejemajo brezposelni le manjše redne podpore, po sedanji uredibi le 6 tednov. Po novi uredbi bodo imeli brezposelni pravico do podpore do 26 tednov. Ta podporna doba pa ne bo podaljšana avtomattič-no, ko stopi v veljavo nova uredba, kajti vpliv zvišanih prispevkov se bo pokazal šele prihodnja leta. Prispevki za borze dela so bili zvišani 1. septembra t937 za 100 odstotkov.
Prejšnji mesec je bila seja centralnega odbora borz dela v Sarajevu, na kateri je bil sprejet proračun, ki določa 24,070.865 Din dohodkov. Med stroški je največja vsota 15,419.635 Din za podpiranje brezposelnih.
Na ljubljansko borzo dela odpade v novem proračunskem letu 3,237.687 Din. Za podpore je določenih 2,420.765 Din. Proračun ljubljanske borze dela je za 138.058 Din večji od lanskega.
Vsota za podpore je nedvomno prenizka. Centralni odbor pa je sklenil, da borze dela lahko izplačujejo podpore tudi dailjšo dobo, kakor bo določala nova uredba. Večje podpore se bodo lahko dajale od junija naprej.
O	načinu in postopku pa bo izdalo predsedstvo Javnih borz dela navodila.
Za zimsko podpoiro je bila pooblal-ščetna osrednja uprava borz dela, da sme porabiti za podpiranje brezposelnih pozimi poldrug milijoni Din iz svojih sredstev.
Sklenjeno je bilo, naj centrala apelira na mestne občine, 'da v sporazumu z ministrstvom prometa preskrbe brezplačni dovoz kuriva brezposelnimi. Centralni odlbor apelira tudi na vlado, da bi ona podprla z rednimi proračunskimi sredstvi borze dela.
Centralni odbor ponovno opozarjal pristojna mesta na nujno potrebo zidanja delavskih in naimeščemskih stanovanj. Z zakonom naj bi se omogočil razvoj stavbnega zadružništva in s posebnim zakonom naj bi se uzakonilo hišno lastništvo po etažah.
Brez demagogije ne gre
Hudo je, ako človeku pamet le preveč zleze v glavo, da si revež domišlja, da vse najbolje ve in zna in da sploh nihče nima bolj prav kakor on in samo on. Posebno hudo pa je, ako se komu v možgane vsede domišljija, da je najbolj socialen človek na tem krivičnem božjem svetu. Ako ima kdo take domišljije res preveč, potem rad pade v navado, da vse drugo, kar ima poleg njega še domovinsko pravico na tem svetu, enostavno v nič devlje, odpihne kot muho vstrain, sdbi pa vzravna ramena, si položi kazalec' na čelo in modruje: ako bi mene in mojih nazorov in pogledom na svet ne bilo, potem bi delavstvo in vso njegovo zaščito že davno vrag vzel. Hvalite boga, da sem še jaz tu, ki poznam recepte za vse socialne potrebe sveta, kaj šele nas skromnih Slovencev. — Ne vemo, iz kakšnih motivov in iz kakšne potrebe so je na takle način v nas zapičila «Delavska pratvica» zaradi našega načelnega stališča k § 219. obrtnega zakona. Mi vemo, da je § 219. prišel v obrtni zakon samo zalto, da bi se mogla v bolniškem zavaro-
vanju. uvesti absolutna karenčna doba, ker je znano, da je na račun kratkotrajnih bolovatnj izvršenih največ grdih izkoriščanj delavčevega denarja, ki se zbira v zavarovanju, da bi na ta način zavarovanje ta bremena! prevalilo na delodajalce, sebi pa pri-štedilo velike zmeske za res težke in nujne zdravstvene potrebe. Soliden socijalem delavec mora dvojno zavarovanje med ljudmi, ki so podvrženi slabostim, odklanjati. Mi smo za to, da se § 219 vetlno in povsod v celoti uveljavi, toda ne zato, da zavaja k zlorabam, temveč zalto, da da možnost za uvedbo absolutne čakalne dobe v bolniškem zavarovanju. Če «Delavska pravica» z očividno naslado podčrtava imena oseb, ki izdajajo in urejajo naš list, ki upa brez demagogije pisati pošteno in pametno, je to samo en dokaz več, da brez demagogijo res no gre — pri «Delavski pravicb. Mi mislimo, da je bolj prav, ako «Delavska pravicah resen čas uporabi za resno delo in ne, da se z ostudno demagogijo moralno skuša krepiti.
Korak naprej
Z današnjo številko vstopa naš list kot tednik v vrsto sebi enakih z edinim namenoan koristiti in zopet koristiti.
«Nova Pravda» kot glasnik preveč trpečih, zapostavljenih in omalovaževanih, zagovornik pravice in resnice, propagator miru in ljubezni, vzgojitelj k dobremu in svaritelj pred zlom, je v preteklem letu skušal rešiti svojo nalogo najvestnejše.
Ko stopa v novo razdobje, hoče s pomnoženo izdajo ostati zvest svojemu načelu in namenu vzgajati k dobremu in odvračati od slabega.
Ni lahko, danes, ob nevšečnostih življenja ostati hladnokrven, toda ideja, ki nas druži in ki jo zagovarjamo, premosti vse tegobe in izravnoveše-nosti, trdno verujoč, da sc ob izpolnjevanju svoje kulturne misije, končno le bližamo trenutku, ko bomo z zadovoljstvom gledali v bodočnost.
K temu je pa treba vztrajnosti in požrtvovalnosti vseh, ki verujejo v idejo pravice in poštenja.
Storili smo smel korak, računajoč na zvestobo vseh, ki imajo upanje v uspešnost narodno-delavskega pokreta.
Nočemo se izneveriti narodnosti, niti svojim socialističnim načelom v prepričanju, da brez narodnosti ni socializma.
Hočemo biti tudi v bodoče neizprosni zagovorniki pravic malega človeka, da bo našel v človeški družbi svoj ravnopraven prostor.
Za pravico, ravnopraivnost in ipošte-nje nam gre, zato se hočemo boriti i v bodoče proti vsem in vsakomur.
Držati se hočemo načela našega pr-voboritelja in utemeljitelja našega strokovnega programa Vaclava Klo*-fača, ki je dejal: «Postavimo boljšega človeka v človeško družbo in izginilo bo zilo.»
Čuden svet
Nemčija, Italija in Japonska so sklenile pred meseci tako imenovano protikomunistično zvezo ali protikomunistični pakt. Ta paki ni naperjen samo proti Rusiji, v kateri je komunizem ustoličen, temveč piloti vsem državam,
o	katerih ta trojica misli, da so pod vplivom komunizma. Torej je pakt naperjen tudi proti Kitajski; Japonci med drugim trdijo, da so Kitajsko napadli tudi zato, da jo osvobode komunističnih verig. Toda glejte čudo: v kitajski armadi delujejo kol vojaški strokovnjaki nemški oficirji, Kitajska naroča vojno orožje v Nemčiji in Italiji. Ali svet ne vidi te sramotne igre z življenjem narodov in ljudi?
Z 1 V C
Ugotovil sem, da imam uničene živce. Porušil se je moj notranji mir in upadlo je moje veselje do življenja.
To se je zgodilo takole:
Sedim v kavami in kadim. Poleg mene sedi tuj gospod. Južni tip, s črnimi gladkimi lasmi, pred seboj imai na krožniku ruska jajca in pol litra belega vina. Dokaj uren je v jedi in pijači, istočasno pa bliskovito švigajo pogledi sem in tja, kakor da pričakuje nekoga.
Pa vzame v roko časopis in me vpraša, če hočem čitati.
«Ne, hvala nimam. potrpljenja.* Obrača liste, pregleduje in končno položi časopis na mizo in pravi:
«Moj Bog, nimam potrpljenja, da bi prečita! en sam članek, gospod.»
«Tudi vi nimate potrpljenja. Potrpljenja? Vi pravite temu potrpljenje? To so živci, gospod! Imam uničene živce, kakor jih imate vi in mi vsi.»
«Uničen e živce? Tega ne bi dejal. Moji živci so železni in prenesejo vse mirno in lahko. Prenesejo mirno kričanje otrok, škripanje naprav. Sc posebno mirno pa prenašajo radio in gralmofon.»
Zagoreli gospod vzdihne:
«0 Bog, kako so ljudje domišljavi.» Ostro me pogleda.
«Živite v zmoti, gospod. Varate samega sebe, kajti živci so bolni, prav tako kakor moji.»
«Ne verjemi le temu, moji živci so jekleni. Pri topovskem ognju lahko
pišem ljubavno pismo in lahko mislim še kaj drugega.» Nemir me prav za prav vzpodbuja, a pripomnim slavno: Da je splošno znano, da bi bolniki najraje razširili svoje trpljenje na ves svet.»
Ostro me motri in v očeh ima solze:
«Gospod, dajte si dopovedati, da ste bolni. Zaikaj ne čitate časopisa? Zato, kakor pravite vi, da nimate potrpljenja, jaz pa pravim, da nimate zdravih živcev. Članek prečitate komaj do polovice. Ne morete zbrati misli na eno samo stvar. Vaše misli vam bežo proti vaši volji. Nervozni ste, gospod. Obžalujem vas, gospod. Vem, kako je to strašno, to vidim na sebi.»
«Oh o», se branim.
«Brez obo'», me prekine. «Ne bodite nervozni, gospod. Razložim vami vse od početka. Dobro je, če je človek poučen o svoji bolezni. Lahko se izogibate vsega, kar Vam škoduje. Poslušajte, » prekriža noge in si dovoli vzeti mojo cigareto: «Nervoza se pojavi nepričakovano. Polasti se vas, da niti ne veste, kdaj in kako, prav tako kakor ljubezen. Opazujete samo svoj notranji nemir in od časa do časa vas objamejo trenutki groze. Bojite se, a ne veste česa. Bojite se vsega, a glavno prihodu j osti. Izgubite smisel za vse, kar vas je kdaj veselilo. Ostane le dvom in strah. Ne morete delati in tudi ne mirno sedeti. Skratka ste nervozni.»
«Ne spominjam se,» pravim zamišljeno, «da bi kdaj doživel kaj takega, kar pripovedujete. Toda mogoče ...»
«Vidite», me prekine, «vidite, da
imam prav. Samo pomislite in uvideli boste vse to sam. Nervoza je nevarna. Podkopava vašo zadovoljnost in mir, lepega dne se zrušite in ...» maha z roko.
Sedim zamišljen. Spominjam se onih znakov nervoze. Na božične praznike sem šel na planine, a si nisem v naprej izgovoril prenočišča. To' sicer ni nič posebnega. V planine hodim že deseto leto, a še nikoli si nisem v naprej preskrbel .prenočišča. Ali zadnjič pred odhodom me je obhajal nekak strah in brez pravega planinskega razpoloženja sem se pripravljal na pot. V glavi so mi rojile različne misli. V planinah bo polni® ljudi, isto tudi v vlaku, ker so prazniki. Ne dobim postelje, niti sedeža v vlaku. Mislil sem si, le kako se vsa zadeva izteče. Tolažilo me je: Da čez teden dni bo povsem. Danes teden bom zopet v Ljubljani in vse bo pozabljeno. To so bili ti trenutki, o katerih govori moj sosed. Torej sem v resnici bolan, nervozen?
Moj zagoreli sosed me je opazoval molče z vidnim zadovoljstvom:
«Vaš odpor je izginil'», se smeje.
«Spoznali ste resnico mojih besed. Povem vam še nekaj. Povem vam, kako najlažje in natančno spoznate svojo bolezen.»
«Naročili ste si belo kaivo», šepeta. « Poskusite zapustiti lokal, ne da bi plačali. Če imate zdrave živce, boste to lahko izvedli. To ni nič posebnega. Vstanete in greste počasi in popolnoma mirno k garderobi. Nihče vas ne opazi, pri garderobi pa zahtevate na-
takarja, da vam pomaga obleči suknjo. Vi tega niste zmožni, gospod, vi, ne. ker nimate živcev.»
Kmalu nato je dejal:
«Mudi se mi, gospod. Priporočam se. Jako me je veselilo, pazite dobro na svoje živce in zdravje, gospod.>
Ostal sem sam. ves zamišljen, ta človek ima prav. V zadnjem času ni z menoj nekaj v redu. Vsega tega so krive cigarete. Samo cigarete imajo na vesti moje živce.
Ah, saj to ni mogoče. Preostaja samo še preizkušnja mojih živcev. Zapustim, kavarniO'. ne da bi plačal in tako dokažem, da imam zdrave živce. Saj ni bolj enostavnega.
Vstanem in grem k izhodu. Dozdeva se mi, da sem odrevenel, noge so postale težke. Malo, več neprisiljeno-sti v gibih in kar je glavno ne ozirati se po ljudeh! Toda zakaj me vsi tako gledajo? Morda imam na čelu napisano, da nisem plačal? — To je strašni Občutek, natakar bo gotovo prišel za menoj, me ustavil in me pred vsemi razkrinkal, da nisem plačal.
Ne, moji živci so preslabi, vrnem, se na mesto.
Plačam. «A, ta gospod, kateri je sedel z vami?» vpraša plačilni.
«Ne vem, ga ne poznam, je
od šel.»
«Odšel, a ni plačal,» pravi plačilni ostro. «Zabavala in govorila sta tako živahno, da šem mislil, da sta dobra znanca in da spada k vam.»
Plačal sem tudi za gospoda. Lahko bi se zoperstavil, da ne bi plačal, a kdo bi se prepiral s plačilnim. Je bolje, da ne. Nimam zato živcev.
Zunanje politične vesti
Nova vlada v Ruma ni ji.
Pri volitvah v Runnmiji je dobila vlada 154 mandatov, narodni žaram i-sti 82, stranka «Vse za državo» 66, krščanski nacionalisti 40, madžarska manjšina 19, liberalni disidentje 17 in radikalna kmetska stranka 9 mandatov. Radi teh rezultatov je bila na vidiku n oval vlada, ki je nastopila že 28. decembra. Novo vlado je sestavil vodja krščanske nacionalne ljudske stranke, Oktavijan G op a. Nova vlada je že zaprisegla.
Italija je izstopila tudi iz mednarodnega urada dela.
Italijanska vlada je sporočila mednarodnemu uradu dela v Ženevi, da od 15. decembra ni več članica tega urada.
Razpust neodvisne poljske delavske stranke.
Varšava, 22. dec. Notranje ministrstvo je razpustilo1 neodvisno delavsko stranko, ki pripada skrajni levici in ima svoje pristaše zlasti v okolici Arakova. Za razlog se navajajo zveze .s kominterno. Ta stranka pa ni bila v nobeni zvezi s poljsko socialistično stranko.
Stalin l»o sklical Sovjet šele čez leto dni.
Moskva, 20. dec. (Tass.) Predsedni-štvo Centralnega izvrševal nega odbora SSSR je sklenil z ozirom na 55. člen SSSR ustave, da se bo vršilo prvo zasedanje Najvišjega sovjeta SSSR 12. decembra 1938.
Ponesrečen prevrat v Paragvaju.
Paragvaj, 22. dec. Tukajšnji komunisti so poskusili izvesti državni prevrat. Dobro oborožena skupina je navalila na vojno ministrstvo, da bi tako prevzela vodstvo nad armado in se tako polastila vlade v državi.
Po krvavi borbi, v kateri je bil njihov vodja ubit, so se uporniki udali.
Kritika časa in dela
Naj zanimivejše izjave mednarodnega tiska:
Če bi živel Barthou, bi bila evropska situacija veliko boljša, kot je in pozicijai Francije bi bila veliko močnejša. Njegov naslednik Laval pa je uničil njegovo delo	.-vrnil	ia
Nation (Ne\v-York).
N Nemčiji sta dve vrsti radio-apa-
ratov: z dvema žarnicama in štirimi žarnicami. Z aparatom z dvema žarnicama se sliši: «Deutschland iiber alles» in z aparatom s štirimi žarnicami pa «Alles iiber Deutschland».
Pariscr Tageszeitung.
Če bi Nemčija ostala v Društvu narodov. bi ne imela le svojo armado in mornarico, temveč tudi kolonije in tako surovine in denar.
Das Neue Tagebuch.
V	aprilu 1933 je Pilsudski predlagal francoski vladi, da bi Francija, Poljska in Mala antanta podvzele skupno akcijo z namenom zaustaviti nemško oboroževanje. V tem času ni bila Nemčija zmožna nobenega odpora. Francoski generalni štab je ta predlog podprl, todal Daladierjeva vlada ga. je zavrnila.
Amerikanska revija «Nation».
Vsem podružnicam NSZ
S tednikom začnemo trnjevo pot, ki jo bomo prestali le, ako bodo podružnice storile svojo dolžnost.
Posebno opozarjamo tovariše, da kupujejo in trošijo svoj denar samo v onih trgovinah in lokalih, ki oglašajo v našem listu ali ki so nanj naročeni.
Držite se dosledno te parole in premagali bomo vse težkoče, ki se nam stavijo na pot.
Dokazali pa bomo tudi onim. svoj odločni hočem, ki mislijo, da je narodno delavstvo samo objekt eksploatacije in da nimajo do njega nikake dolžnosti.
Zavedni tovariši! Pokažite in doka-zde, da imajo tudi oni dolžnosti in ne samo vi.	Uprava.
Zelo zanimiva razsodba
Stavita tekstilnih delavcev je še vsem v živem spominu. Bila je to žalostna stavka, ki je pokazala, kako se delavstvo za izboljšanje svojega položaja ne sme boriti. Delavstvo je šlo nedisciplinirano v stavko in je isto tildi skrajno nedisciplinirano vodilo in izvajalo. Brez železne discipline pa ni zmage. Stavka je končala s sklenitvijo slabe kolektivne pogodbe. Delavci so šli zopet na delo. Na cesti so pa ostali zlasti tudi nekateri obratni zaupniki, katere drugače zakon posebno ščiti. Obratni zaupniki so vztrajali na zahtevi, da jih podjetja morajo sprejeti nazaj v delo, odnosno da jim morajo službo po predpisih zakona odpovedati. Ne! Podjetja so stala na stališču, da so obratni zaupniki ob stavki samolastno zapustili delo in je torej podan zakoniti razlog za takojšen odpust iz služb. Obratni zaupniki so pa bili mišljenja, da so delo morali zapustiti, in sicer pod pritiskom višje sile, kar je stavka. Spor je prišel pred sodi-
šče. Prvo sodišče v Mariboru je zahtevo obratnih zaupnikov odklonilo, drugo je zahtevi ugodilo, Stol sedmorice v Zagrebu je pa tožbo zaupnikov zopet zavrnil. S tem so obratni zaupniki pravdo formalno v zadnji instanci izgubili.
Stvar torej ni jasna, saj celo mnenja sodišč niso enotna. Po formelnem pravu ima morda strog jurist prav, ako odklanja zahteve obratnih zaupnikov, toda po duhu zakona in po socijalni potrebi zaščite obratnih zaupnikov mora biti pravica na strani teh. Pri neenotnosti mnenj sodišč je pa najmanj, kar moramo zahtevati to, da sedaj podjetja store svojo mora l n o dolžnost in svoje stališče napram zaupnikom spremene. Javno pravno mnenje je nedvomno na strani zaupnikov.
Radovedni smo, kaj k temu pravno in socijalno važnemu sporu pravi naša juridična fakulteta in znanstveniki na polju prava! Njih dolžnost je, da se oglase!
V Parizu ie zasedal mednarodni odbor za socialno zavarovanje
V	oktobru se je vršilo v Parizu v palači «Mutualite» zasedanje Medna-rodnegal odbora socialnega zavarovanja, v katerem je do danes organizirano 43 nositeljev socialnega zavarovanja iz 17 držav, kateri imajo zavarovanih 25 milijonov zavarovancev. Zasedanja se je udeležil tudi namestnik predsednika Mednarodnega urada dela g. Pixier, kateri je pozdravil zar sedanje v imenu urad.au
Predsedujoči senator Nčmeček je podal poročilo o položaju socialnega zavarovanja in je konstatiral izboljšanje gospodarskega stanja v vseh držaivah in v zvezi s tem tudi povečanje bolniškega zavarovanja.
Tudi invalidsko in starostno zavarovanje napreduje in nadomešča to, kar je kriza ovirala. Splošna se opaža tendenca razširiti socialno zavaro-
vanje tudi na samostojne poklice.
Noben državni organizem ne moi*e danes ostati brez dobro orgiaiuizirane-ga socialnega zavarovanja. Ta misel socialnega zavarovanja, ki se je do-sedaj izvajala samo v Evropi, se sedaj uveljavlja tudi izven Evrope.
Mednarodne akrila
BOJKOT JAPONSKE od 1. januarja.
Odločitev pod patronacijo nositelja Nobelove nagrade.
London, decembra. Izvrševalni odbor Mednarodnega združenja za oh razni tev miru je sklenil na svoji seji soglasno, da bo od 1. januarja organiziran po vsem svetu proti japonski bojkot.
V	začetku januarja bo tudi sklica-
na mednarodna konferenca tega združenja, na kateri se bo razpravljalo o vseh vprašanjih in praktičnih ukrepih, ki so v zvezi s protijaponskim bojkotom. Sejo je vodil angleški politik lord Cecil, nositelj letošnje Nobelove mirovne nagrade. Poleg drugih važnih oseb sta bila navzoča tudi francoski minister letalstva Cot in poslanec Grumbach.
Humor
Razlika v številu.
Če misli nekdo, da je Cezar, a nihče z njim ne soglaša, ga pošljejo v umobolnico. Če pa mase z njim soglašajo, postane diktator.
Srečno Novo leto želijo svojim cenjenim odjemalcem
trgovina z mešanim blagom Črna
Podružnica Žerjav
Cizei Rudolf
trgovina z mešanim blagom Žerjav, Črna pri Prevaljah
Kovač Ivan
stavbeno in pohištveno mizarstvo s strojnim obratom Črna pri Prevaljah
—Vsakdo naj ve,—1
da je trgovina s papirjem, pisarniškimi, razmnoževalnimi, tehničnimi in šolskimi potrebščinami
IV. BONAČ
UUBIIANA
Selenburgova ulica 5
najbolje sortirana trgovina
Polnilna peresa, pisemski papir, albumi, pisalne garniture, keramika, bižuterija in druga moderna darila
Zastopstvo za OZALID
Delniška družba pivovarne
«Union»
pivovarna in sladarna
Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani, poštni predal 45
Priporoča svoje izborne izdelke in sicer:
v sodih in steklenicah
Pekovski kvas, čisti rafinirani špirit
Telefon številka 23-10 in 23-11
želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
m
uspehapolno
Novo leto!
DOMŽALE deluje, preureja, popravlja različne stroje, strojne dele, motorje, električne naprave in strelovode.
božič in novo leto
bodete Imeli največ užitka, ako si nabavite
»PHILIPS11
RADIO aparat pri
J. Pučko, Jesenice
ČLANOM NARODNO STROKOVNE ZVEZE
priporočamo
Kol o dvorsko
restavracijo
v Ljubljani
in moderno
Kavarno za Bežigradom
TOČNA POSTREŽBA! SOLIDNE CENE!
Oglašajte v „NOVI PRAVDI1*
mescencev,
Delavska zbornica v Ljubltani
Štev. 2824/3?
Po členu 69 a zakonu o zaščiti delavcev oproščeno plačanja takse. Predmet: Volitev delavskih in nameŠčenskih zaupnikov za leto 1938.
RAZGLAS
V	smislu §-a 111. zakona o zaščiti delavcev in v zvezi s čl. 2 «Navodil ministrstva socialne politike za volitve delavskih in nameŠčenskih zn-upnikov» (ZR. Br. 11.979-IV. z dne 23. XII. 1927, objavljenih v 296. številki «Službenih Novin» od 29. XII. 1927) se imajo vsako leto v mesecu januarju vršiti volitve delavskih in nameŠčenskih zaupnikov
Na podlagi tega imajo delavci in nameščenci, zaposleni v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih) voliti za leto 1938. svoje zaupnike.
'Racli tega se objavlja, da odrejajo Zakon o zaščiti delavcev. Navodila za volitve in Poslovnik o delovanju delavskih in nameŠčenskih zaupnikov glede nalog delavskih in nameŠčenskih zaupnikov in njihovih volitev sledeče:
ZAUPNIKI imajo tole nalogo:
a), delujejo na zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so navedena v §-u I. Zakona o> zaščiti delavcev;
b) vplivajo na vzdrževanje dobrih odnošajev med delavci in njih delodajalci;
c) sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb med delavci in delodajalci;
č) skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže teli kolektivnih in individualnih delovnih pogodb;
d) posredujejo med1 delavci in delodajalci v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa onih, ki se tičejo dnevnih mezdi (plač), da se poravnajo taki spori izlepa; kjer se jim to ne bi posrečilo in kjer bi zaraditega pretila stavka, morajo zahtevati zaupniki posredovanje državnih oblastev;
e) posredujejo pri določanju akordnih tarif, povprečnih in minimalnih zaslužkov. kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami ob sodelovanju delavskih pro^esijorujlnih organizacij in delodajalcev, istotako posredujejo pri deljenju akordnega dela;
f) stremijo za tem, da. se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonoda jna in adminstrativna oblastva za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabljanje veljavnega zakonodajstva o zaščiti delavcev;
f) , stremijo zg, tem, da se vzdržuje v podjetjih red in disciplina;
) podpirajo delavce in delodajalce z nasveti ob izstopu iz dela ali odpustu delavcev iz obrata in stremijo za tem, da se izvestni spori, ki so v zvezi s tem, poravnajo iZlepa;
i) sodelujejo po možnosti pri upravi raznih delavskih humanitarnih naprav (zadrug raznih vrst, raznih društev za medsebojno podpiranje itd.), in sicer po navodilih ministrstva za socialno politiko;
j) vročaj«? delodajalcem vloge za zboljšavo organizacije dela v podjetjih. Delavski in naineščenski zaupniki, kakor tudi njih namestniki se volijo redno v^mesecu januarju vsakegn leta.
"Volitve se imajo vršiti z neposrednim tajnim glasovanjem po kandidatnih listah
(propovčip	siAtfiffJU*,	,
Število delavskih zaupnikov se ravna po številu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem podjetju, in sicer tako-le;
V podjetju, v katerem je zaposlenih: t. do 20, delavce v, volijo vsi enega zaupnika;
2. od 21 dq 50 delavcev, volijo ti največ tri zaupnike;
3.' od 51 do 100 delavcev, volijo ti največ štiri zaupnike;
4. od 101 do 150 delavcev, voiijo ti največ pet zaupnikov;
5. od 151 do 450 delavcev, volijo ti največ šest zaupnikov;
6. če je več nego 451 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj ne smejo nikoli voliti več nego 16 zaupnikov.
V podjetjih, v katerih je poleg delavcev zaposlenih več nego 10 name! smejo tako delavci, kakor tudi nameščenci voliti svoje posebne zaupnike.
V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika nameščenci.	„	....
Če je podjetje sestavljeno iz več samostojnih oddelkov, sme izvoliti vsak oddelek posebne zaupnike; vendar pa ne sme biti skupno število teh zaupnikov večje, nego število zaupnikov in njih namestnikov, ki je določeno za isto podjetje.
Aktivno volilno pravico imajo vsi delavci obojega spola, ki so ob času volitev zaposleni v pod jetju in so dovršili 18. leto starosti^
Pasivno volilno pravico imajo ob pogoju, da uživajo državljanske pravice, Vsi polnoletni pismeni volilci obojega spola, zaposleni v podjetju.
Mandat izvoljenih delavskih in nameŠčenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov traja eno koledarsko leto.	.«
Volitve, delavskih in nameŠčenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov izvajajo volilni odbori.
V onih podjetjih, kjer so delavci tudi prej volili svoje zaupnike, sestavljajo ti zaupniki volilni odbor ter izvedejo nove volitve po teli navodilih.
V onih podjetjih, kjer delavci doslej niso volili svojih zaupnikov ali kjer so vsi zaupniki izgubili mandat, izvede volitev poseben volilni odbor. Ta volilni odbor sestavljajo najstarejši delavci dotičnega podjetja, ki jih mora biti toliko, kolikor je zaupnikov, ki se volijo v dotičnem podjetju. Poznejše volitve delavskih in nameŠčenskih zaupnikov izvajajo delavski in nameščenski zaupniki sami, ki jim. je marldat potekel.	.
Volilni odbor ne sme imeti manj nego tri člane. Potemtakem se mora volilni odJbor v podjetjih, v katerih se ne voli več zaupnikov nego dva, izpopolniti izmed delavcev, ki so najdalje zaposleni v dotičnem podjetju.
Volitve se lahko vrše po skrajšanem volilnem postopku, če se zedinijo na tak postopek zainteresirane strokovne organizacije delavstva in podjetnik in če pristane na ta sporazum tri petine delavcev dotičnega podjetja, ali po rednem postopku, predpisanem v »Navodilih za volitve delavskih in nameŠčenskih zaupnikov*. Natančna navodila o postopku v obeh slučajih bodo dobili interesenti na zahtevo pri Delavski zbornici v Ljubljani.
Pptoim volilnih odborov se imajo vršiti volitve zaupnikov v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih), ki zaposlujejo najmanj 10 delavcev — nameščencev, brez ozira na to, komu pripadajo, ali privatnim osebam ali javnimi telesom ali se opravljajo stalno ali začasno ali obstoje v obliki glavnih ali postranskih podjetij, ki se opravljajo vzporedno z drugimi podjetji, kakor tudi ali funkcijonirajo v obliki pooolnih samostalnih podjetij ali pa kot sestavni del poljedelskih in šumskih gospodarstev.
V	podjetjih z manj kakor 10 zaposlenimi delavci določijo zaupniki brez for-1 malnega postopka tako, da sporoče zaupnika delavci posloduvcu in Dclav. zbornici. Zoper nepravilnosti med volitvijo se sme prizadeti pritožiti v smislu «Navodil» na kr. bansko upravo (Inšpekcija dela) in ministrstvo sočialne politike.
Stroške, ki izvirajo iz volitev delavskih in nameŠčenskih zaupnikov in njih na-1 mestnikov, nosi podpisana Delavska zbornica.
Zastopniki Delavske zbornice in Inšpekcije dela smejo v smislu «Navodil» prisostvovati glavnemu volilnemp postopku.
Prestopki članov volilnega odbora, delodajalca in drugih oseb proti «Na vodilom » ali zakonu, so kaznivi.
Denarne kazni se predvidevajo od 500 do 5000 Din. V slučaju ponovnega pre-‘ stopka, poleg denarne kazni z zaporom do dveh mesecev. Kazen izreka kr. banska
1	uprava (Inšpekcija dela).	vv>	•
Denarne kazni se izrekajo v korist fonda za zaščito delavskih ah namescenskih ' zaupnikov pri Delavski zbornici.	.	.
Delovanje zaupnikov je z zakonom Zaščiteno, pod nadzorstvom pristojne Inšpekcije dela in predpisano s »Poslovnikom o delovanju delavskih in nameŠčenskih zaupnikov«, katerega je ministrstvo socialne politike predpisalo na podlagi §-a 116.
- Zakona o zaščiti delavcev (ZR. Br. 890/IV z dne 23. decembra 1927, objavljeno v 296. številki «Službenih Novin» z dne 29. decembra 1927.	,
Delodajalci ne smejo odpuščati in preganjati delavskih in nameŠčenskih zaup-
1	nikov zaradi vršenja njih dolžnosti po odredbah Zakona o zaščiti delavcev in Na-' Vodil za vblitve ih Pravilnika o delovanju delavskih in nameŠčenskih zaupnikov.
Opozarjajo se vsi volilni odbori, da so dolžni v smislu čl. 34. «Na_vodil» dostaviti ’ kr. banski upravi in Delavski zbornici ves volilni materijal in zaključne zapisnike • o izvedenih volitvah.
Istotako so dolžni izvoljeni zaupniki, da v smislu čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameŠčenskih zaupnikov sporočijo kr. banski upravi in Delavski zbornici svoje konstituiranje.
Delavska zbornica bo vodila v svoji evidenci samo one izvoljene zaupnike in jim dala na razpolago, potreben materijal za delovanje, ki bodo zadostili predpisom čl. 34. Navodil za volitve in čl. 4. Poslovniku oi delovanju delavskih in nameŠčenskih zaupnikov.
Delavska zbornica bo izvoljenim zaupnikom, ki so zadostili predpisom čl. 34. Navodil za volitve in čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameŠčenskih zaupnikov izdala posebne zaupniške legitimacije.
Vsa navodilu za volitve in delovanje zaupnikov, kakor tudi vse tiskovine: glasovnice, volilne kuverte in ostali volilni materijal, potreben pri volilnem postopku, kakor tudi materijal, katerega bi rabili izvoljeni zaupniki za časa njihovega poslovanja, dobe brezplačno pri podpisani Delavski zbornici.
Pozivamo vse delavce in nameščence, da na podlagi svojih z zakonom zaščitenih pravic izvolijo svoje zaupnike za leto 1938.
Ljubljana, dne 22. decembra 1937.
DELAVSKA ZBORNICA V LJUBLJANI
Tajnik: F. URATN1K 1. r.	Predsednik:	IV.	JAKOMIN	I.	r.
Srečno in veselo Novo leto z Jesenic želijo
■		 Krojaška trgovina PRI GOGALA JESENICE Gosposvetska c. 17	Lekarna Mr. ŽABKAR JESENICE oddaja zdravil za vse bolniške blagajne
IVAN BERNIK mesar JESENICE Gosposvetska c.	PRETNAR ALOJZIJ elektrotehnično podjetje JESENICE Skladiščna ul. 4
FILIP LAZAR strojno mizarstvo in konc pogrebni zavod JESENICE Savsko nabrežje 8	Nova manufakturna trgovina „PRI JERNEJU« Jesenice, Gosposvetska c. 12 j Ob tej priliki sporočamo, da Vas bomo tudi v Novem letu postregli z lepimi novimi vzorci, ter prav po nizki konkurenčni ceni
	HOČEVAR TONE JESENICE Obrtniška ul. 2 Kralja Petra c. 20
KONRAD yiDIC pekarna in slaščičarna JESENICE-FUŽINE Obrtniška 14	
JOŽE MIHELAČ krojaški mojster ter se priporoča še nadalje JESENICE Kralja Petra c. 4	ROZMAN JUSTI fototrgovina in parfumerija JESENICE Gosposvetska c. 17
MARASOVIČ ANTE gostilna „Jadran“ JESENICE Prešernova c 7	KURNIK MATIJA mizarstvo JESENICE-FUŽINE Ruardov trg 5
HERMAN MARIJA gostilna, mesarija JESENICE Kralja Petra c. 20	SLAVKO SARAČEVIČ frizer za dame in gospode JESENICE-FUŽINE Obrtniška
Jle&pold Haul&
ZASTOPSTVO ŠKODOVIH ZAVODOV
Elektromotorje iz znamenitih Skodovih zavodov v Plznu, kakor tudi lestence, svetilke, kuhalnike in vse električne aparate aob/te
PO NAJNIŽJIH CENAH V PASAŽI PALAČE v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 4
Posebno opozarjamo na na/novejše likalnike, s katerimi se prihrani 30—50“, 0 stroš);ov za tok
„ VIKTORIJA “
NA ZALOGI JE TUDI
VES OSTALI ELEKTRO-TEHN. MATERIJAL
Za konzorcij «Nova Pravda® izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.