St. 275 Ptttiiii titim v solsiio) (Listo nrrntt m la pista) ..-i-1* tztuja, izvsamfi poodeljck, vsak dan ittikegi It 20. L nadstropje. DopUi naj finu u se sprejemajo, rokopisi fee^e' Anton Osrbec. — Lastnik tiskarji Snaia za mesec L 7.—, 3 mesece l _ 2i Inozemstvo mesečno 4 Ure veS. — If^u^ia*' ^ « L. 60.—. » Lpikve St. 11-57- V Trstu« v nedeljo novemora 1922 JINO Posamezna številka 20 cent. &etnm XLvn Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se lačunajo t širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov wn po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabita po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Mussolinijeve izjave Kakor je običajno in ne more biti drugače, je tudi gospod Mussolini, ko je označil namere ki naloge svoje vlade, govoril o politiki, ki jo hoče zasledovati kot voditelj vrtanje politike in kot minister za no tram. je stvari Zunanjo politiko, ki 701 hoče izvajati, -je označil kot miroljubno, nikakor pa ne plašljivo. Italija noče voditi nikake katastrofalne ali pustolovske politike, hooet pa biti trdna in odločna pri zastopanju svojih interesov. To stališče je gotovo pravilno in mu ne more nikdo oporekati- Potem pa je Mus-solini pridodal pnpombo, ki je, da Italija hoće ostati zvesta svojim zaveznikom, ali le pod pogojem, ako bo imela svoj pošteni dkJež v zavezništvu s Francijo in Anglijo. Ce ne, — je rekel — zadobi svobodo postopanja in bo z drugo politiko skušala varovati svoje koristi. Ta njegova izjava daje razlago za težko vprašanje, ki ga je izrecno postavil. Vprašal je. ali veliki spo-raztrm v bistvu sploh še obstoji? Ta izjava m to vprašanje dopuščata domnevo, da ima Mussolni v svojih računih tudi možnost, da vnanja politika Italije zadobi novo smer izven okvira dosedanjega velikega sporazuma. Ta opozoritev je bila očividno naperjena na naslov Anglije in 1'rancije, posebno z ozirom na stališče, ki ga za-vzemije veliki sporazum napram Neinč ji. Rusiji in rusko-nemški zvezi. To daje slutiti, da Mussolini ne soglaša povsem s postopanjem sporazuma naprajn omenjenim državam. Ali z drugo besedb: Mussolini hoče iniett vrata odprta tudi za morebitno zbiižanje k Rusiji in Nemčiji. V tem zmislu si moremo tolmačiti njegovo, na videz presenetljivo vprašanje: ali veliki' sporazum že obstoji v bistvenem pomenu besede? Posledice so danes nedogledne, če bi res prišlo to, na kar Mussolini le namiguje. Mussolini je zatrdil, da so odnošaji Italije napram drugim državam ali prisrčni, ali vsaj «korektni». No, take izjave podajajo vsi ministri za vnanje stvari v svojih govorih. In včasih celo neposredno pred nevarnimi zapletljaji. Zato jim je treba pripisovati le tisto pomembnost, ki jo pač imajo. Noben odgovorni državnik ne bo govoril: mi hočemo sovraštvo, hočemo spore, in ne bo obremjenjal lastne države z odgovornostjo za morebitne katastrofalne dogodke. V naravi stvari je, da nas, kot italijanske državljane in Slovane zanima v veliki meri stališče, ki ga je zavzel napran-Rusiji. Priznavamo odkrito, da je to stališče pravilno, Italija bo iskala dobre od-nošaje in stike z Rusijo, ne da bi se vtikala v nje notranje razmere. Osupnilo pa nas je po vsej pravici dejstvo, da je Mussolini ostal tako zapet z ozirom na politiko, ki jo hoče zasledovati napram Jugoslaviji. Izognil se je vsake določene izjave gledfe jadranskega vprašanja, ki je vendar glavna os dosedanjih navzkrižij med Italijo ki jugosiovenčko državo. Ta Mussolini jeva molčečnost pa ni osupnila samo r*as. Poslanec Rosadi je — pri razpravi o Mussoiiimjevem govoru — Uzdi izrekel svoje začudenje, da ni podal Mussolini -nikakih izjav glede jadranskega vpraŠanjaj. Mussoisrri je odgovoril izrecno, da namenoma ni govoril o tem. V opra-vičbo se je poshižH Mussolini italijanski javnost: toli priljubljene brane, da je jadransko vprašanje srčna stvar Italijanov Jn dla gleda Reke vateucRa že ukrepa potrebno. Sicer pa da morai o tem predmetu vztrajati v strogem molku. Kaj pomeniMa Mu^olmijevai rezerva!? Kja je vzrok zanjo? Mi imamo (domnevo, ki morda ni povsem izključena. Morda se Mussolini noče prenagliti ki vezaiti pred svoj-'tn sestankom z jugoskrvenskim mrnistrom za vnanje »tvari v Lausanni in hoče Šele potem d*o-ločiti smernice srvoji politiki napram Jugoslaviji- Toliko o izjavah Miutssolinija o vnanji politiki. Glede notranje pol tike pa je na-glašal Mussolini kot svoj program: varčnost, d!elo, disciplino. Ščititi se morajo ko-risti vseh slojev, tudi onih, ki živijo v inozemstvu. Priznati je treba, da je bil Mussolišii zelo previden pri sestavi tega dela svojega programa. Ni enemu navedenih ciljev se ne more oporekati, kakor tudi ne njegovemu naglašanju potrebe, da se državno gospodarstvo dovede do ravnovesja. O politiki, ki jo hoče izvajati napram narodnim manjšinam, je pa previdno molčal. Omejil se je le na ugotovitev, da živijo v državi narodne manjšine, ki vodijo politiko borbe« ki pa jim stoji nasproti 40 m^jonov izvrstnih Italijanov. Ta izjava »veni skrajno vznemirljivo za prizadete Poslanec dr- Wilfajn je stavil predlog, ki poživlja vlado, naj spoštuje zakone in na) prisili tudi druge, da bodo spoštovali! In vprašal je, kaj misli vlada ukreniti v zaščito drug orodnih manjšin. Mussolini je vzkKknil: Enake pravice, enake dolžnosti! Dr. Wilfan se je ztatdovoljil s tem odgovorom, ali z izrecno zahtevo, naj ne bo to samo prazna fraza, ampak resničnost! Opozicija slovanskih zastopnikov proti vladll — je rekel dr. Wilfan nadalje —-ne sme tolmačiti se kot nasprotstvo proti italijanskemu narodu. Vendar je zbornica s hrupotm odklonila Wil£anov predlog. In prosimo: predlog, ki zahteva spoštovanje zakona v polnem sklada z vzklikom Mus~ solinija: enake pravice in enake dolžnosti! V odklonitvi takega predloga in v tem hrupu se odraža duševno&t te zbornice in nje razpoloženje napram nar od mm manjšinam. Poslanca Reuth - Nicohfssi in dr. Wilfan morata vladati mir in zakonitost, torej spoštovanje vseh zakonov! In za to izjavo Giunte ni imel MacsoKni nobenega odpornega medklica. Tu je 1« dvojno možno: ali g- Mussointf soglaša s tako zagrizenostjo, ali pa nima svojih ljudi v svoji o-blasti. G. Mussolini je tudi vzkliknil pri razpravi: «Na Snežniku smo in tam ostanemo!» Kaj ima to dejstvo, ki smo se mu mi stom. Tudi poslanec Šček da je še pod Facfcovo vlado izrazil svoje spoštovanje fašizmu pred! «konzulom» julijskih na-skočnih oddelkov. (Socialisti: Zavarovanje na življenje!) Zastonj je, da si delajo Slovani in Nemci kake iluzije glede avtonomij: fašistom taka vlada jih nikoli ni dovolila. Spoštovale se bodo . . . tradicije in običaji tujerodnega pi ebivalstva, ni pa mogoče dovoliii več, ne d'a bi se ogrožalo ob- oikrito ukloni«, opraviti z vprašanjem stoj italijanske države. Giuntovim izvaja-manišinske oo&tike v državi? Mwssolin'jev njem je sledilo na desnici odobravanje, manjšinske politike v državi/ Muissoiin ijev vzklik bi mogel biti kvečjemu naslovljen na druge sosedbje države, dotika se torej vnanje politike. Italijani pa sami naglašajo vedno, da je uredba razmerja med državo in dru porednimi manjšinami stvar notranje pcStike. Mi bi menili, da ji ravno dejstvo, dla Italija hoče sstatJ na Snežniku, nalaga dtolžnost, da pošteno uredi svoja razmerje do naroda, ki* živi na tem ozemlju. Govor Mussolinija, njegovi vzkliki in vsi pojavi na razpravi o njegovem programu roslanca Keutn - iNicomssi m ar wm,n ^ _ v naše odkrito obžalovanje — sta zahtevala sp os t o vanje naših avtonomij, ^ ^ ^ toliko državniki, ko- posfbno občinske. Zahtevala sta, kar je ^^ jitad ItaIi^ §e ^ zavedajo te ne-najdragocenejss zaklad za vsako narodno j potrebe, da se ne zavedajo, da manjšino m glavna opora za njeno življe- ^ ^ vajmo6t ^ državo, če bi T*H ^katrS^se™ °nar^!^ ob svojih mejah zadovolje držav-manjšnam, morejo biti različna mnenja. Da * pa se tako rohni proti poslancu, ki na- j Krivdla na tem žalostnem dejstvu ni na, gla&a tako zaihtevo in se ga hoče označati naši stnaini Mi si prizadevamo na vse na- _ kakor delajo to italijanski listti v svojih čine, da bi prišlo dio razmerja, koristnega komentarjih — kot sovražnika italijanske-! za nas ki za državo. V odgovor dobivamo ga naroda 2n države — to je žalosten po- j osorno zavračanje in žaljenja, ki pa nas jav neverjetne zagrizenosti. Poslanec ne morejo skloniti, da bi ne ostaJi zvesti Giunta se je. povzpeJ ceLo do vzklika: «Vi manjšinski zastavi, ki sta jo razvila ravno-zahtevate avtonomijo, mi psu vam je ne kar v rimskem parlamentu poslanca dr. damo!!» Brezobzirno nam torej odreka, Wiifan in Re«uith-Nicokissi. Ne obupujemo kar nam je zagotovljeno tudi v anetksrj-. v zavesti, da so pravica, zakoni in sloves-skem zakonu. Izjavlja s kruto odkritostjo, no dlana zagotovia temelj, na katerem da niti tega zakona ne nrslijo spoštovati.' stojimo in se borimo za pravico do svojega Mussolini pa izjavlja slovesno, da v deželi j življenja! ___ Italija Ozmerjana zbornica glasuje vladi zaupanje — Hrup in incidenti tekom seje — Odločen nastop poslanca Wiliana proti preganjanju slovanskega prebivalstva RIM, 18. Nadaljevanje razprave o vladnih izjavah zbornice v snočnji seji je pokazalo še enkrat, da je sedanja italijanska zbornica amorfna masa, katero lahko Mussolini brca, kakor se mu zljubi. Že v Predlog poslanca Vilfana, naj vlada spoštuje zakon, ... odklonjen poročilu ne omenjajo vprašan,ja mordiai zde malenkost, a so za prebivalstvo južnega Tirolskega (Mussolini: Ne, Gorenjema Adižikega!) velikanskega pomena. Upa, da se bodo avtonomije južnega Tinol- Po Contijevem govoru so posamezne skupine prediožfle svoje resolucije. Nemški posSanec Reuth - Nicolussi je povdarjal, da je sedaj prvič, d!a se v vlad- v italijansko zbornico govoi-it govor, kako* nem poročilu ne omemjaao vprašanja, ki se; je bil njegov i!n ki bi ga jaz imenoval. •. svojem prvem' govoru ji je Mussolini jasno ^ kljubovale vsem navalom in odkrito povedal, dla se požvižga na njo|v vcku, oftiranile tudi sedaj, pod n na parlamentarne ustanove, ko ima za; jtaj-p seboj oboroženo fašistovsko organizacijo,, Nemšk, laiiec jc nadalje med med- f 1° laihk?. ^emeni vsak miniXsk^a predsednika govoril o kadarkoli se m« zljubi, v brvak- Vsaka ^ razmah Ivoje dc- afrontu izvajala logične posledice razšla, rimska zbornica pa je še nadaJje ostala na svojem mestu, se pustila zmerjati kakor gruča otrok in je b:la vsa srečna, da more izraziti Mussoliniju zaupnico, katere — kakor ji je sam ponovno povedal — prav nič ne potrebuje! Snoči je Mussolini še poostril dozo. Turatiju, ki je ugovarjal proti takemu postopanju proti zbornici, izvoJjenl cd Italijanov, je odgovoril, da postopa z njo — kakor zasluži in da si bo vzel sam zaupnico, če mu jo ne da. Parlament, izvoljen od' Italijanov — je vzklinil Turati — je preneflial obstojati. sol ini ga je v odgovor opozarjaj na razmerje med ... krono in liro. Govoril je nato med! splošno pozornostjo poslanec WHfan, ki je predložil v imenu slovanske skupine to-le resolucijo: «Zbornica zahteva, da vlada spoštuje zakon m poskifci aa njegovo spoštovanje, ter prehaja na chievna r©d»„ Poslanec Wil-fan se je pridruži besedlam Reuth-Nicc-lussija in je obžaloval, dia vlada v svojem poročilu ni c/menla, kakžns* so njeni nacneni nasproti tujerodbkn državljanom. Na Mus-stAinijevo staro frazo, si katero so se že vse dosedanje vfcaide ogibale pred svetovno javnostjo tega perečega vprašanja, Obstoja samo senat. Nižja zbornica, ki je p(>s] Vilfan pripamml, da upa, da s« včeraj intonirala «Giovinezzo«, poslanska ^ to pC;kazalo twfi z dejanji. Narodne zbornica bi brila, lahko postala bivak m g. i mail^ne ^nvajo pravico idb zakonite zaščite De Nicola, njen predsednik, bi bal njen do>- spoštovanja. Julsjska Krajina se čuti «.1 ^ w —— "i —---"v®-------7,— ] ero emu prexjiv*»»iw jj^litwu ^^ bo izrazila zaupanja, niti če se pride nad pa§ySu s.0 med drugim razipustrli tudi ne njo s samokneisi. Zanikal je trditev, da je : koliko cbčinsldii zastopov, vkljub temu, bife fašistovska revolucija zares revohi- ^ je njihove izvolitve dokazal 00- ctja, kateri socialistična stranka posebno V0,ij0 prebiva&stva, da spoštuje itali- danes ne zanika revolucijske pravisoe, ko jan^ke zakone. ima^o ljudske množice tako dober zgled. Taka< - prcflcinii govtemika fašist Ba-" - Napoleon je Z decembra resri vsa, ^ ^ ^ odbori že . .. dve leti niso Mali' formo... j predložili svojiih bikrnc- Banelliju se je, voli-, s€Vf J-__rj___4.„ 1,5 „„ pos£ tega klica je nastal prepir med poslanci! re*° Ko je Turati prešel na vprašanje voli-|^ved ^dVika tudi Giunta, ki £ tev, m« je posl- Giunta zaklical: jVo- pQ&ebno razbllfliai ^d socialisH, da litve bomo naredili odobravanjem socialistov demonstrativno dvorano. Po SaJvadorijevem odhodu je nastal v zbornici zopet hrup. Giunta in De Vecchi (ki je podtajnik pri oddelku za pokrajine) sta zagnala s&en krik proti Turatiju. Zastonj je poslanec ljudske stranke Ban-dvaU ugovarjal, da bi se De Vecchi kot čVan vlade ne smel vmešavati v debato, manjšine. Občutiti jo morajo kot grožnjo, | De Vecchi je zakričal proti sredfni: «Uma- se je 7 ----,r . posebno razDurjati naa sociauso, oa mo- z batinami!» Vsled rejo prostirati pnoti takim sijajnim opravičbam, kakor je biEa Banellijeva, ki ne ve, da pred dvemi leti sploh ni bilo sedanjih občinskih zastopov! Poslanec Wil£an je nadalje poudarjal, - . ... ... j da si slovansko prebivalstvo Juilijske Kra- stiral proti Gnuntovi izjavi, zapustil med ^ nc bo ^^ odrekati od nikogar, niti ljudske stranke. Ena stran je burno protestirala proti temu klicu, druga je povdar-jala, da ni povoda za razburjanje. Končno ie poslanec Salvadori, ki je naprej prote- .. « .. t->- «___- - -___; _________I kot napoved borbe in hudih časov. To tem bolj, ker se ja g. Mussolini pri razpravi — med govorom nemškega poslanca Reut -Nicokrssija in slovenskega poslanca dra W2fana — oglašal z jako — kako bi rekli? — nervoznimi medklici, česar ministrski predsedniki (mimogrede omenjeno) navadno ne delajo, marveč si pridržujejo etvaren odgovor za pozneje, ko so poslanci povedali svojo. Označbo stališča in zahtev nemške in fogocsd o venske manjšine so čuli v zbornici od najkompeientne^še strani, iz ust poslancev, ki fin fe ljudstvo poverilo svoje zaupanje na očiten ra zakonit način. od gospoda Giunte, pravice do zahteve pc? avtonomijah. (Giunta je tukaj začel zopet kričati). Slovanska skupina se ne prišteva — je nadaljeval posl. Wilfan — ne k desnici ne k levici. Slovansko prebivalstvo stremi za sporazumom z italij, narodom brez ozira na stranke. Opozicija njegovih poslancev proti vladi se zato ne sme smatrati za nasprotstvo proti italijanskemu narodu. Vlada mora postopati tako, da zanciU V zbornici je nastal zaradi te slovansko ljudstvo ne bo maralo smatrati, psovke s3en krik. Predsednik je zastonj zvon:! in, pozival k redu. Del poslancev ljudske stranke je zapustil dvorano. Ko je predsednik pozval De Vecchija, naj pojasni, kaj je mislil povedati, je ta dejal: «Beseda, katero sem izrekel in pri kateri vztrajam, ima zelo jasen pomen in če mi ne vzamete besede, bi moral nadaljevati v podobnem tonu. Spričo te izjave je predsednic izjavil, da bo demJsiociiral. Ko se je hrup nekoliko pomiril, je govor H republikanec Conti, toda z istim uspehom kakor Turati. Fašisti, na čelu jim Mussolini, so ga venomer prekftfeli. da se nahaja pred dvema vladama: eno strankarsko in eno državno, temveč pred eno samo vflado, močno in odločno, da u-veljavlja zakon. Poslanec Giunta, ki je ves čas Wiifano-vega govora mpadal z medklici, je končno vprašal za besedto m očital poči. W3fanu, da ni tako govoril, ko so v odrešenih pokrajinah gospodarili ... Slovani. Fašisti da so začeli ovojo akcijo zaradi umora komandanta Gullija v SpCitu in da so sedaj vzpostavili ravnotežje v odrešeni deželi ter da vsled tega slovansko ljudstvo za« v čistilni vodi državnega patriotizma. Drugi listi so bolj neusmiljeni in naglašajo naravnost in brez pridržkov, da je zbornica dobila le zasluženo plačilo in da mora opraviti naloženo ji pokoro. Na tem stališču siojijo filofa-šistovski listi kot «Giornale d'Itatia* in seveda tudi nacionalistična «Idea Nazionale». Nekateri drugi pa skušajo ublažiti poniževanje zbornice nadruge več ali manj spretne način«. Tako vidi n. pr. «La Tribuna«, ki vidi v Mus-solinijevi zmagi nad zbornico le vzpostavo ravnoteže med izvršilno in zakonodajno oblastjo. Izvršilna oblast da je bila v sedanji zakonodajni dobi ponižana do skrajnosti. Toda ti poskusi ublaževanja niso nikakor splošni. Posebno Nittijevi listi zastopajo ravno nasprotno mnenje. «11 Mondo» pravi n. pr., da je sedanja zbornica mrlič, da ni nikda* kazala prave življenjske sile, temveč da je le žalostno životarila od samega začetka. In sedaj je umrla za dobro, zadeta od ministrskega predsednika v svoji časti in svojem dostojanstvu, in sicer je umrla sramotno, ne da bi bila niti formalno poskusila protestirati proti ponižanju, ki jo je doletelo, Vsled tega se obrača list do Mussolinija samega, naj on reši čast italijanskega ljudstva s tem, da pokoplje mrliča, t. j. da razpusti takoj sedanjo zbornico in razpiše nove volitve. Med tistimi, na katere }e napravil Mussolini je v govor povoljen utis, se nahajajo, kakor se tu zatrjuje, tudi vatikanski krogi; a to seveda ne iz političnih razlogov, temveč iz razlogov verskega značaja. Vatikanski krogi pričakujejo pod novo vlado tisto pravo versko svobodo, ki da so jo prejšnje vlade skušale na razne načine ovirati. Posebno povoljno pa je j)il sprejet zaključek govora, kjer je Mussolini klical Boga na pomoč. V tem oziru se naglaša, da je to prvi slučaj, da se je v govorih italijanskih ministrov rabila ta beseda, katere se je uradna Italija skozi zadnjih 50 let tako skrbno izogibala. Mussolini odpotoval v Lausunno RIM, 18. Nocoj cb 20 odpotuje ministrski predlsednik Mussolini v Lausarmo, kjer bo imel sestanek s Poincarejem in lordom Curzonom. Ministrskega predsednika bodo spremljali baron Russo, načelnik pi&arnice ministra za zunanje zadeve, stotnik Gi-rand, njegov ordonančni častrnk, senator Contarini, kom- Mario Lago, kom, Gua-rigflla in kom. GianninL Jugoslavija Seja narodne skupščine. BELGRAD, 17. Seja narodne skupščine se >e začela ob 17. Najprej je odgovarjal prosvetni minister Pribičevič na vprašanje posl. Pavla Angjeliča o dozdevnem preganjanju hrvatskih učiteljev in učiteljic. Nato je skupščina pričeta razpravo zakona O povišanju vojne škode. Pri načelnem glaso vanju je bil zakon sprejet s 154 glasovi proti 32, v podrobnostih pa z 153 glasovi. Predsed nik je zaključil sjo ob 20.16 ter odredil prihodnjo za jutri z dnevnim redom: Poročilo pockwi-.bora o grupiranju občin, poročilo verifikacij* skega dbora o položaju poslanca Hohnjeca ter o predlogu poslanca Deržiča, poročilo odbora o izpremembi čl. 97. poslovnika ter poročilo odbora o ukinjenju čl. 11 zakona o samoupra vah. Politični položaj. BELGRAD, 17. Opaža se izprememba politične situacije, dasi se še ne izraža povsem lieUU' tu čtviucLiiii na% ,, ij . 1 1 • 1 1 -i o • „ 1 * j ♦ • j r j .1 1 _ jasno. Popoldne je ministrsici predsednik raste sega ljudstva je, seveda, za#UiSil hrupi^ ko^crira[J z Ljubo Jovanovičem( Trif- MupsoJ mrtvih prijateljev na poslanskih Sovičem in Lazo Markovičem .Takoj potem je klopen. ^ _ j sprejel poslanca Rajerja. Popoldne še imel Sno-čnja seja poslanske zbornice je do- i sejo jugoslovenski khib, na kateri sta poslanca kazala, d.a zasirc-6ko so b:le izmenjane ratifikacije trgovinske pogodbe, ki je bila sklenjena med obema državama. Nemčija Reševanje nemške vladne krize BERLIN, 18. Kot poročajo listi, je bila na jugu simpatično sprejeta vest, dla je državni predsednik poveril sestavo no-ve vlade Kunu- Anglija Ustanovitev kontrolnega sveta DUNAJ, 18. Avstrijska vlada je predlagala, naj se ustanovi iz 24 članov obstoječ svet, ki bo kot posvetovalen organ kontroliral polno moč, pov-erjeno vladi v smislu ženevske pogodbe za izvršitev programa finančne obnovitve Avstrije. Člani tega sveta bodio lahko tudi neparlamen-tarci, svet bo pa< sorazmerno sestavljen iz zastopnikov vseh strank. Naloga tega sveta bi bila, da proučuje vse vladne predloge. V njegovi cnblasrti bi bilo, da te predloge, če je tre!ba, preprečuje, dopolnjuje ali omejuje. Predlog vlade listi pozdravljajo z velikim zadoščenjem, češ ustanovitev takega sveta bo ublažila napetost med strankami. Ogrska Nastopanje madžarske vlade proti delavstvu BUDIMPEŠTA, Madžarska Horthy-jeva vtlada pripravlja nov udarec na delavske organizacije. Poleg zak.onske>ga načrta o izključitvi Židov od gotovega števca inženirskih in privatnouradniskih mest — posledica nedavnih izgredov na budimpeštanski tehnični visoki šoli — bo preložen zbornici, k'< se se&taine jutri, tudi načrt zakona za. omejitev političnega udejstvo-vanja delavskih organizacij- Ta drugi načrt je vzbudil s lno ogorčenje v delavskih vrstah in socialncdemokratska »Nepsa-va* napoveduje, da se- bo začel s strani delavstva boj kakor ga je videla le Italija s strani Mussolinijancev. Sedanja madžarska vlada je pod popolnim vplivom zbujajočih s«e Madžarov, ki tvorijo madžarsko fašistovsko organizacijo, katera je pod' vodstvom poslanca Friedricha. Nekateri inozemski Isti so bili raznesli vest, da je med vnanjimi voditelji madžarskh fašistov tudi znani general Sarkotič, ki se nahaja na Dunaju, toda ta je nedavno javno v listih zanikal vsako zvezo z madžarskimi fašisti. Zanikal jo je tudi poslanec Friedrich, toda temu zanikanju, seveda, nihče n»e verjame. Kakor poroča «Magyar Orszag», je budimpeštanska policija: ugotovila, da imajo fašisti v Budimpešti «pr'bližno» 400 članov, po večini leg ilirci stično navdahnjenh dijakov in uradnikov. Glede vodstva faši-stovskega gibanja se dioslej ni moglo še n*č ugotoviti, ker so zaslišamci soglasno izjavili, da svojih voditeljev ne poznajo. Kot glavno točko svojega programa postavlja večina vzpostavitev teritorialne integritete Madžarske. Vprašanje kralja pu-ečaijo za sedaj iz poT.tičnrh vzrokovo popolnoma ob strarcL Zanimivo je. kar poroča «Az Ujsags o cerrmonijah pri sprejemanju novih fašist orvEkih članov. Zapr sega se je vršila v palači Wengheim. Bodoči fašisti so bili peliani skozi več dvoran in veliko dvorano s praznimi stenami V ozadju je stala miza s štirimi gorečimi svečami, križem in sv. pismom. Okoli mize so stali v pohikrogu fašistovski voditelja, cd'eti v črno, s črno kapuco čez glavo in obraz- Videle so se skozi samot oči. Fašisiovski novitaci n'so ffploh vedeli, kdo ste ji pred njimi. Imeli s^ samo priseči, da bodo 10 zapovedi madžarskih fašistov branil; s telesom in diušo in da so pripravljeni žrtvovati za to tudi svoje življenje. Vzhodno vprašanje Kako si predstavljajo Torki zagotovitev miru na Balkanu: neodvisna zapadna T racija pod upravo •.. ene skandinavskih držav! PARIZ, 15. Neki ugledni kemaiistovski list v Carigradu je objavil te dni članek o sedanjem položaju na Balkana. V članku se bavi posebno z vprašanjem — zapadne Tracije. Spričo predstojeće konference, na kateri se bo razpravljalo o končni teritorialni ureditvi južnega Balkana, katera bo fenela vel kanski pomen za nadalnji razvoj dogodkov na Balkanu, je zelo zanimive, kako si Kemalovci. katerim raste apetit od dne do dne, predstavljajo rešitev tega vprašanja. Jasno je, seveda, da se druge balkanske države ne bodo strinjale s turškimi, navidezno tako upravičenimi predlogi Po ugotovitvi, da je svetovni mir odvisen od miru na Balkanu, pravi last: Poleg drugih vzrokov spopadiov na Balkanu je eden največjih zapadla T rac rja.. Zahteva jo Bolgarska, ker jo je imeia pred sklenitvijo H€>uillyskega miru; zahteva jo Grčija, največjo pravico do nje pa kna Turčija, ker je — pravi turški list — prvič: njeno prebivalstvo po večini turško; drugič: ker je Trac'ja od vedno pripadala Turčiji m se ni nikoli strinjala z odcepitvijo od nje in ie celo tuda za časa bolgarske okupacije organizirala vstaje in upore. In vendar Turčija danes ne zahteva pra-klopitve zapadne Tracije. Vse zahteve Turčije gredo za tem, da se v tem delu izvrši plebiscit, in sicer edinole s tem-le na-m erom: da se dokaže turškai trditev, da je prebivalstvo zapadne Tracije po večini turško. En del merodajnih krogov v Turčiji misli, da bi se danes turški interesi v Traciji najboljše in edmo-le ohranili z aneksijo tega de*La Turčiji. To je povsem napačno mnenje, ker bi ravno aneksija imela za po-sdedEco ustvarjanje nepomirljivih sovraž-nkov na Balkanu, predvsem Bolgarov in Grkov. Ravno tako pa Turčija ne more pristati na to. da bi zapadna Tracija pripadla Grčija ali Bolgarski, prve iz že navedenega vzroka, da tvorijo Turki v zapadni Traciji veČino prebivalstva, drugič, ker sledi iz spredSaj navedenih dejstev, da bi Tracija v tuiih rokah predstavljala stalen in neizčrpen vir sporov in nemirov na Balkanu, one-rrvogujoč tako zaželjeni zajamčeni trajn? mir. Proglas neodvisnosti zapadne Tracije kot nevtralne države pod režimom sosednih držav in velesil (uprava naj bi se poverila n. pjr-.... en? skandinavskih držav) bi bil pravilna rešitev tega vprašanja, kt bi gotovo odstranila vzroke velikih spo- K demisiji (Moue vlaefe Nevarni zapetlja ji na Turškem in zmagoslavni pohod fašizma so odvrnili pozornost naše in evropske javnosti od Nemčije, kjer je te dni Wirthova vlada 'prestala krizo svojim padcem. Wirthov kabinet je podal ostavko, katero je predsednik republike Ebert sprejel, Nemčija je gosto naseljena in veleindu-striaina država v osrčju Evrope. Njene ogromne delavske množice z neštetimi tvornicami vseh vrst predstavljajo takšno gospodarsko pa tudi politično silo, da mora pno spe van je ali propadanje nemškega gospodarstva zanimati tudi ostali svet evropskega kontinenta. Nemški narod prihaja v poštev v evropski gospodarski bilanci bodisi kot konsument ali producent takoj za angleškim. V nekaterih ozirih je Nemčija Se večji gospodarski činitelj Evrope kakor Angleška, zakaj po številu prebivalstva je močnejša od velikobritanskega otočja. Svetovna vojna kakor tudi povojna leta so pokazala vzajemno, četudi morda neprostovoljno medsebojno odvisnost kulturnih narodov in držav. To dejstvo se pokaže prav očito zlasti ob času gospodarskih kriz. In gospodarska kriza, ki je danes splošna evropska, nam dokazuje medebojno vzročnost med položaji posameznih držav. Obuhožanje ali gospodarsko propadanje katerekoli velike skupino fbo^isi naroda aH države) zadene vse ostale države in dežele, nekatere v večh crii|e v manjši meri. Ce je pa taka skupina (ali narod ali država) izločena iz skupnega . . j-,. . , , , K " j gospodarskega sastema za dalje časa, tedaj se rov :n tovenj. fcdino tako bi se dala do- kr.za poostruje in ne kaže na boljše, dokler se ne odpravi njen glavni vzrok. Zgled nam je Rusija. Izločitev Rusije iz evropskega go- seci uspešna rešitev večnega vprašanja «miru na Balkanu^. Koristi od proglasitve nevtralnosti zapadne Tracije bi se lahko reasumirals ta-ko-le: 1.) Turkf bi bili rešeni vsake skrbi na svoji zapadni meji, oziroma nevarnosti od zunaj in bi se lahko povsem mirno posvetili svojemu notranjemu delu. 2.) Bolgarski bi bila olajšana težka skrb, da je večno na straži za ohranitev kraja, katerega prebivalstvo je po večini tujerodno. Bolgarska bi ;mela v tem slučaju gotovo izhod na Egejsko morje, Dedeagač, kjer bi lahko ceilo dobila gotovo svobodno zono, potrebno za svoje gospodarstvo in razvoj svoje industrije. 3.) Koristi Grčije — k1' ni v stanu priti z nobenim resnim dokazom za upravičenost njenih zahtev po zapadni Traciji — b; bile v konsolidiran ju njenih notranjih razmer, do česar bi ne mogla prit'., če ostane v Traciji pod stalno grožnjo z dveh strani in z zelo slabimi izgledi za ohranitev takega stanja. Proces proti krivcem poloma v Mali Aziji ATENE, 18. Pri predpoldanskem zaslišanju sta izpovedala priči Negris, bivši minister, m Rendis, bivši ravnatelj v vna-njem min'strstvu. Oba sta poudarjala, da se je kabinet Gunaris čezdalje bolj odtujeval entents kim vlastem. Negris je izjavil, da je bi&a dolžnost vlade obrazložiti kralju Konstantnu resnični položaj ter podati ostavko, ako bi kralj ne hotel slediti vladnemu poročilu. To se pa ni zgodilo in med tem se je polotžaj posiJabšal. Francozi so zapustili C licrjo m Grčiji se ni dovolila pomorska politija. Navsezadnje pa je Gunaris si svojim. otročjim pne-cllogom o zasedbi Carigrada izzval še konfUkt z velevlastmL — Popoldne se prične zasliševanje razbremenilnih prič. Sultanov beg iz Carigrada — Sultan se prestolu ne odpoveduje LONDON, 18. Iz Carigrada poročajo: Evo nekaj podrobnosti o sultanovem begu: V sredo zvečer je pisal sultan generala Harringtonu, da smatra svtoije življenje za ogroženo ter da prosi angleške zaščite. Vendar svoje palače pred petkom ne bo zapustil. Včeraj predpoldne se je ustavil pred stransk:mi vrat*. palače avtomobil, odposlan cd angleških ofclastev. Takoj nato je prišel siultan v spremstvu svojega sina prestolonaslednika Mohameda-Erto-grla in drugih članov dvornega osebja- Z avtomobilom so se peljali do angleške pomorske baze. Tam sta sprejela sultana general Harr ngton in neki angleški funkcionar. Sultan je takoj vstopil v admiralski čoln. Vse se je zvršilo brez najmanjšega incidenta in rae da bi se množica zavedala sultanove navzočnosti. Adtarral Brock je sprejel sultana na krovu ladje «Ma3aya». Sultan je izjavil, da se čuti pod zaščito Anglije varnega. Poudarjal je, da se prestolu nikakor ne odpoveduje, da se je odstrani enostavno le radi grozeče nevarnosti CARIGRAD, 18. V taškh krogih se smatra, da- je s padcem Mohameda IV. rešeno na zadovoljiv način vprašanje kalifata in sultanata. Izmet paš« odpotoval v Lausanno PARIZ, 18. Načelnik turške delegacije Izmet-paša je odpotoval s-inoči v Lausanno. Sestanek med ministrskimi predsedn ki se bo Vi Sil t I-atrsanni LAUSANNA, 18. Sestanek med zavez-nišlrmi ministri zunanjih zadW se ne bo vrišil v Territetu, temveč v Lausanni, tako da bodo Mussolini, P osne are in lord Cur-zon laihko prisostvovali otvoritveni seji vzhodne konference. Poslanica ministrskega predsedstva LONDON, 18. Mkrstrski predsednik je objavil sledečo poslanico: Dežela je izrazila svoje zaupanje novi vladi. Storili bomo vse, da upravičimo to zaaijpanje. Lord Curzon v Parizu PARIZ, 18- Sinoči ob 22'10 je prspel semkaj angleški vnanji minister lord Cur-zotn. Zopet potresni sunek ▼ Amerik! OTTAVA, 17- Dominijooski observatorij je danes predpoddne zaznamoval močan potresni sunek. Ognjišče bi bilo oddaljeno 8000 kilometrov. epodarskega življenja je škodovala predvsem Rusiji, toda tudi Evropa je pretrpela velikanske škode in jih mora še trpeti vsled tega dejstva. Ako je bilo desedaj rusko vprašanje rak rana evropske povojne bolezni, grozi odškodninsko vprašanje Nemčije postati še nevarnejše za Evropo. Od tega vprašanja je odvisna v veliki meri obnovitev in vzpostava povojne Evrope. Povoljna ureditev tega vprašanja z istočasno priklopitvijo Rusije v evropsko kolektivnost je prvi predpogoj, da prestane Evropa svojo povojno gospodarsko .krizo. Gospodarsko stanje zamore odločilno poseči v politične dogodke. Nobena okolščina ne ustvarja toliko možnosti za nevarne politične zapetljaje, kakor slabo gospodarsko stanje posameznih držav in neugodni ali .krivični gospodarski odnošaji med posameznimi narodi in državami, ki predstavljajo vsaka zase gospodarsko skupino. Nepopustljivost evropskih vladajočih krogov v ruskem in odškodninskem vprašanju izvira v glavnem iz političnih vzrokov. Izvajanje te nepopustne politike pa ima za posledico, kakor že rečeno, poostritev gospodarske krize, ki grozi postati trajna. To drugo dejstvo pa ustvarja od svoje strani zopet možnost novih političnih zapetljajev, ki bi utegnili pahniti Evropo v novo vojno. Baš sedanja pogajanja Zapada s kemalistovsko Turčijo nam dokazujejo resničnost gorenie trditve. Iz omenjenega je razvidno, da bi bil gospodarski polom Nemčije, o katerem se toliko razpravlja, usoden za Evropo in da je v interesu vseh, bodisi zmagovalcev ali premagancev, da to tega pretečega poloma ne pride. Bliskovito padanje nemške valute pa je silno nezdrav pojav za gospodarski položaj današnje Nemčije. V našem listu smo že večkrat povdarjali pogubne posledice, ki jih ima padanje in nestalnost valute za vse socialno življenje dotične države. Če se pa to padanje nadaljuje, iedaj se vrši gospodarski polom dnevno, to se pravi, obubožanje množic napreduje tako naglo, da ne morejo tega obu-božanja preprečiti nobene odredbe, ki pridejo navadno vsakikrat prepo. *ko komisijo. V omenjeni noti so točni p.^io^ ^ede uporabe omenjene vsote. To miljardo bi up; ^vljal poseben neodvisen urad, v katerem bi bili zastopani predstavniki inozemskih bank, državne banke in vlade. Naloga tega urada bi bila nakup na inozemskih denarnih trgih (New-York, London, Amsterdam, Ziirich, Ženeva) zaloge papirnatih mark, s čimer bi se istočasno doseglo znižanje inozemskih valut in zvišanje markine valute. Ko bi se valuta marke zboljsala v toliko, da bi zadobila zaupanje v notranjosti, bo vlada razpisala notranje posojilo v zlatu in je pripravljena ga razpisati tudi v inozemstvu. Le na ta način bo mogoče doseči ravnovesje državnega proračuna. Vlada obljublja, da bo skrčila državne stroške ter znižala dohodke s takojšnjim znižanjem števila uradništva- z omejitvijo takih zakonov, ki doprinašajo novih stroškov in preuredba deficitnih državnih bratov. Uporabila se bodo razna sredstva za povzdigo proizvodnje, da se doseže ravnovesje trgovske bilance. To se ima doseči z novim delovnim zakonom, ki pa ne bo odpravil osemurnega delavnika kot normak>. Omeji se uvoz luksusnih predmetov in tudi konsum alkoholnih pijač. Nota pravi, naj se takoj skliče mednarodna konferenca finančnikov, ki bo pretresala vprašanje kredita Nemčiji. To je odgovor nemške vlade na znane zahteve reparacijske komisije. Na vidiku je torej zopet konferenca. In tako si slede konferenca za konferenco, dragoceni čas mineva v brezplodnih govorih itd. medtem ko gre z nemškim gospodarstvom stalno navzdol. Vkljub izgubljeni vojni, vkljub neprestanim zahtevam odškodninske komisije, je danes Nemčija še vedno gospodarsko močna. Vse škode se dajo zdaj še poravnati in preprečiti gospodarski polom, katerega posledice bi bile usodne za Evropo. Toda, če se bodo ta vprašanja reševala tudi v bodoče kakor so se dosedaj, tedaj ne pridemo dalje. Wirthova demisija je le epizoda, toda fca na sebi neznaten dogodek v notranji politiki Nemčije je resen opomin vladajočim krogom v Evropi, da ne gre zanemarjati nemškega problema, ako naj se stalno odvrnejo nevarnosti za obstoj Evrope. vesti PPOLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» V TRSTU. Danes v nedeljo 19. t. m, ob 9 zjutraj se vrši seja tržaških odbornikov in zaupnikov v prostorih ia z dnevnim redoan, kakor razvidno iz vabila. — Potrebna je polncštevilnost. Govor poslanca Wiiana. Na drugem mestu poročamo o govoru našega poslanca Wilfana, ki ga je imel v rimski poslanski zbornici. Pridržujemo si, da govor prinesemo v celoti, čim nam dospe stenografični zapisnik sej poslanske zbornice. Naš rimski poročevalec, ki je bil navzoč pri s^ji poslanske zbornice, nam je brzojavi! sledeče: «Wilfan označil danes zbornici z učirkovitim govorom stališče Slovanov nasproti vladi. Povdarjal je legalnost naših stremljenj dokazujoč krivičnost in škodljivost nastopanja fašistov proti nam. Govor je vzbudil splošno pozornost. Mussolini je zagotavljal pravične namene vlade z znanimi pridržki.» Z ozirom na to poročilo je takoj očividna tendencijoznost poročil nekaterih tukajšnjih listov, ki bi hoteli zmanjšati učinkovitost govora našega poslanca. Sicer pa je dr. Wilfan dovolj znan kot mož jasnih ciljev, mož razsodnosti in razboritosti, tako da ni še-Ie potrebno poročilo našega poročevalca, da odbije tendencijozno proročanje tržaškega laškega časopisja. Naš odgovor. «11 Popolo di Trieste» nas vprašuje, če sedaj, po obsodbi, ki jo je izreklo sodišče v Gorici, še vztrajamo pri trditvi, da so si fašisti «skrunitev» spomenika na Krnu izmislili, in ali smo zadovoljni s tem. da so krivci kaznovani po zakonu? Mi smo že včeraj povedali svojo sodbo o rečeni obsodbi. Ponavljamo še enkrat, da so uradne komisije ugotovile, da spomenika niso «oskrunili» naši ljudje. Kar pa se je zgodilo potem, ko je «oskrunila» spomenik vremenska nezgoda, to spada v drugo poglavje. Samo io izjavljamo še, da, če bi bili res naši ljudje zagrešili oskrum-bo, bi mi odobrili tudi najstrožjo obsodbo. Sedaj pa k prvemu odgovoru, ki ga hočemo dati danes na vprašanje v »Popolo di Trieste*. Raduje se, da se je uveljavit zakon. To veselje je zelo čudno, ker prihaja od strani, kjer dosledno nočejo poznali zakona, če govori v prilog našemu narodu in njegovim upravičenim zahtevam!! Če bi bili krogi, v katerih imenu govori «Jl Popolo di Trieste», vedno in dosledno tako navdušeni za veljavnost in izvrševanje določb kazenskega zakona, ne bi bili goreli naši narodni domi. ne bi se bile zaprle naše šole, oziroma, narinjale italijanske, ne bi bilo pretrpelo naše ljudstvo toliko ponižanj in žaljeni, bi moglo svobodno izvrševati svojo državljansko pravico povodom volitev ne bi hili rizpuščeni, ali nasilno zasedeni toliki naši občinski zastopi, in ne bi toliko naših ljudi moralo piti — ricinovega olja. (Ko je poslanec Wilfan omenjal v rimskem parlamentu ricino-vo olje, so se gospodje poslanci — smejali, do-čim bi bil na mestu neki drugi čut.) Veljava in spoštovanje zakonov sta gotovo lepa in potrebna stvar. Ali veljati mora to enako za vsakogar in za vse. Drugače se ne more govoriti o pravični, redni in pravni državi! Mi spoštujemo vsako svetinjo drugega naroda, posebno so nam svete tiste, ki stoje na grobovih mrtvih. S tem večjo pravico se borimo proti vsakemu žaljenju naših svetinj. To je naš odgovor na vprašanje v <'Popolo di Trie-ste». «V znanje in eventaelno obravnavanje* nam je poslal g, Vinko Bandelj iz Gorice sledečo izjavo: «To odposlanstvo se predstavlja Vaši Ekscelenci, da se pokloni italijanskemu narodu in Nj. Veličanstvu Kralju, ter izjavlja svečano: da so veseli, da je prišel na vlado fašizem, od katerega si pričakujejo, da bodo dobili dobrotno razumevanje gospodarskih in kulturnih potreb goriških Slovencev in potreb, ki zadevajo njihove koristi, da ogorčeno odklanjajo vsako dvoumno politiko, ki bi lahko dala povod za nesporazum-Ijenia ter škodila slobodnemu pobratenju obeh narodov, da se zavežejo in delajo na to z vsemi svojimi gospodarskimi in intelektualnimi močmi, da se ustvari tista nova doba medsebojnega zaupanja zaželjena od slovenskega naroda in neobhodno potrebna za bodočo dobrobit velike matere Italije: krepostne in ljubezni polne zaščitnice novih sinov zapooadenih v njenih mejah. Ekscelenca. je naša živa želja, da tolmačite pri rimski vladi ta naša lojalna čustva, katera mi izražamo z velikim Donosom ilali- janskih državljanov. Vinko Bandelj, prof. txf spisatelj, Gorica; Josip Peternel, računovodja, Uonca; Josip Petrovič, župan v Vipavi; Angej Bradamante, posestnik in trgovec, Se|ljan: Josip Žužek, župan v Mavhinjah; Josip Lut-man, posestnik, Št Andrež; Josip Sokol podžupan v Št Petru pri Gorici; Josip GaieusiA starešina in trgovec v Št Petru pri Gorici-Kekar Franc, deželni uradnik in posestnik, o tanko Muha, Lokev; Viktor Garzerolli, veleposestnik. Razdrto; Josip vitez Dovgan, pod. župan v Postojni. — Trst, 11. novembra 1922« K.er gospod Bandelj želi »eventuelno obravnavanje«, ga pred vsem vprašamo v čigavem imenu je nastopil on in njegovi drugovi. V imenu naših političnih organizacij gotovo ne, ker te imajo druge zastopnike, svoje odbor« in državne poslace. Sicer nam je gospod bandelj nekako na to odgovoril s tem, da je dodal še v pospremnih besedah: »Spričo pomanjkanja lastnega glasila širše tozadevno poročilo sledi v »Popolo di Trieste.« Iz tega lista posnemamo, da je gori navedena izjava namenjena tržaškemu prefektu, kateri je gori podpisanih 12 mož sprejel, ter izrazil svoje posebno zadoščenje nad tem, da se program nove struje naslanja na pobratenje in na neposredno sodelovanje Slovencev z Italijani. Vse kaže, da so gori omenjeni gospodje nastopili v svojem lastnem imenu in lepo je od g. tržaškega prefekta, da sprejme vsakega Slovenca, ki želi mirno sožitje in sodelovanje Slovencev z Italijani. Samo če bi hotel g. prefekt nadaljevati tako. ne bo imel dovolj časa, zakaj takih Slovencev je mnogo. Seveda ti Slovenci izražajo svoje želje v svojem glasilu. Zadnjič so to storili v «Edinosti» z dne 29 oktobra 1922 namreč: « . — ker kot narodna manjšina zahtevamo le to, da se moremo brez vsake škode za državo ohraniti in razvijati v miT-nem in prijateljskem sodelovanju s svojimi so-deželani italijanske narodnosti». Ce bo torej g. prefekt informiral vlado v Rimu, da je samo 12 Slovencev, ki želijo mirno in prijateljsko sodelovanje, bo vlado zelo krivo informiral. Lahko pa pove vladi, da imamo tu 12 Slovencev, ki trpijo na ^pomanjkanju lastnega glasila*. Zakaj tudi «Popolo» ne more biti njihovo glasilo, čeravno se zdi; drugače ne bi naslovil svoje poročilo o tem obisku pri g. prefektu z besedami: «Če so rože, bodo cvetele ...» — nošo deco» je določen dan 28. decembrr. Mnogo vasi je že na prvi poziv naročilo pri «Šo!sk em društvu® bloke za nabiranje darov. Toda 28. decembra mora razprodati vsaka vas vsaj en blok. V vsaki vasi se dobi oseba, ki se bo ta dan žrtvovala za nabiranje darov v prid naše mladine! Ne čakajte zadnjega dneva 1 Naročite bloke takoj! 28. decembra bo treba od hiše do hiše. Kdor ne more dosti naj da malo! Dobrodošel je vsak znesek zato so bloki tudi tako urejeni. Na delo vsi v prid naše obmejne šolske mladine. «V kraljestvu palčkov». V čeirtek ob 3 in pol popoldne priredi Šentjakobska čitalnic;* po znižani ceni to lepo pravljično igro. Prireditev je namenjna otrokom in nje čisti dobiček gre v korist "Šolskega društva >. Torei. otroci pazite, da ne zamudite prilike! Dramatični odsek M. D. P. — Sv. Jakob Danes v nedeljo ob 16. sestanek odseka i prejšnjih prostorih. Radi važnosti naj nihče nt manjka. — Vodja. Iz tržaškega iivlienla Neznanec z razparanim trebuhom. Bilo je pred sinoćnjim okoli 11. ure. Nekateri mladeniči, ki so šli ob tisti uri po ulici Giosue Car-ducci, so nenadoma zapazili na koncu te ulice kakih 35 let starega slabo oblečenega moža, ki se je bil ravnokar zgrudil na tla. Mladeniči so mu nemudoma pritekli na pomoč. Ob prvem hipu so mislili, da ga je obšla slabost; kmalu pa je zapazil eden izmed mladeničev, da ima mož vso srajco krvavo. Tedaj mu je privzdignil srajco ter videl, da ima na trebuhu dolgo rano, iz katere so se vlekla čreva. Dotični mladenič je brž tekel na bližnjo rešilna postajo ter obvestil o dogodku službujočega zdravnika. Kmalu je bil zdravnik na licu mesta, dai ranjencu prvo pomoč ter ga dal odpeljati v mestno bolnišnico. Nekoliko ur pozneje, ko je prišel ranjenec nekoliko k sebi, ga je policist v bolnišnici zaslišal. Toda od njega je malo izvedel. Ranjenec je izjavil, da ne ve, kdo ga je ranil; sicer pa, tudi če bi vedel, kdo ga je ranil, bi ne povedal njegovega imena. Vrhu tega pa je bil še tako trdovraten, da ni hotel povedati pod nobenim pogojem niti svojega imena. Pri njem so našli 30 lir, sveder za kamen in kuhinjski nož, ki je bil na koncu krvav. Iz te poslednje okolščine bi se dalo sklepati, da je mož padel in da se mu je pri tem nož zasadil v trebuh. Pripomniti se ima, da je bil prizadeti močno vinjen. Policijsko oblastvo preiskuje skrivnostni dogodek. — Stanje neznanca je opasno. Ranjenec je bil pozneje identificiran. Imenuje se: Artur Sivitz, star 42 let, stanujoč v ulici deli a Guardia št. 52. Jadrnica «Levrera» v plamenu. Nočni čuvaj Visnar, ki je patruliral včeraj po noči okoli polnoči pred ribjim trgom, je zapazil, da gor! n.H krovu jadrnice «Levrera», ki je bila zasidrana ob bližnjem pomohi Venezia. Tekel jc brž v bližnjo kavarno ter telefoniral na glavno postajo ognjegascev. Čez par minut so dospeli ognjegasci. Gasili so neprenehoma dese i ur. Na krovu jadrnice je zgorelo mnogo bal sena in precej nafte. Večj'i del tega blaga so ognjegasci pravočasno rešili. Škoda znaša okoli 150.000 lir. Radi tobaka. Včeraj po noči je bil aretiran v stari prosti hiki težak Rudolf Grisonich, star 36 let. stanujoč v Zgornji Čarboli št. 7-13. Pri njem so namreč našli dva kilograma tobaka tatinskega izvora. Čislano zelišče so mu vzeli; njega so pa spravili v zapor v trfici Coroneo Tatvina. Včeraj zjutraj sta bila aretirana nekje v starem mestu neki Josip Bisogni in Dominik Gentili, oba brez dela in brez stalnega bivališča. Moža sta ukradla nekje 20 lir. Poskusen samomor. Sinoči so pripeljali v mestno bolnišnico 19Ietno Doro Rencel iz Gorice. Deklica, ki je bila že v agoniji, se je zastrupila z Hzolom na tekališču V. E. III. št 31. Kaj jo je gnalo do tega žalostnega koraka, ni znano. Smrtna nesreča na južnem kolodvora. Sinoči okoli 7. ure se je odigrala na južnem kolodvoru smrtna nesreča, ki je napravila globok vtis med tamkajšnjimi železničarji. Železničar Ivan Kralj, star 22 le*, stanujoč v Sv. Križu pri Trstu, je prišel pri delu med dva vagona. Ostal je na Kcu mesta mrtev i zmečkanimi prsi. NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE!__ Vesti z Goriškega Zagorje na Krasu. Začetkom tega me-peca se je pri nas odkrila blagoslovila bodo staK ob naSi strani, možje, ki bodo varovali na£e gibanje do končnega izposlovanja vseh pravic, ki nam tičejo. To je naš zadnji klic in opomin« ki vabi vse tovariše oziroma duci, kjer se določi zastopstvo, ki pojde v Ge novo, kjer hočemo in moramo rešiti naš položaj. jpomkiska plošča padlim | nakom, ka- j zastopnike, da brezdvomno pridejo dne 19. berit imena so skJesana v ploečo. In ta I novembra 1922 ob 3 uri pop. k posvetovanju io: Ciril Domicelj, Ivam Česnik, Matevž j*"^?™.^0^ —JJt^ Zelje, Rudolf Zadel, Alojzij Marinčič, Franc Maver, Anton Štavar, Jožef Kristan, Anton Kavčič, Albin Tomšič, Ivan Česnik, Anton Česnik, Andrej čekala, Jurij Fatur, Andrej Čel gof in Edvard Penko. Ploščo je lepo naredil kamnosek g. J. Avsec iz kafa pri Št. Petru na Krasu, katerega v tem oziru toplo priporočamo. Vsi stroški znašajo okoli 800 lir, katere so pokrf i TrsonlnsKo-politlfoe naloge nose ItJUansKs vlade Nova italijanska vlada je obrazložila smernice svoje finančne politike; in čeravno niso znane ponatankosti, je vendar gotovo« da bo sorodniki. — Največ 150 lir — je daroval t P^aiamoosu je venaar g™ r Al • n • i- r> ji* • 1 • i • .fašiftovsko ministrstvo v finančnem oziru sto- g Alojzij Domicelj- Padli junaki, ki so- pokopani na različnih krajih, naj počivajo v miru! palo po sledovih stare liberalne politike. Mnogo manj jasno je zadržanje novega ministrstva napram trgovinsko-političnim vpra- Ozeljan. V nedeljo, 12. a povišana carinska pris?cjb:na kot taka, so 1 ■ • J- —J-- —----—: x— s prošnjo za objavo sledečo notico: Ta me- zvišanja še večia. Tako je bila na primer sec se snide v Genovi državni svet tobakar-*za anilin zvišana že itak visoka carina od narjev. Ne bo manjkalo tudi to pot spomenic'450 na 1350 papirnatih lir. Tu se je pač in protestov, ki bodo dolgočasile oblasti in po- pokazalo, da je znala mala skupina politiku-romale v koš. Neizpodbitna resnica. Voditelji JoČih industrijcev. kako"- se to večkrat dogaja naše centralne zveze nam v 4 letih niso mogli v Italiji, doseči s poiročjo svoiih zvez z vo-pe znali doseči nikakega tudi najmanjšega dilnimi državniki posebne ugodnosti na rovaš zboljšanja. Novi zakon, ki bi nam moral dati celokupnih gospodarskih koristi. Zato bo na-vsaj nekaj z orirom na splošno zboljšanje vseh loga rove vlade, katera je večkrat povdarjala drugih socianih slojev, nam je naravnost škod- svojo neodvisnost od posameznih industrij-Iyiv. Naši voditelji so kričali in protestirali, skih skupin, da bo napravila na trgovinsko-toda vlada jih je odpravila z zelo dvomlji- političnem polju take ukrepe, ki bodo v stanti vimi obljubami, ki jih ni in ne bo držala. In ščititi v prvi vrsti industrije, katere imajo mi stisnimo pa za eno luknjo naprej!! Poslanci resnično življensko moč, ter konsumente. se za nas r.iso nikdar resno zavzeli v zbornici Novo povišanje uvoznih carin na gotove ke- ker so bili «druge barve» nas niso branili pred mične izdelke in izd-elke strojoe irdustrije bo c . - - t ... , rapresaljaini oblasti iz -parlamentarnih ozi- itak otežkočalo položaj vtadć ori sedaj vr-jm Pi^rnega obraza imajo karakterne porov, d očim so nam preje vse obljubljali, ker šečih se zelo važnih trgovinskih pogajanjih s icze v obrazu šibko izražene, ker je večinoma TT * rztrr r^ BAKER L 5, medenina L 2 kg, kupujem v uli-večinoma maska .da se igralca takoj Scalinata 3. Fonda. 2052 ne spozna.* Jn neverjetno — mnogo igralcev i _____ se samo radi tega šminka, ne da bi pomislili, | I§Č£M zavarovalne agente z visoko provizijo, da ie izdajalec v tem slučaju, ce ne drugo,, Košuta( Sv Križ 6 _ Trst 2058 vsaj glas in postava. Sfmnke niso za to tu, aa Na zahtevo oskrbništva cerkve na Sv. Gori, zastopanega po odvetniku dr.ju Karolu Podgo nik v Gorici se potom kr. preture v Gorici proda}o na javni prostovoljni draibl sledeče nepriiničnine: parcela 869/1, 869/2 njiva in 641/10 pušča, tvoreče edino telo vi. št. 212 d. o. Gorica v svoji celoti. Dražba je določena na dan !4, decembra 1922 ob 13. uri na licu mesta. Vzklicna cena zna*a L 48.096.—. Po udbe pod vzklicno ceno se ns bodo sprejele. Skupiček dražbe se izroči komisarju, kateremu bo poverjena dražba. Dražbeni poboji se morejo vpogledati pri podpisani preturi, pritličje s bs št 7. Kr. pretura v GoricF, odd. I. dne 3. novembra 1922. (715) sl^ijejo ofcraz gledalcem, temveč da prikro- V GOSTILNI «AITantica luna» via Benvenuto f'jo njegov izraz vlogi« da nadomestijo to, kar Celiini št. 1 se toči črno dalmatinsko in belo narava na željo človeka ne more na mah ustvariti. To je namen šminkanja! Ako zahteva vloga bledega, jetičnega človeka na oder, ni s tem rečeno, da je treba iskati bledega, jetičnega igralca za to vlogo. Tu pomagajo šminke v tem, kar on ne more ustvariti. t>rugi namen šminke je, da se poteze obraza, ki izginjajo v umetni razsvetljavi, poostrijo in ■da pridejo vsaj karakterne tečke obraza I {obrvi, hrbet nosa, usta in oči) do veljave. Ni vloge, — ne ženske, ne moške, — ki bi ne skiranje radi odra. Vendar se mora pri Šmin kanju omenjenih točk obraza strogo paziti na zahteve vloge. Obraz je večinoma edini del človeškega telesa, ki zahteva šminke in zato nedvomno najvažnejši. Z maskiranjem obraza se lahko karakterizira človek, zbliža njegovo igranje resnici in skrijejo neredko napake obraza. Z ozirom na opetovano opažene napake v šminkanju hočem podati par misli glede obraza v splošnem in o njegovih delih posebej. Koža (Teint). Cela površina obraza je pokrita s kožo, ki je pri različnih ljudeh različne barve, uglajenosti in svetlobe. Na zadnjo \pliva seveda obhkovitost in izrazitost potez obraza in njega profil. Ljudje trdnega zdravja vipavsko vino, istrski tropinovec, vermouth in marsalo. Kuhinja je vedno priskrbljea z mrzlimi in gorkimi jedili. Priporoča se lastnik M. Bulič. 2070 16 LETNI deček želi vstopiti v kako pekarno kot pomočnik. Pojasnila daje Josip Umek, Lokev 23, 2081 POSTELJE, chiffonniers L 220, nočne omarice 50, vzmeti, žimnice po nizkih cenah, popolne sobe od L 900 — naprej. Via fon-deria 3. 2082 KOVINE, staro železo, cunje, kosti kupujem in plačam visoke cene. Novo skladišče via S. Maurizio 2 2083 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, L 82 CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solitario št. 14. 51 iianp H za mila ia iaimaje paša« reg. zadruga z o. z. Tistuiolstituto 22. Telef. 30-31 PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibaldi št. 20 Via Friuti St. 614 Zaloga in delaonlca majollčnifi peči In štedilnikov. 65 Izbera majoličnih plošč za stene keramičnih plošč za pode in cementa Glavno zastopništvo za Julijsko Krajino prve tovarne majoličnih peči v Gor cl. Prevzetna se delo u jim je tako prijalo iz razloga «volitvene tak- Francijo in s Švico. Če bi nova vlada in pred tike.» Nič niso naše upravičene pritožbe, nič vsem njen finančni minister De Štefani, ka-niso naše najponižne'še prošnje, ne, mi mo-; teri je izza svojega akadem;čnega delovanja ramo plačevati in molčati. In tako dežujejo na znan kot odločen zagovornik svobodne trjSo-nas neprenehoma davki, pristojbine najemni- vire, izjavil, da te?nja po zaščiti ni več v in-ne itd. Vsi jih obsojajo in zmanjšujejo, toda v teresu države in da se bo vsled te^a ooustilo resnici zmanjšati jih ne more nihče. In zopet stari sistem, bi to zelo olafšalo trgovinsko-po-primi za pas! j lit;čna podajanja. Tovariši, zbudimo se, najgaanjša zamuda je Važno bi bilo tudi, če bi se hotela vlada iz-iz^ubsu Naša potrpežljivost je dosegla vrhunec, javiti glede dru^e*a odprtega carinsko-poli-na delo, branimo svoje pravice. Naša obramba tičnega vprašanj«. Pred nekoliko dnevi je bil naj pa ne bo več potrpežljiva, vdanostna, be- namreč obVwl*en odlok, s katerim se je oo-raška, ne, napadati moramo začeti z vstraj- dal'šala od^oditev uvozne carine na žito. Ču-nostio, ker pravice ki nam grejo ne smejo biti dno je na, dn o^'o-k v* pove, do kedaj bo ve-miloyčinz?et v ravnovesje ali vsaj učinkovito več izpostavljeni poljubrosti vsakega navad- pricrrviti ozdravljenje državnega preračuna. nega financarja, samo tako odstranimo nevarnost preteni od vladnih organov. Vse to se bo nehalo, ker poslanci — možje PODLISTEK Igralec, ki dobiva. Spisal Mavrici) Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 44 V?-»da ie za let^s proračunata uvoz žita z 20 milijoni stokov. To bi izdalo državni dohodek 800 milijonov Hr. vse izraženo v očeh. Takim ljudem izginejo v umetni svetlobi vse črte, karakteristične za obraz, toda njih enakobarvna koža je dober temelj šminkam, ki lahko ustvarijo iz takega človeka pravi proti tip. Koža obraza malokrvnih ljudij ne potrebuje šminke kot temeljne barve, le poteze se lahko nekoliko ojačijo.' Za kožo imamo med šminkami štiri barve: «Teint» I., II., III. in IV. Ton se temni po številkah. «Teint» I. se mak) rabi, kot temeljna barva skoro nikdar, drugi in tretji so največ v rabi, Četrti zopet redko. «Teint» III, velja kot temeljni ton obraza zdravega človeka, «Tcint» II., daje obrazu plemenitost, «Teint» prvi izrazito bledost. «Teint» FV. je t^nna barva za izraževanje zagorelosti — zdravja. Obrazi igralcev, ki potrebujejo temeljno barvo, morajo pred šminkanjem biti nalahko namazani z vazelmom. Na mastnem {na svitlem!) obrazu se šmir.ka z lahkoto razmaze in pada povsod enako. Zatem se našminka oel obraz z izbranim < Teint-om*. Dosežena barva je podlaga šminkanja posameznih delov obraza. (Dalje na IV. strani) KRONE srebrne ta zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, U. 19 LJUBLJANSKE VOZIČKE, breke, tovorne vozove s patent-kolesi, jermenice itd., izdeluje solidno Franjo Bratina, strojno kolarstvo, Ajdovščina 53 G. DOLUNAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega L t. d. papirnatih vrečic Ver valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 79 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do 19. 2055 Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Cardticci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vcak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kuć:. — K«r manjka, to mu preskrbi Breščak — šili-najst šfevilka ulica Giosue Carclucci. •Semkaj si pa ne upajo priti zavoljo Marga-rite, kaj ne?» je vprašala Aksamito trepetaje. ■Gotovo da ne; zakaj za nič se ne boje toliko kot za svoje lepe obraze in ničesar se ne boje razen «kuge», in o njej vedo, da tukaj stanuje.® — Modrovanje Aksamitino jo bilo dosti bolj osnovano in obrazloženo kot marsikatera konjekturalna politika. Lakota se je bila v začetku leta že pojavila na dalmatinskem obrežju; na ravni zemlji onstran Krasa je bila te dolgo udoma če na in 9 tem se je pričelo običajno ropanje po vsem primorju. En dan tukaj, drugi dan tam so navalile oborožene tolpe, prihajajoč iz gor, najprej vasi po dolinah, potlej tudi mesta ob morju. Tretje razdobje je tisto, ko jame jo ropati po morju. — Kmalu nastopi tudi to. — Vojaštva je bilo m;>lo. Monarhija je bila demobilizirana. Le pristanišča •o str a Žili. Mesta so morala sama skrbeti za »vojo obrambo in vzdrževati krožeče patrulje, |ci naj bi odbijale ponoćne zahrbtne napade. To so delali tudi v Kraljevici. — To so potem v prvi vrsti občutili ubogi lazarji v Rovini. Ker so krožili po Kraljeviči vso noč oboro-: žene patrulje, so bile žrtve «Margarite» odre-' zane od svojega edi; ega vira pridobivanja j živeža. — Ni se moglo več krasti. Ni bilo ne' mesa, ne kruha. — V drugi vrsti sta to potem občutili tudi prebivalki Frankopanskega gradu. Nihče ni mogel več preskrbovati njune mize z dotlej navadnimi živili. Aksamita je sicer pridelovala krompir in ta je bil jako dobro nadomestilo kruha; a tudi tega je že zmanjkovalo; le morje je dajalo živeža: ribe pa' polže. Vsak teden je bile sedem postnih dni. Včasih ni bilo za kosilo in večerjo nič dru-zega kot tisti dolgi rožnati raki «s.kampi», ki uspevajo le okrog Reke. — MiKora bi bila tudi s tem zadovoljna, a ubožci v Rovini toliko manj. Ti jedo morske živali le v skrajni sili, ker jim povzročujeja ribe in raki neznosne muke v koži. Ker potem rjovejo, ne morejo sosedje zaspati. — Le eno zdravilo bi bilo:! kruh- Tega pa zaman prosijo: ni ga. — Bati se je, da naselbina nesrečnežev v Rovini do zadnjega izmre. ko pride pomlad. — Bati se? Kaj se kdo boji za tiste? — Nihče drugi razen . 'Miliore. Kdo bo potlej branil njeno pribežali- i šče zoper ves svet, tudi zoper dobre Ijjdi, ka- ' kršni so Uskoki, ki odnašajo lepa dekleta —j in lepa dekleta jih potem tako vzljubijo, da! si ne žele več nazaj od Uskokov. — Taki Uskoki lehko prebivajo tudi kje drugje, ne samo okoli Senja. — Glasu ni bilo slišati iz sveta od nikoder. — Tudi brat Metel je bil morda Milioro že pozabil tu. — Aksamito je stalo vsak d.m dosti izpodbude, če je hotela Milioro odvrniti od te^a, dr> bi stopila v njun ribiški čolnič ter odrinila i&kat brata v •tatarskem taboru.* XIV. Lepi Marko. Proti koncu prosinca je bila lakota že toliko narastla, da so jedli rovinski siromaki ponoči listje trnjevega o kanta, ki je rastel ob ograji Frankopanskega gradu. Miliora ni mogla prenesti njih zverinskega tuljenja; bilo je takšno, kakor kadar lačen pes tuli pred zaklenjenimi vrati. — Aksamita je nekoč zapazila, da je shramba za živila prazna; Miliora je bila vrgla ves krompir pa korenje čez ograjo nesrečnežem. — «A kaj bove midve zdaj jedli ?» — «Veš li kaj?» je odvrnila Miliora; »ti imaš denar; Reka ni daleč; od tam si dave prinesti moko, potlej bove pekli pc-gačo.» — Saj je res, da je imela Aksamita poln lonec denarjev, tudi rfato vmes; ampak kako od tam moka? To je bilo veliko vprašanje. — «Ti ima ščoln, Aksamita. S tem se lehko pelješ zjutraj na Reko pa zvečer prideš nazaj.* — «A dotlej bi ostala gospodična čislo sama v gradu.* — »Mari ni tale grad pokrit z bronastim zvonom?* — «To je pa spet res. Ampak se ne bo Ii gospodična zelo bala tu v samoti?* — «Saj imam klavir — nisem satna.* — «Ampak kdto bo molzel kozo, če inene ne bo tule?* — «Jaz jo bom.* — Aksamita se je dala pregovoriti, da bi odjadrala s čolnom na Reko. Veter «Ostro» je bil vožnji ugoden in nazaj bo že veslo pomagalo. — Aksamita se je torej ob zarji odpravila s številnimi raznovrstnimi denarji v torbici za patrone; tudi sabljo si je opasala ter vzela s seboj palico iz španske trstike, častni znak narednikov v tedanji avstrijski vojski. (Dalje). Prodajo na oMe! Vedno novi dohodi »zgotovljenih oblek po m .jri za moške in ženske, paletots, nepremočljivih plaščev, nogavic, perila, k'obukov, preprog, vzmeti, žimnic, divanov itd. Rrolofnica prvega reda. Uradniki I Ako se želite dobro obleči, z malimi stroški in pod dobrimi pogoji, obrnite se vedno le na najstarejšo in najboljšo prodajalnico na obroke R. JERALLA - Trst Via XXX. ottobr« 3/1 (prej Via Caserma) I Dr. flt IFILIGOJ \ za k'.riirgiiOj porodništvo, ženske In sečne bolezni. Gorica, m P. Zoruttl IZ Sprejema od 9—11 in 15—16. ?ii 33 Mola n otte! fr! velike, moderne pri postaji Bivio - Nabrežina se oddajo Pojasnila daje uprava Edinosti. *>T3 ■T t Pohištvo Via Udine št. 25. Noti dohodi Porotne sobo tu in inozemskih tovarn, jeaonove. iavorjeve. prohove, bre. e to ve bukove, cedrove, hrastove, s psiho s tremi ogledali, od L l70> n 'prsj. Jedilne sabe iz temnega in svetlega hrastovega lesa in iz palisaodra. Popolne kuhlnfOt mize, stolice, garniture za klub. tudi posamezni kosi itd. Zajamčena kakovost in delo. Cene zmerne. Entbala?p. ••• ■•>-»- računa po lastnih cenah. ) IV. «EDINOST» ? Trsta, dno 19- novembra 1922» ' Ženski obm. Večinoma zahtevajo pisati ba oder žensko, mlado* idealne lepote in polno življenja. V«e to lahko napravi Šminka Jx vsakega Ženskega obrača. Navadno ostane kamelja* barva obraza naravna, le puder, trna šminka in «ruuge* ima tu svoje delo. Vsa pažnja mora bili osredotočena na oči, justa in obi v j. j Deli obran. Ocb Šminkanje oči zahteva umetnika. Zato fe potrebno, da si vsi igralci in igralke naših odrov dajo oči šminkati od najspretnej&ega. Po dovršeni operaciji z vaze-lino pridejo na vrsto trepalnice. Te morajo imeti isto barvo kot obrvi in ta barva mora biti izrazita in zelo vidna. To se doseže z mastiro šminko s pomočjo senčnika («Abwi-scher») ali z malim lesenim klinčkom. Šminka mora padati gosto, toda ne tako, da lepi trepalnice. — Dolbina oči se s pomočjo razredčene črne ali sive šminke potemni, toda ne pretirano. Istotako je potrebno, da se s potemnitvijo kože pod očmi doseže efekt oči. Pri tem je ton barve važen, kajti zelo temne proge pred očmi izdajajo trudnost, bolezen, strast in uživanje. Treba se je ravnati po vlog;i. Skrajni rob vejic mora biti ostro izražen^ v črni ali rujavi šminki. Da se vpliv oči kolikormogoče poveča, so velikega pomena. Obrvi: Pri mladih ženskah se obrvi šminkajo polnobarvno (Deckfarbe) v lepo zaokroženi poluroesečni obliki. Obrvi se lahko na-lahko svetijo (Vaselina!) Krasna podlaga za črne obrvi je «Temt» II- Obrvi so velikega pomena pri izraževanju karakterja, ki ga zahteva vloga. Energičen človek ima navadno košate obrvi, nedoločene oblike, med katerima ni velikega vmesnega prostora. Obrvi »mladega ljubimca* so lepo zaokrožene, ne prekošate in ne ostro obrobljene. Neodločni, cincajoči elementi, bebci in šaljivci so brez obrvi, kar se doseže z odgovarjajočim «Tein-lom», s katerim naj se enosiavno prevleče obrvi. Stari imajo navadno košate, štrleče obrvi, temnejše kot lase. Obrvi morajo biti proste pudra. Poznamo igralke, ki so le s spretnostjo v šminkanju oči in obrvi prišle do velikega slovesa. Nos. Za i z premi n janje oblike nosa rabijo gledališča posebno pasto («Nasenkitt»). To na diletantskem odru po mojem mnenju ni po- £-ebno, ker ne moremo reflektirati na pu-liko, ki naj s kukalom kritizira šminkanje. Razne oblike nosa se dajo doseči potom senčenja hrbta nosa. Orlovski nos se doseže s tem, da se v višini vpogiba pusti bel prostor, drugod pa potegne vertikalno črto, od vrha pa do konca nosit. Grški (klasični) no3 potrebuje lahke bele črte od konca do čela do konca nosa. Očesna votlina mora biti v tem slučaju dvignjena do pod čelo in ostro izražena, Drugega senčenja grški nos ne potrebuje. >lroKi no« se doseže, ako se mu enostavno na licih odspodaj začrta meje širokosti. (Carmin-šminka!) Ozek nos. Nasprotno; začrta se na nosu samem. Nos pijanca, lu se na nagih odrih navadno pretirava. Res, da je nos pijanca navadno rudeč, toda krvav ni nikdar. V šminkanju takega nosa stori navadno dobro delo siva šminka skupno z rudečo, sicer imamo na odru navadnega klowna. Tudi ti dve šminki morata biti zelo razredčeni. Ženski nos ne zahteva posebne pažnje; navadno ostane nedotaknjen in pokrit z lahko plastjo pudra. Lice. To zadaja našim igralcem precej preglavic in se jim nikakor noće posrečiti. Stvar tudi ni tako enostavno in težko je, tudi opisati operacijo pri šminkanju lica. Bledico se izrazi navadno s temeljnim «teintom» in ostrimi črnimi potezami okrog ust, ter tem-i imi podočnimi progami. Zdravje izraža «rou-z karnin-središčem, polagoma prehajajoč v TeinU 3., brez posebnih potez. Aristokratski obraz je bled z ostrimi potezami krog ust in nosa; meje las in obrvi ostro izražene. Lice suhega človeka zahteva spretnega «ma-f.'ter-ja in mnoge vaje. Zikzag-črte na obrazu ne pomenijo ničesar. Pač pa ima karakterne črle. Čelo, ki mora biti svetlejše kot celi obraz. Z dobrim uravnanjem gub lahko zelo približamo igralčevo razpoloženje njegovi vlogi. Zato rabimo rujavo, črno in rudečo Šminko. Usta* se s šminko lahko razširijo in zožijo. J To dosežemo s tem da ustnice narišemo čez me:-o, kar je potrebno pri odurnih ljudeh, ako: jih zahteva vloga. Tudi smešni obrazi se s tem dosežejo .IsfotaJko lahko prevlečemo s temeljnim «Teintom» del ustnic in s tem tmanjšamo usta v obsegu. Ustnice rabijo «cirjober» lepo rudečo barvo, morajo biti j ostro obrobljene in izrazite. Sirastnim ljudem. zožimo ustnice in usta. Mirni, prijazni ljudje imajo polne ustnice, bolni blede («Teint»!) Črte okrog ust vplivajo na izraz obraza. Ma-sker jih lahko najde pri prvem poizkusu. Brada ne zahteva posebnega šminkan ja. Pri moških lahko temno nadahnjena, pri ženskah izredno čista. Ženske imajo navadno na bradi temno točko, kar pa ni več moderno. Za ravnanje s crepom je potreben brivec. Četudi si lahko igralec v tem pridobi neverjetne spretnosti, je za ensemble potreben »prsten brivec. Zato ravnanja s krepom ne bom nadalje opisoval. Čez celo masko pride za tem puder. On Vzame šminki mastno svit L oba. absorbira nepotrebne in neprijetne ostrosti barv in odpravi neHubi znoi, ki ga izzovejo Šminke. Posebne važnosti je puder za čelo, Kca, nos in brado. Na obrvi ne pudra! Ako se postopa po omenjenih navodilih, Je tudi razšminkanje zelo lahko, kar je igralcem zelo ljubo. Nedavno se mi je pripetil slučaj, da sem moral jaz kot neprizadeti razšmin-kti dve gospodični na Šentjakobskem odru. ki jim šminka nikakor ni hotela z obraza, posebno z oči ne. Ako je šminki podlaga vazeHna, bo ista potom vazeline tudi rada izginila. Za razšminkanje se zopet namaže obraz z vazelino, toda sedaj v obilni meri, kakor da se hoče igralce z vazelino umiti. S tem se seveda razmažejo vse razvrščene barve na obrazu in postanejo motno tekoče. Brisača zadostuje, da isus popolnoma izginejo z obraza. Tudi masten svit vazeline izgine iz obraza. Najbolj znane in po mojem mnenju najboljše so Leichner-jeve šminke, njegov puder, «rouge» in vazelina. Lepa maska je sredstvo k uspehu. S. R-b-c. neko] cerkvene zgodovine Idrijske 26. 9. 1747. poroča direkcija, da je cerkev »v. Barbare v slabem stanu. Vnovič se 28. 7. 1750. prosi za popravo strehe. Lesov je je trhlo, obok slab in prestan, zid nedosiaten in zakristija razpada. Ko sta tesarski in zidarski mojster naredila proračun, dovolijo z Dunaja 2000 gL za cerkev in 1000 gL za popravo vvonika. f Obok iz hrastovih desk, ne več tako visok kakor orei se i* z vršil in orebiAera prenovil. Vse je bilo končano 1754 leta, kakor letnica na oboku Se dandanes kaže. 1769. se je sezidala sedanja zakristija. Predstojnik Inzaghi poroča, da ja prejšnja stala le 18 let. Ni imela prave trdne podlage. Kjer sedaj cerkev stoji, je bflo srofečasno — pred 100 leti — obližje jaške sv. Katarine, torej zemlja vsa zrahlaaa. Za stavbo je bilo treba globoko kopati in še na brano zidati, da se je omislila trdna in stalna podlaga. Stalo je vse 1126 gL 46 kr. Ko je bila takr&fa Idrija povzdignnena na samostojno župnijo so res nakazali precejšnje svote, da je bila cerkev kot mestna župna cerkev dostojna in profjer^t Zvonovi Od nekdaj že so h-ertei? Idrijčani imeti težke a dobro ubrane zvotnove. Leta 26. 5. 1716, prosijo, naj se cftosedajni prelijejo in omislfo boljši 9. janarja 1763. ponovijo isto prošnjo, ker prej niso bfli uslišani. Ker je bil 1. februarja 1763. veliki zvon počil, so res dovolili 555 gl- zato «ker zjutraj ob 3 kliče rudarje na tlelo.* Leta 1789 je ljubljanski zvonar Ivan Samassa ulil veliki ?m srednji zvon. Ker so rudarji nekaj prispevali, so leta 1792. tirjali, naj s-e donesek od velikega zvona pri pogrebih nakloni bratovski skladnici. Trdili sto: Za veliki zvon je pustil vsak rudar donesek 3 dnin in za drugi zvon smo dali od «Erzkau-fa» 256 gl. Ker smo torej zvonove sami napravili, naj se octe 3 gl. ki se plačajo pri mrliču od velikega zvona odda naši? blagajni. Rudniško vodstvo jim odgovori: Res s-le prispevali na dninah v juniju 1789 svote 302 gl. 19 kr. in v avgustu 305*38, vorej skupno 607 fl 47 kr. in Erz-kauf znašaj 250 torej vsega skupaj 857*47. A cerkev je pa dala stare zvonove, ki so tehtali 4083 kg in erar še bakra 779 kg, tora j skup 4862 kg vredno 2182 fl. 54 kr. Veliki zvon tehta sedaj 3150 kg a 39 kr-slabi broni je plačal po 27 kr. Toraj velja veliki 2047 gl. 30, srednji 1580 kg pa 1027 gl. Če je torej samo veliki zvon veljal 2047 gl. 30, a rudarji za njega prispevali samo 857 gL 47 kr., je moral erar iz svojega plačati 1180 gl. 42 kr., drugi zvon je pa tudi sam plačal. Kako zamorejo radarji trditi, da so zvonove sami plačali? In s kako pravico tir-jajo, naj se pogrebne pristojbine njim nakloni? Naj se k) še za naprej pobira po 3 gL od velikega zvona pri mrličih, a te dobi cerkev za svoje potrebščine, ko tako nima drugih dohodkov. Zadnjič so nove zvonove napravili leta 1875. Uglasbeni so bili v nizkem C-d,uru. Bili so harmonično ubrani in veliki je imel poln, krasen in mogočen glas- Zvonenje idrijsko je b:Jo eno najlepših v školiji. Za vel kt zvon je prispevalo ministrstvo 1000 gl., ker je vsak dan ob 3 zjutraj budil rudarje na delo. (Dalie). Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan Štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 18 Tvrdka m Mazzini 36 (Vsgal S. Me) (prej Via Nuova) naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ima v svoji mr zalogi ^m veliko izbero volnenega blaga za moške in ženske, kožuhovin, žameta, volnenih šerp in rut, kakor tudi fušlanja, belega in barvanega ter raznovrstnih okraskov. Specijaliteta A KAM 1EVANTE naj&GljšI Ksvin dodatek izjornega, aromatlfnega okusa. Samo s figovo kavo -LEVANTE pripravi gospodinja izborno kavo brez ali le z malim dodatkom kolonijalne kave. — Vsled tega naj nemanjka ta v nobenem gospodinjstvu. Zahtevajte vedno kavo „LE V ANTE" z našo znamko. Prva tovarna figove kave „Levante" Loser & Lutia, Trst, Via Carpison 10-12, Telefon 44-06 31——g) Dr. fl. GR050UIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcloniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša Paternoli. 60) Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ P0I1H Trs!« Piazza GarlUaldl št. Z 8 (prej Barriera) FRANC SflUHIS, Gorica, SospcsRs ulica seča] Via Cordaccl št. 25, naznanja siavnemu občintvu. da ima veliko zbero šivaStftft Strojem več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboljših nsmških tesaren, Mtm jnniti 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. Pension v svetovnem zdravilišču 61 DAROVI Mesto cvetja na grob pok. Dušanu Šorn daruje Kodrič Josip Lir 15 «$o£skemu društvu*. Pevsko društvo «Ilirija» pri Sv. Jaikobu je darovalo od svojega dobička pri nedeljski prireditvi L 100 «Šolskemudruštvu», podružnici pri Sv. Jakobu. Na Vipavskem so sade natočili ter pošteno želodčke napolnili, na kar je pri dobri volji kupec nabral L 25 za otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Najsrčnejša hvala nabiralcu kakor tudi darovalcem! Sarsna oorodla. Tuja valuta na trlaškem trg ni Trst, 18. novembra 1922 ogrske krone • •...••».. avstrijske kron* ....... češkoslovaške krone • ••••• dinarji •• ••.»«..••• leji • ............ marke ............. dolarji ...••••••■•* francoski franki švicarski franki........ angleški funti papirnat! • . • . . —.90.— —.95 —.03.— — .03 63.75.— 69.5 33.20.— 33.60 13.75.- 14-M) - 3-J.— — 35 21.70.— 9l.b5 151 — 152- <00.—.— 4' >5. — 97.—.— 97.40 OZDRAUMCa izdeluje zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe ter proteze iz kaučuka po najzmernejših cenah. — Sprejema v pondelj-kih in torkih v restavraciji „Pri postaji" A. Stare, Štanjel. (717) "pohištvo! NOVI DOHODI t poročne sobe, solidno, slavonsko delo. javorjeve, CreSnjeve, jesecove, me-hagonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15 J.—. TORK, Via S. Lazzaro št. 10. ===== VELI Ki IZBIRA Za pošiljat ve na deželo najboljia, brezplačna embalaža. Hranilnica Id posojilu v It. Petra na Krasa reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo sprejema hranilne ulese ođ vsakogar in jih najboljše obrestuje. Daje posojila pod ugodnimi pogoji. Popolna varnost Uraduje vsak torek in vsako soboto dopoldne v lastni hiŠL 686 ČEVUARNiCA 23 MICOLICH Trst m Ofllne 32 (vogal L' Ariosto) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. ODVETNIKA 84 Br.HiiBr.tf iz Trste, via Fablo Filzl št. 17/1. del 26-50) sprejemata svoje klijente iz sežanskega okraja vsako sobcio SST P" AMFU v SEŽANI krasna lega, z vrtom, verando in gozdnim parkom, električna razsvetljava, popolna hotelska oprema, novo pohištvo in perilo, k hotelu spadajoča depen-cžanca s 35 popolnoma opremljenimi sobami in potrebno zalogo perila kakor tudi tremi krasnimi klubovimi dvoranami zaradi izrednih privatnih razmer za Lir 290.000. Vse posestvo je v dobro ohranjenem stanju ter popolnoma bremen prosto. V seziji, kakor tudi v pred in po seziji izvrsten posel. Proti pologu garancije ugodni plačilni pogoji. Vprašati na upravo lista pod „Svetovno zdravilišče." 714 i 73 Trst — Hadia št, S — Trs! ima na prodaj večjo množino izgotov-ljenih štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila. Uvozna in izvozna tvrdka DebiBSlo & Domen Skladišča : Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 7, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle-n ne, porce'ane, emailirane kuhinjske posode j najrazličnejših šip v originalnih zabojih in j spletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. . vse blago je češkega izvora U Dobre in moterae obleke za moške, dečke in otroke v veliki Izberi 58 po konkurenčnih cenah. Adolfo Kostoris Trst, Via Carduccl 39« ti izk&e, li se imritti! 31 HISTM© lastnega izdelka v vsakem sioi&s. — Velika isbera pop&isis oprema za hiše, pisarna in gosfiBfts. g greske^kurenčne cene. Trst — Vlale MM. Seatemfere 35 — Cpalaža £den) TAipfnti 31 his (87} Telefon 34-34 bi: Naj v Uje cene plačujem za EOŽ kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. d. windspach Trst, Via Cesare eattistl it. 10 II. nadst., vrata 16 88 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. j Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. 2 Vogal vin VaMirivo 11 — Via 30 oiiobre 11 Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3|4 % netto Vloge na tekoče račune po 4%\ Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sede2 banke: LJUBLJANA. Podru2slce: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, NorUad, Sarajevo, Split, Metković. DelnISka glavnica In rezerve s SHS kron 150.000.000.—. Tel. št 5-18. Uraduje od 9 do 12l/f in od 141/, do ia nJ