157. številka. Ljubljana, v četrtek 14. julija. XX. leto, 1887.
SLOVENSKI NAHOD.
ilhaja v. ;ik dan ifeier, izimši nedelje in praznike, tev velja po pošti prejeman za a v s t rij s ko-o g e rake dežele za vse leto 15 jjhi . za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr.,  za jeden mesec 1 gld.  Ki kr. Za pošiljanja na dom račnna Be po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje Be od četiristopn* petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in npravniavo je v Rudolfa Kivbiša bili, .Gledališka stolba". Dpravuištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Srbija in ,.Landerbank".
Na Dunaji izhajajoča „Sonn- umi Montags-zeitung" priobčila je pod navedenim naslovom članek, ki pristno osvetljuje odnošaje mej bivšo GaraŠani-novo vlado in „ avstrijsko Landerbank", katera pa pridevka „avstrijska" že nekaj časa več vredna ni, ker je sedaj faktično že podružnica Berolinskega Bleichroder-ja. Rečeni članek vzbudil je pozornost v mnogih krogih, Belgrajski „Odjek" pa piše o tem članku tako:
„Mnogo je resničnega in dobro pogojenega v tem članku. Mi navadno nesno vajeni, da bi v časopisih Dunajskih čitali take članke o Srbiji in Liinderbanki, mislimo torej, da bode za uaše čitatelje zanimivo in ukovito, ako jim v prevodu priobčimo ta članek, izpustivši samo nekatera mesta, ki se ne tičejo stvari same. Članek slove:
„ Nihče se v tem ne vara, da je vsled spre membe ministerstva v Srbiji avstroogerski upliv v Srbiji zadel hud udarec. A značujoče je za časnikarsko presojanje, katero je novi kabinet tukaj in drugod izzval, da se vedno poudarja v nove srbske vlade programu le ono mesto, katero govori o dobrih odnošajih z vsemi vlastmi, da se pa skrbno izogiblje spominjati se besede šefa nove vlade: da hoče Srbijo osvoboditi avstrijskega kapitala. V stvari samej pak je to najglavneji del programa, to nam uprav riše novi položaj v Srbiji.
Od tistega časa, ko nam je Berolinska pogodba dala mandat za okupacijo Bosne in Hercegovine, čitale so se v vseh naših poluradnih in uradnih glasilih skupnega ministerstva zdaj zvonke, zdaj zopet jako krotke fraze o »mirnih prisvojitvah" na vzhodu. Da se izvrše" te mirne prisvojitve, napravi se v Srbiji uaprednjaško ministerstvo, katero je „Landerbank" vzdržavala. In potem je šla stvar sama ob sebi. Takozvana napredna stranka pripomagala je pri tem, ne da bi pri tej pomno-ženej delavnosti ne palo kaj v njeno žepe.
Mi smo že imeli svoje „mirne prisvojitve" in naš zaveznik bila je — Landerbank. Imeli smo več razlogov, da kultiviramo Srbijo, a kakor znano, prvi pogoj današnji kulturni državi je velik državni dolg.
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.)
Diriifgi del.
Četrto poglavje. (Dalje.)
Nikdo, celo Sabija ni bila pri volji, da bi bila ta trenotek pritegnila besedam gospe Ridgwayeve. Surove nesrčne besede so pa močno žalile prenapete Mabeline čutuice; zato je brzo hitela v svojo sobo, da se je svobodno udajala žalosti, katera se ni dala dalje zatirati.
Par ur pozneje prišel je Henrik k njej. Povpraševal je bil po poti, po katere j naj bi hodil, da bi tem hitreje dospel na oddaljeno prizorišče napomi-njane nezgode. Določil je bil tudi, da bode pač najbolje še isti večer odpotovati. Mabel je celo v svojej razburjenosti zapazila, da ga je nenadna sila za drugega kaj storiti napolnjevala z novo delavnostjo. Tudi se je nadejala, da bode, zapustivši slabe znance in tovariše in umaknivši se s pozorišča zad-
Nič ni bilo laglje, nego ljudem pri vladi srbski hitro razložiti to glavno pravilo modrosti; in mi smo si tako osvajali kos za kosom, korak za korakom. Srbija postala je dobro (gnt) Lander banke. Zlat dež plu8knil je po Srbiji in gospodje ministri neso imeli za nič druzega skrbeti, nego da take malenkosti, kakor so dohodki monopola na sol in tabačuegu monopola, zastavijo Liinderbanki, da jej izroče gradnjo železnice in zalaganje srbske vojske pod pogoji, ki se že v najbolj razvitih zah odnih državah ne zmatrajo dostojnimi.
Recimo iskreno ; kar je „Lilnderbank" v Srbiji storila in kar smo jej dopuščali, da je storila, to ni bilo nikako „mirno prisvojevanje", marveč počasno, a gotovo izsesava nje; to ni bilo j učenje avstrijskega upliva, nego odvajanje vseh naravnih ekonomičnih pritokov dežele. „Landerbank" ni zrnat rala Srbije za našo (avstrijsko) zaveznico, katere politični in gmotni razvoj moramo pospeševati, temveč le za predmet izsesavanju (eksploitiranju) ; a posledice te sisteme so se jako hitro in strahovito jasno pokazale. „Gmotno osvobojenje od Avstrije" — to je gaslo, s katerim nova vlada na oder stopa.
Da je Avstrija, namesto da si pridobi hvaležnosti in simpatije naroda srbskega, zadela v Srbiji na vedno jačji odpor in odtujen je, to je zasluga Liinderbanke umnih poslovodij, kateri so jako drzovito delali „osvajanja" za sebe.
Kakor naprednjaki iz tega lahko vidijo, neso tega pisali niti radikalci, niti liberalci, ampak pravi in Čisti Avstrijci — njihovi prijatelji!"
Tako „Sonn- und Montagszeitung!" Pristno 'lustracijo t« m vrsticam pa daje izvestje finančne komisije, katero je sestavil novi ministerski predsednik, ilistić, da pregleda knjige in blagajnice, do loči skupno vsoto državnega dolga in obrestnih bremen. Ta komisija svojega d:la še ni dovršila, a kolikor je doslej gotovega, bilo je prejšnje vlade gospodarstvo uprav grozno.
Srbija ima 278 milijonov rednih dolgov, to je takih, ki so se po sklepu skupščine vzeli na posodo. Razen teh še 11 milijonov izrednih dolgov, takih namreč,ki so nastali po srbsko-bolgarski vojni, katerih skupščiua ni dovolila, katere dolgove je vlada sama napravila, izdajajoč takozvane  „bons".    S takimi
nje svoje sramote, zadobil nove moči, da bi resnobni in možati svoj sklep, v resnici se poboljšati, ložje izvršil.
Po razumnem postopanji mladega Bloodgooda pri prodaji Henrikovih konj in njih dragocene oprave dobil je dovolj denarjev, da je lehko mnogobrojne dolge poplačal. A ostalo mu je le malo; in moral je Mabel prositi, da je mogel vse popotne troške poravnati. Mabel je bila ponosna, da je bil pripravljen vse upnike zadovoljiti; tudi je bila prepričana, da bode takrat obema na korist potoval, zato bi mu bila rada dala do zadnjega krajcarja vse, kar je obiloma za svoje male potrebe dobivala; a vzel je le toliko, kolikor je za pot potreboval, drugo pa jej je vrnil rekoč: „Ti zabijaš, kako zelo jih lehko sama potrebuješ."
Določila sta, da Mabel bode Ludviki pisala v obe mesti, kjer bi jo list lehko našel; dalje bode sama ostala v L., dokler nič gotovega o namerah in načrtih sestrinih ne poizve. V L. bode tudi Henrik pošiljal liste, kolikor krat bode imel kaj poročati.
Dva dni po odhodu bratovem so Mabel nekoliko umirile kratke vrstice, katere jej je bil oče v neki zahodni poštni postaji v naglici pisal ter jej na kratko Leroyevo smrt in svojo rešitev potrdil.
„bons" plačevali so se zulagatelji, na take „bonsu jemal se je denar na posodo.
Seštejemo li redne in izredne dolgove, vidimo, da ima Srb ja 289 milijonov frankov državnega dolga. A glavno vprašanje, s katerim se trudi gore omenjena komisija, je v tem, koliko je Srbija tega denarja v resnici dobila. In tu se kaže resultat, ki je uprav v nebo kričeč. Od vseh 285) milijonov prišlo je v srbske blagajnice samo 190 milijonov, vse drugo je odpalo za mešetarino, posredovanje i. t. d. Ta razlika v znesku 99 milijonov bila je pravi žrebelj za Garašaninovo krsto in mislimo, da po teli podatkih pošten človek ne more več zagovarjati „grobokopa Srbije".
Politični razgled.
Notranja dežele.
V Ljubljani 14. julija.
Xnu«'iao minister.*tvo je opozorilo šolska oblastva, da se po zakonu s 8« junija 1887 nikakor ne sme dovoliti, da bi učenci se vsprejemali v gimnazije, ako v istem koledarskem letu ne spol-nijo vsaj desetega leta Vse prošnje, da bi se mlajšim učencem dovolil ustop v gimnazije, se imajo z oziroin na omenjeni zakon zavrniti, kajti v tem zakonu ni govora o nikacih izjemah
V Hiiaiii-ii«'... mJiilMterNtvu nekda sedaj pripravljajo predloge o reformi pridobninarine in prihodarine. Finančni minister bode nekda že v prihodnjem zasedanji državnega zbora predložil zboru predloge o reformi omenjenih davkov.
Dvaindvajset občin banjuluškega okraja poslalo je prošnjo boNeiiitlti Meželni vladi, da bi se pre-menila dosedanja metoda pobiranja desetine, ki je za prebivalstvo združena z raznimi težavami in neprijetnostmi.
Viijiiije države.
Belgrajski „Odjek," organ srbskih radikalcev objavil je članek o vladni spremembi v Srbiji, v katerem se je občirno izjavil o i»vMtri|wko-Mrl>-
Nkili odnošajih. Ta list piše, da Dunajski in Pe štauski listi zahtevajo, da mora Srbija brezpogojno ravnati se po željah Avstro-Ogrske in izrekajo Dado, da bode novo srbsko ministerstvo tudi spoznalo , da je neobhodno potreba, da brezpogojno ostane v prijateljstvu z Avstrijo. „Odjek" pravi, da je sicer za prijateljstvo z Avsti ijo, toda nobena prijateljska vlast  ne sme zahtevat , da bi brezpo
Nalednja postaje prinesla poročilo tudi o Ludviki. Gospu Vanekarjeva je iz Rta Maja pisala ter poročala, da jo je bila gospa Leroyeva minuli teden tja spremenila ter drugi dan po nje dohodu poizve-dela strašno novico.
„ "Udarec prenaša z večjo mirnostjo in uda-nostjo, nego bi bila jaz pričakovala," pristavila je gospa Vanekarjeva. „Časih je silno razburjena in histerična, a večinoma je precej vesela ter se da tolažiti s pozornostjo in sočutjem, kateri povsodi v gostilni nahaja. Alika, vidi se, močno boli smrt očeta, Murrav ubogi otrok, pa je še premlad, da bi izgubo čutil, vsaj meni se to dozdeva. Ludvika ravno spi na soli v moji sobi. Ko se prebudi, pripiše temu listu, da odgovori vašemu Ijubeznjivemu listu, katerega je sinoči dobila."
Pripisek gospe Leroveve obsegal je čudovito mešanico praznih besed in izrek, s katerimi je samo sebe obžalovala in samej sebi čestitala. Obžalovala je samo sebe, da je toli grozoviten udarec nje čut-nice zadel in da je toli ljubega, dobrega moža izgubila ; čestitala si pa je, da je take in enake nezgode že naprej videla in zato Be kaj previdno odpovedala, da bi g< spoila Lerova v strašno puščavo v oddaljenem zahodu spremljala. Jedini, zares zve-
ljuba motrečega sijajno zmago narodne stranke v okrajnem zastopu ormoškem in ptujskem. — Bil jo to hud udaree deci Bisuiarckovi. kajti poleg mnogih druzih dobrodejnib posledic prouzročila je ta zmaga o>obito tudi, da se je zaprla švabskemu na-silstvu vsaj oticijalna pot v mše šole.
Dejal sem „o f i c i j a I n a", kajti umevno je, da se bodo strastni naši nasprotniki sedaj tudi tu tembolj napenjali, da okužijo narodno vzgojo naše mladine, vsaj neposredno; skušali bodo, ker kositi na šolskem polji ne morejo več, da ga oneČistijo s krtovinami. — In evo Vam že prvi pojav te politike: tukajšnja podružnica VVeitlofovega društva 7M prusko nasilstvo uzela je že v zakup hišo, da otvori v njej že jeseni švabski otroški vrt. — In naši, sicer  ako vrli in delavni narodnjaki?
Prvo nadstropje zidajo, mej tem ko jim švab-ska voda spodjeda in spodkupuje temelj — šolo.
Da milo se mora storiti človeku, gledajočemu, kako hrabro se bori naš narod proti očiterau so-vragu — kače preteče l.tu s svojim strupom pa ne opazi, milo se mu mora storiti, ko vidi, da Ormož ležeč tik jezikovne meje, kojo sovrag polagoma, a gotovo, korak za korakom nazaj pomikuje, broječ toliko in tako požrtovalne narodne inteligence še danes nema podružnice sv. Cirila in Metoda, društva, čegar delovanja ravno tu tako krvavo potrebujemo.
Pač se je že jednoč ustanovljala, a umakniti se je morala drugemu, menda važnejšemu narodnemu poslu. — No jaz je ne poznam važnejše narodne stvari.
Iludečica me je skoro oblila, da se Ptujski „Schulvereinovci" pri jedni jedini veselici zbobnali vkupe Čistega dobička 1300 gld., v tem ko mi govorimo naudušene govore, ter čakamo potrpežljivo — da bi beseda meso postala. — Star slovanski greh ! *
No, uverjen sem, da bodo te vrstice zadosto vale, da vzdrame tudi v tem oziru naše, sicer uzorne prvake, in da mi bo skoro moč poročati, kako vrlo dobro se je obnesla osnovalna skupščina Ormoške podružnice sv. Cirila in Metoda. — In narodni Ljutomer potem tudi ne bode zaoBtajal ka-li ?
Učimo se narodnega boja taktike od nasprotnikov in ž njih lastnim orožjem jih bomo bili. V to pomozi Bog, narod — pa delaj!
X.
1% Črnomlja 10. julija [Izv. dop ] Okrajna učiteljska konferenca za črnomeljski okraj vršila se je v G. dan t. m. v Črnomlji. Po dovršenem dnevnem redu, posvetovali so se učitelji, kako bi prire dili o počitnicah primerno slavnost o priliki *Jkletnega delovanja svojega nadzornika g. Antona Jer si novca. G. nadzornik zvedel je o nameravani slav-nosti, zahvali se učiteljstvu za to pozornost rekoč, da bi bilo za uf-iteljstvo prepožrtovalno tako daljna pota shajati se, ki bi učiteljstvu preveč stroškov zadejala in izrazi željo naj bi se danes rajši na tihem spominjali njegove 251etnice.
Po skupnem obedu v „Narodni čitalnici" raz vila se je kar ob sebi lepa veselica, katero hočem ob kratkem narisati, ker slavljenec v resnici zasluži, da svet zve o njego vej plodovi tej delavnosti.
Slavnostni govor govoril je učitelj Fr. Šetioa. Naslikal je slavljenca kot patrijota, kot nadzornika i učitelja in kot človeka n Slovenca. Ka !ar je bilo povzdignit'" patrijotičen glas, kadar je bilo vnemati narod za vzvišeni Habsburški prestol, vedno je bil g. nadzornik prvi. ki je gmotno in z besedo podpiral take prilike. Kot praktičen učitelj postal je nadzornik in napredek ljudske šole v črnoraeljskem okraji je njegova zasluga. Mož je nepnstransk, objektiven, oster a ne rezek, pravičen in vedno učitelju dober tovariš. V c. kr. okrajnem šolskem svetu opravlja teferat vedno on, saj vidi se pa tudi, da so šolske zadeve v tem okraji vedno v pravem teku, akopram dajo vzlasti zidanja novih šol veliko opravila. Pa tudi v šoli je bil vedno delaven. Še se ga spominjajo hvaležni njegovi učenci, ne samo na domačih tleh, ampak tudi zunaj avstrijskih mej v širni Ameriki. Kot organist skrbel je vedno za lepo petje v cerkvi in njegovemu trudu se je zahvaliti, da si je fara Črnomeljska omislila izborne orgle po znanem mojstru Goršiči.
G. Jer š i novec bil je vnet občan in pošten Slovenec. On je bil ustanovuik učiteljskega društva za črnomeljski okraj in njega predsednik, tudi ustanovuik čitalnice, ustanovuik požarne brambe v Črnomlji, ustanovnik in načelnik posojilnice, družbenik podružnice sv. Cirila in Metoda, odbornik podružnice i tulečega križa, mnogoletni odbornik kmet. podružnice in 17 let mestni odbornik.
Kjer se kaj občekoristnega pričenja, povsod je g. Jer šino ve c zraven, a on ni tak, ki bi samo zavzemal čast mesta, ampak je povsod najdelav-nejši, ki se je vedno ravnal po gaslu Gregorčičevem :
„Dolž;iu ui samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan."
Gromoviti živio zagrme po tem govoru! Na to se je zahvalil g. nadzornik vidno ginjen učiteljstvu za zaupanje in udanost, omenja sloge mej uči« telJBtvom, ter koncem svojega govora izreče zahvalo Njega veličastvu pres. cesarju. (Trikratni živio — vse društvo poje cesarsko pesen.)
Potem so se vršile napitnica za napitnico: na dež. predsednika barona \Vinklerja, c kr. dež. šol. nadzornika Smoleja, na c. kr. okrajnega glavarja, na slovenski narod, kateremu obetajo učitelji posvetiti vse svoje moči. V imeuu mesta Črnomelj pozdravil in čestital je slavijeneu g. župan Šuster-šič, c. kr. komisar v imenu c. kr. okrajnega šolskega sveta, notar Kupljen kot zastopnik dež. odbora v okr. šol. svetu v imenu dež. odbora. Mestna občina je skrbela, da so gromeli pri napitnicah topiči, gospodje učitelji pa za lepo petje.
V spomin današnjega dne predlagal je gosp. nadučitelj Šest iz Metlike darovati kaj za spominek umrlega tovariša g. Anzičeka in takoj se je nabralo 16 gld. 10 kr.
G. učitelj Šetina pa še predlaga: 1.) V spomin denašnjega dne oživimo tovariši zopet učiteljsko društvo za črnomeljski okraj! (Vsprejeto jednoglasno.) 2.) Položimo na altar domovine, ako tudi malo, za spominek pokojnemu pisatelju Lavoslavu Gorenjcu v Adlešicah; za grobni spominek umrlega tovariša J. Ko če v ar j a po možnosti. In nabralo se je za spominek pisatelja L. Gorenjca 7 gld. 10 kr. za Kočevarjev spominek pa 11 gld.
gojno stregli njenim željam    Kdor kaj  tatega zahteva, ni prijatelj Srbije. Če v Avstro-Ogerskej mis lijo, da so „dobre sosednje razmere-* le take, ka keršne so bile za sedemletnega vladanja napred njakov mej Srbijo in AvstroOgersko, reči moramo, da se s takimi nazori ne strinjamo.   „ Dobri" od nošaji napredniakov z Avstro-Ogersko imeli so tako zelo značaj  izključnosti  in  bre/.pogojnosti,  da je avstto-ogeiaki upliv oviral vsako svobodno gibanje Srbije v notranjih in vuanjih razmerah Preverjeni smo, da je v tem oziru premeua vlade  tudi pramena odnošajev z Avstrijo. Sedaj ne bode več močna Avstrija zapovedovala umit Srbiji, ampak se bodeta obe državi vzajemno podpirali,  ne da bi jedna le gledala, kako bi škodovala  drugej    Taki odnosa ji gotovo ne bodo v škodo Avstriji. Dosedanji odnošaji pa neso bili pravični, Srbiji pa škodljivi. Ko bi Av atrija zahtevala, da se še dalje ohranijo, ne bila bi prijateljica Srbije in ne smela bi zameriti, če bi Srbija iskala sredstev in potov, da si otme življenje.
V tem slučaji bi ne bilo več govora o prijateljstvu. Nadeiamo se, da bodo sedanje razmere v Srbiji, na Balkanu in v Evropi sploh Avstrijo sprijaznile s pravim stališčem in z novimi razmerami v Srbiji.
V ta namen je pač kraljevo potovanje na Dunaj mnogo pripomoglo. Pravično, sosednje razmerje bi bilo v korist ne ie Srbiji, ampak tudi Avstro Oger-skej. Take odnošaje bi podpiral in odobraval ves srbski narod, dočdm je odnošaje, ki se bili za prejšnje vlade ves narod obsojai. Srbski narod zaradi tega ni sovražil le svoje vlade, ampak tudi Avstro Ogersko. Narodno sovraštvo in dobri odnošaji so pa uonseus, ki se ne more dolgo obdržati, kakor kažejo dogodki. Kar bode navidezno zgubila Avstro-Ogerska, ker so se razmere premenile, to se bode bogato nadomestilo s tem, da je srbski narod ne bode več sovražil. Sedanji odnošaji lehko dolga osta nejo v obojestransko korist, prejšnji bi se pa bili morali prej ali slej končati.
»Pol. Curr." piše iz Pariza, da v tamošnjih diplomatičnih krogih odobravajo izvolitev Koburžaua bolgarskim knezom. S tem se je bolgarsko vprašanje znatno* približalo svojoj rešitvi. Volitev bodo vse vlasti potrdile razen Rusije. Pa tudi Rusija utegne princa Koburžaua priznati provizor čnim regentom, ker je bolgarsko regentsvo formalno dalo ostavko iu sedaj le provizorično še opravlja državne posle, dokler pride knez. Ko pride Koburžan v Sofijo, bi se potem morale razpisati nove volitve za sebranje, katero bi |>otem volilo zopet Koburžaua knezom. Potem bi j»a Rusija njegovoj izvolitvi več ne ugovarjala.
Odnošaji me i \eiii«'i.|o in Francijo sedaj uikakor ueso posebno prijateljski. Nemški oficijozni listi se dan na dan pritožujejo, ker hočejo Francozi naložiti neke takse tujcem. Francoski listi se pa jeze ker je državno sodišče v Lij)siji nedavno obsodilo več Alzačanov zaradi veleizdaje samo zategadelj, ker so se sumili, da so člani lige francoskih patri -joiov. Dokler je bil general Boulanger vojui minister so nemški listi njega dolžili, da je uzrok vsem sov ražnostim m j Nemčijo iu Francijo. Sedaj je Bou-langer odstranjen, pa odnošaji mej tema držtvama neso nič boljši. Vidno je torej, da je povsod nasprotju drug. Dokler bodo Nemci imeli Alzacijo in Loreuo, ne bode konec nasprotju mej Nemci in Francozi.
Francoska stranka se v Alzac.ji in Loreni ne bode udeležila volitve v okrajne zastope, ker vidi, da ne zmaga vsled raznih izimnih naredb, katere je poslednji čas uvela urinska vlada in vsled silnega pritiska oblastev. Volitve v okrajne zastope bodo 21. t. m. Vlada bode novim okrajnim zastopom predlagala, da uvedejo nemški uradni jezik
Dopisi.
Iz Ormoža 12. julija. [Izv. dop.j — Iskrena radost polastila se je pač vsacega poštenega rodo-
zani stavek je bil oni, ki jej je prepovedal, da bi sestra prišla v Rt May, kjer gostilna zarad bodoče regate tako napolnena, da bi jej bilo nemogoče posteljo dobiti. Nadeja se, da tekom osmih ali štiri uajstih dnij so povrne v Novi Jork ; jako bi jo veselilo, ko bi Mabel tam našla; še enkrat bi pisala, da bi jej poročila, kedaj da odide iz morske kopeli.
Naslednji deseteri dnevi so bili Mubeli silno dolgi. Videla se je mrzličasto razburjeno iu tlačil jo je mučen strah. Zaman se je silila, da bi bila vesela. Zaman jej je gospa liidgvvaveva rekala, da je silno neumno trditi, da bi jo bila toli prevzela smrt gospoda Lerova, kateri jej je bil skoro popolnoma tujec. Silovitost zadnjega udarca, razložna skrb in bojazen za očeta iu bolesten čut o nedostojnem bivanji lehkomiselue sestre v javnem kojm-lišči, to je vse hudo uplivalo ua život, ki ga je bil dolgi trud v bolnici močno oslabil. Vse to je prav povoljno pojasnovalo ono navidez neprirodno otož-nost. A toli črn debeli oblak je bil ta čas zasenčil nje srce, da bi Mabel poslej skoro bila mislila, da jo bila slutnja o bodočih težavah in nadlogah.
Naposled je došel list od Henrika in s tem tudi kaj okoren štirioglato upreguen list, čegar napis
je pisala tuja nestanovitna roka; nosil je poštni pečat iz Novega Yorka. Tega je položila na stran, ker je naprej hotela bratov list prečitati. Ta se je glasil tako-le:
„Predraga Mabel! V treh dneh in treh nočeh sem dospel v uborno mesto, iz katerega ti je bil oče pisal. Našel sem ga v ubornem skednji, ker vsak količkaj primerni prostor v gostilni in vsak kot v malobrojnih za-sobnih hišah bil je poln potnikov, ki so bili hujše in nevarniše ranjeni. Očetova rešitev zdi se mi skoro pravo čudo, ker je bil v prvem vozu, ki se je dvakrat prekucnil, ko je prek nasipa padel. Otiska na hrbtu in izvin členka na levi nogi sta mu naprav-ljala tolike bolečine, da si nekaj dnij ni mogel prav nič pomagati Tudi se mu v glavi neprijetno vrti, a to le vsled padca, in se že poizgubuje. Ne delaj si skrbij zarad njega, kajti zdi se mi , da sem jaz izvrsten zdravnik, strežnik, kuhar in gospodar, katere naloge vse sam opravljam."
Ko hitro smo ga mogli brez bolečin prenesti, šli smo na pristavo sredi očetovega zemljišča, kjer sta on in gospod Lerov to poletje časno bivala. Po vsej pravici se lehko  imenuje hiša v obširni
puščavi, akopram stoji tik neznansko široke ceste sredi velikega mesta, kajti kraj je v resnici mesto bodočnosti; sedaj le nekatere raztresene hiše delajo vas, obširne brdovite poljane za našim bivališčem pa segajo do obzorja. Vsa pokrajina pa je ob enem veličastna in slikovita, kajti proti zahodu se vije lepa reka, katere močno zarastena bregova hladna senčnata pasova uarejata; in v gaji, oddaljenim le za kratek sprehod od hiše, pokopali smo ubogega Lerova. Ti se bi radovala nad našim hišnim gospodarstvom. Najemnik kmetije ni oženjen in vsi imamo popolnem samsko življenje.  Hiša je kaj prostorna in prijetna; poleti je bila za silo dovolj dobro opravljena, tako da bivamo akopram ne v razkošji, vender popolnem prijetno, vsaj toli prijetno, kolikor je to brez ženske pomoči mogoče. To ti le povem, ker najbrže nekaj  časa v sedanjem bivališči ostanemo, in ker bi ti rada vedela, kako smo nastanjeni."
„Očetove zadeve so bile že prej nekoliko zamotane, a nenadna smrt gospoda Lerova je je še bolj zamotala. Vidim, da mu sosebno kot pomočnik lehko mnogo basnem, iu zapustim ga ne, dokler ne bodo njegove zadeve urejene. Zdi se mu za gotovo,
Omeniti mi je še, da nas je mej veselico pozdravila skupščina Postojinska, kateri smo bratski pozdrav, bratsko z naudušenjem odzdravili. —
Domače stvari.
— (Osobne vesti), posnete iz „Miru". Gosp. Andrej Pavlovčič, načelnik na kolodvoru Beljaškem je stopil v pokoj in se preselil v Ljubljano. Bil je v Beljaku, dasi zvest narodnjak, obče priljubljen. — G. Homan, bivši okrajni zdravnik v PodkloŠtru, ki je bil strasten nemčur, bode svojo mirovnino ižival v Železnikih, torej mej svojimi, mnogo let pozabljenimi slovenskimi rojaki.
— (Imenovanje.) Davčni nadzornik Ivan Tratnik imenovan je finančnim tajnikom, davčni nadzornik Fran K o ko le davčnim višjim nadzornikom v območji finančnega ravnateljstva v Trstu.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 4. snopič, v katerem se nadaljujejo Stritarjeve poezije.
— („Rogač") izdal je te dni svojo 13. številko. Vsebina je mnogovrstna, „Postopačeve pesni" zopet dobre
— („Zveza slovenskih posojilnic") ima letos občni zbor v Mariboru m sicer v soboto 2 3. julija (ne 16. jul.!) popoludne ob 3. uri v prostorih Mariborske posojilnice.
— (Slovenske matere, pozor!) Večkrat bila nam je že neprijetna prilika in dolžnost, da smo morali grajati razne nedostatke tukajšnje uršuli uske „notranjeM Šole ; a danes moramo slo -venske matere odločno opozoriti na nekaj, česar pri tem zavodu nesmo pričakovali. V tej šoli poučuje namreč neka gospodičina nemškuta na klavirji, katera pa poleg ne jmnogo vrednega pouka za drag denar hujska in nadleguje svoje vajenke z neslanim proslavljenjem nemštva in zabavljanjem ter zaničevanjem vsega, kar nosi pošteno slovensko ime, — seveda gratis — v toliko, da pod tem pouk, kakor tudi srce slovenske učenke veliko škode trpi. Quousque tandem? —
— (Glasbena Matica.)  Da bi roditelji gojencev glasbene šole in drugi prijatelji uaše mladine imeli priliko, prepričati se o napredku učencev, sklenil je odbor  „Glasbene Matice" prirediti konci šolskega leta javna izpraševanja. V navzočnosti odbora in mnogoštevilnega naši mladini in glas beni umetalnosti prijaznega občinstva  izpraševali so se dne 6., 7. in 8. julija t. 1. gojenci zavoda, od katerih je bilo koncem šolskega leta 188G/7. upi sanih za pouk na klavirji, na goslih in v solopetji 132, za zborno petje pa 87.   Skušnja raztezala se je na vse stroke glasbenega pouka, in sicer bilo je izprašanih dne 6. juhlja 28 učencev I., 18 učencev II. in 13 učencev III. razreda v igri na klavirji; dne 7. julija 15 učencev IV., 5 učencev V. in 4^ učenci VI. razreda, in 24 učencev v igri na goslih; dne 8. julija pa v teoriji in harmoniji potem v solo in zbornem petji.   Uspeh teh skušenj iznenadil je vse navzočne in z mirno vestjo lahko trdimo, da je letos „Glasbene Matice" šola storila glede napredka velik korak.   Zanimivo je bilo gledati ljubko mla dino, kako korektno je izvajala dane jej naloge. V igri na klavirji odlikovale so se učenke Ana in Marija Moos, J. Lukmann,  R. Murnik, F. Jagrič, K
Seunig in učenec Oskar Dev, ki si je s svojim iz-bornem igranjem posebno pohvalo stekel. V igri na goslih zaslužijo priznanje: M. Bayer, K. Gabriel, J. Kos in E. Sittig. A ne samo praktične, tudi teoretične naloge pogodili so gojenci v občno zadovolj-nost; isto tako so se solo- in zbornega petja posamezne točke precizno izvajale, najboljši dokaz, kako . spretnemu učitelju je izročeno vodstvo petja. — Glede korektnega prednašanja in čiste intonacije omeniti nam je posebno učenke: Jos. Dolenc, T. Bučar in P. Gecelj. Po končanem izpraševanji zaorila je iz stotin mladih grl naudušeno »Cesarska pesen". Ko se je odpela „cesarska pesen" pristopi gosp. prvosednik Ravnikar z odborom k šolskemu vodji g. Gerbiču, mu izreče za dozda-njo njegovo naporno delovanje v korist glasbeni šoli najtoplejo zahvalo in čestitko na današnjem uspehu zajedno izražujoč željo, da bi še dolgo let z jednakim veseljem in ustrajnostjo delal za razvoj naše glasbene šole v prospeh slovenski mladini, isto tako zahvaljuje se tudi g. Stegnar vsem učiteljem na njegovem trudapolnem delovanji. Potem razdelila so se spričevala. Zaključuje to poročilo zmatramo si v sveto dolžnost, zavod, ki toliko napreduje, in ki je vsem Slovencem v velik ponos, vsem rodoljubom najtopleje priporočati v gmotno podkrepljenje.
— (Poročilo mestnih šol.) I. mestna peterorazredna deška šola imela je začetkom šolskega leta 531 učencev, mej njimi 508 Slovencev, 1 Čeh, 22 Nemcev. Koncem leta jih je ostalo 510, od katerih jih je 300 za višji razred sposobnih. Dasi so na tej šoli paralelko, nahajamo vender številke, ki se nikakor ne strinjajo s pedagogičnimi predpisi in oziri. Tako n. pr. imel je prvi razred 68, II. a 67 učencev, III. a pa celo 98, da človek res ne ve, koga bi bolj miloval, dotičnega gospoda učitelja, ali pa otroke, ki so tako nakupi-čeni, kakor duše v vicah na pratiki. Učni no vso je plačevalo 205 učencev, 326 bilo jih je oproščenih. Poučevali so na tej šoli gg.: Andrej Praprotnik, nadučitelj in vodja, Janez Smrekar, Valentin Ku-mer, Josip Travnar, Maks Josin, Josip Maier, Jakob Furlan, Fran Rus, Ivan Bele. Šolsko leto 1887/88 začenja na tej šoli v 16. dan septembra, upisavali pa se bodo učenci v 14. in 15. dan septembra.
— (Občina Podgora drugim sloven skim občinam uzor!) Italijansko šolsko društvo „Pro patria" bilo je sklenilo, da napravi v Podgori pri Gorici italijansko ljudsko šolo. Vrlo Županstvo (župan g. KI ančič) pa se je temu uprlo in krajni šolski svet je vsled tega protesta spoznal, da se italijanska šola v Podgori ne sme osnovati. A starej-šinstvo v Podgori ni ostalo samo pri tem protestu, marveč v seji dne 30. junija jednoglasno sklenilo, da se za otroke do 6. leta že z novim šolskim le tom v Podgori napravi slovenski otroški vrt na občinske troške. Tako postopanje je vse časti vredno in živo priporočamo rodoljubom, da to podjetje toplo podpirajo.
— (Zanimiva izjava.)  Ljudevit Vukoti novic, predsednik volilnemu odboru takozvane na rodne stranke bil je v „N. Fr. Presse" dne 8. t. m trdil, da je izjava z dne 30. junija neresnična, v kateri se je javljalo,  da je  nek Član „narodne
\
da ti za sedaj v L. ostaneš, Ludovika pa bode v morskem kopališči bivala ali pa v kakem mirnem kraji na kmetih gostovala. Če se tu do zime zadržujeva, o čemer komaj dvoumim, nasvetuje vama menda nekaj drugega. Sedaj je preslaboten in po svojih zadregah preveč zdelan, da bi drugače nego začasno to mogel določiti. Meni se hudo zdi le misliti, da bi ti bila še dalje nastavljena preširnosti in prikratam tete Ridgwayeve. Skoro bi mislil, da tukaj biti bi bila srečnejša, ker bila bi vsaj nezavisna. Res prekrasna dežela; jaz v sebi čutim bolj živo življenje, ko diham ta čisti zrak teh krasnih gozdov in poljan. Daja mi novo pogumnost in moč, tako da mislim, da bodem z božjo pomočjo v življenji še mnogo koristil in da draga mi sestra ne bode imela nikdar več povoda objokavati sramote svojega brata."
Henrik.
Sumneno je, koliko časa bila bi Mabel posedela ter Henrikov list, zlasti njega končni stavek premišljevala, ko bi teta Ridgvvaveva, skozi sobo grede, ne bila v naročji bratičinje zapazila drugega lista. Vskliknila je: „Kako čudovit list! Dvakrat napačno napoten," pristavila je list prijemši ter ga ogledavši z bistrimi očmi, ki Še nikdar neso naočnic rabile.
„Čudno, da vsak, ki pisati zna, ne ve, kako se ime tega mesta pismenkuje."
To je Mabeli prebudilo radovednost in naglo je list odprla. Pisala ga je Lidija Hopova in že minoli teden.
„Draga gospiea Mabel!
Bojim se," pisala je Lidija, „da vi ne veste, da je gospa Leroyeva v gostilni tu v Novem Yorku močno zbolela. Prestrašila vas bi ne bila rada in vedela nisem, kako naj vam to poročim; pa mati pravi, da morate to izvedeti, ker bi najbrže precej sem prišli. Komaj je zbolela, poslala je Cecilijo po nas in od onega časa smo zmeraj pri njej. Cecilija je odšla v Rt May ter pri drugej gospe v službo stopila. Mati stori vse, kar le more in jaz jej po moči pomagam. Ljudje v gostilni so tukaj dobri; zdravnik pogostoma prihaja, a zdi se mi, da jej ne more pomoči; res kaj slabo jej je. Oh, gospiea Mabel, kako radi bi, da bi vi bili tukaj. Tudi se nadejamo, da precej odpotujete, ko te vrstice prejmete.
Z največjim spoštovanjem
Vaša Lidija Hopova.
i Dali« prih)
stiaiike" še dulgo poprej, pred no so se združ'1* opozicije, Starčevićevcem ponujal 30 mandatov, ako se vkupe z narodno stranko postavijo proti cen-trumu. V včerajšnji „N. Fr. Presse" pa se je oglasil grof Ivan Draškovie ter pravi, da ima za svoj-) trditev pismen dokaz v rokah, ki je g. Vukotinoviču, ali pa nepristranskemu razsodišču na razpolaganje. Radovedni smo, kako se bode g. Vukotinovič izvil iz te jako neprijetne zagate.
— (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda „Zidanmost z okolico" obhaja dne 17. t m. popoludne ob 6. uri svoj redni, letni zbor v prostorih Potočinove gostilne ob Savi s sledečim vzpo redom: a) Nagovor predsednikov, b) Poročilo de-naruičarjevo. c.) Poročilo tajoikovo. d) Vsprejem novih in uplačevanje starih udov. e) Volitev dveh zastopnikov h glavni skupščini v Trst. g) Razni nasveti. Na to prosta zabava. K temu zboru vabi vse ude in prijatelje društva najuljudneje Odbor.
— (Vabilo na „dobrodelni koncert"), kojega priredijo Krški pevci in godci v korist po toči poškodovanim Dolenjcem Krškega političnega okraja v nedeljo, to je 17. julija t. 1., na vrtu g krčmarja Frana Gregoriča. — Začetek točno ob 6. uri popoludne (tudi pri grdem vremenu pod streho na vrtu). Ustopnina za osobo 40 kr. — Ker je čisti dohodek namenjen našim na j bližnjim si.rojakom, se najuljudneje vabijo — ne le Krčani, ampak tudi okoličani — k mnogobrojni udeležitvi.
Voditelja godbe in petja.
— (Premembe v Lavantinski škofiji.) Premeščen je g. kaplan Ivan \Volf iz Gor-njegagrada k sv. Andreju v Leskovci. — Novo nameščeni so novomašniki: Josip Čižek v Starera-ti gu, Josip P e č n i k v Gornjemgradu, Fran S i m o -nič ml. v Negovi, Martin Ulčnik v LuČah. — Kaplanom v Središči je nameščen g. Matej M u n d a, duhovnik nemškega reda.
— (Akad. društvo „Triglav") ima v soboto 16. t. m. svoje VI. redno zborovanje in ob jednem odhodnico ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo revizorjev. 3. Slučajnosti. Lokal: Hotel „Goldenes Ross". Gostje dobro došli!
— (Razpisano) je vnovič mesto notarja v Loži, ker se doslej ni nihče oglasil. Prošnje v 4 tednih.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Feterburg 14. julija. „Journal de St. Peterburg" misli, da se princ Koburški ne bode udal, da bi ga deputacija peljala v Sofijo. Ko bi pa to storil, bi položaj le še bolj zamotal. Ako bi nekatere vlasti volitev odobrile, bi naposled vender spoznale, da bi to položaj le pohujšalo ter pospeševalo nakane regentov, ki bi radi mej velevlastmi napravili razpor. Inozemstvo se nikakor ne bode oddaljilo od črte, po kateri se je doslej ravnalo.
Berolin 13. julija. „Norddeutsche All-genieine" piše na odličnem mestu : Po časnikarskih poročilih so v Parizu zaradi narodnega praznika dne 14. julija v skrbeh. Odveč stranij se tamkaj bivajočim Nemcem priporoča, da se v ta dan javno ne pokažejo in svoje prodajalnice zapro. Konstatujemo , da po sedanjih razmerah na Francoskem taka svarila neso neumestna.
Berolin 13. julija. (Politische Corre-spondenz): „Mannheim. Journal" objavlja pismo v Candry (v severni Franciji) bivajočega Nemca, kateri svoji trgovski hiši naznanja, da mora Candry ostaviti, ker vlada onda grozna raz-jarjenost proti Nemcem. Več Nemcev je komaj ušlo, da je neso pobili. Župan priporočal je Nemcem, naj odidejo, ker se je sicer bati izgredov.
Gospodje volilci Ložkega mesta, Postojnskega in Vrhniškega trga
vabijo se uljudno, da pridejo v iie<lel|o «lne 17. t. m. v ■•<>*< <» j i no. kjer se bode v gostilni gospoda Miroslava Vičiča ©1> 4. url po-poliuliie razgovarjalo o deželnozborski volitvi.
Gospodje, kateri mislijo kandidovati, napro-šeni so, da se ali pismeno oglasijo, ali pa osobno predstavijo.
Postojina, dne 13. julija 1887.
Več volilcev*
Poslano.
Dne 29. junija t. 1. opozori me prijatelj na članek „Zur Schulgartenfvage" v „Laibacher Schul-zeitung"i z dne 25. junija 1887 štev. 12. Oskrbim Bi ta list, preberem — in ker se nekaj tudi o moji osobi v tem članku piše, prosim Vas, gospod urednik, da blagovolite vsprejeti v Vaš cenjeni list sledeče zaščičenje, oziroma odgovor gospodu profesorju "VVil. L i n h a rtu.
Dne 26. maja t. 1. bil sem kot poslanec podružnice c. kr. kmetijske družbe Logaške pri občnem zboru c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko v Ljubljani navzoč in sem se na predlog c. kr. kmetijske podružnice Vipavske „c. kr. kmetijska družba naj po c. kr. deželnem šolskem svetu deluje na to, da bi učitelji marljiveje delovali po šolskih vrtih, da bi ondi mogli dobivati posestniki cepičev žlahtnih dreves in ključev žlahtnih trt, in da šolski vrti ne bodo samo zelniki in njive za tur-šico in krompir" — udeležil debate, prepričan, da bi se ljudskim učiteljem, katerim se že tako vse — neresnica rajši kot resnica — predbaciva, tudi neuspehi šolskih vrtov znali pripisovati, ter navedel, da neuspeha šolskih vrtov neso krivi učitelji sami, temveč
1. nevednost učiteljev v kmetijstvu, oziroma sadjarstvu in vinarstvu, ko so Bi pridobivali in si menda še pridobivajo pripravniki na pripravnici skoraj jedino le teoretično znanje;
2. krajni šolski sveti in
3. nekateri gg. c. kr. okrajni šolski nadzorniki. To trditev podpiral sem z istinitimi razlogi,
ki so mi v trenutku debate na misel prišli.
Po daljšej, a le stvarni in ne osobni razpravi nasvetoval sem, da naj se predlogu Vipavske podružnice pristavi dodatek: „Visoko kmetijsko mi-nisterstvo naj se naprosi, da na pripravnici nastavi tacega učitelja, da se bodo pripravniki učili sadjarstva tudi praktično."
Da pa je bila moja trditev pravična, svedoči, da je bil dodatek pri zboru jednoglasno vsprejet Vsaj pa je tudi vsak, učitelj in neučitelj, prepričan, da je resnično živa potreba, da se učitelji že na pripravnici nauče ne le teoretično, temveč tudi praktično kmetijstva, oziroma sadjarstva, čebelarstva in vinarstva. Da pa se do sedaj praktično ni veliko učilo na šolskem vrtu c. kr. učiteljske pripravnice v Ljubljani, kaže nam dotični vrt sam, ko ga po časopisih ne baš mej dobro uredovane šolske vrte prištevajo, da se za kmetijski kur/ na Slap, sedaj Grm, oglašajo tudi mladi učitelji, da, večinoma jedino le ti, ko sprevidijo važnost in potrebo tega za naš narod prekoristuega pouka, in kateri si z jedino teorijo, v pripravnici pridobljeno, poučevati ne upajo, dobro vedoč, da vsak pouk brez praktičnih vaj, zlasti pa sadjarstvo, nema nikaker-šnega uspeha, kar nam žalibog kaže cela kranjska dežela, v katerej je sadjarstvo in kmetijstvo sploh še zelo malo razvito, da je le tam napredek, kjer se je, ali se še trudi kmetijstva vešč gosp. duhovnik, ali s ta rej i gosp. učitelj, ali pa mlajši gosp. učitelj, ki pa je obiskoval kmetijski kur/ na Slapu. Iz praktičnih vaj in skušenj nastala je teorija, in saj»*nje, režnja, požlahtnjevanje i. t. d., se ne more iz knjige — teoretično — naučiti, treba je praktičnega učenja, a ne tekom jednega po-poludneva, kakor nasvetuje gospod profesor Linhart gospodu potovalnemu učitelju, njegovo večletno delo na pripravnici pri učiteljih dokončati.
Gospod W. Linhart pač pravi, da so bile za časa mojega učenja na pripravnici drugačne razmere, a da so se praktično tudi takrat vežbali pripravniki v kmetijstvu, oziroma sadjarstvu; temu imam dostaviti le to, da nam je slavno vodstvo pripravnice takrat kupilo „Dr. Philipp St. Kodvm's Landvvirthschaftliches Lesebuch", katero knjigo smo v urah, odločenih za kmetijstvo, prebirali in po ka terej knjigi nam je gospod Linhart — takrat prvo leto — razkladal kmetijstvo; o praktičnih vajah pa se vem še spominjati, da smo šli v botanični vrt in da je prvi praktični poskus požlahtnitve spodletel uad tem, da se je tt danji pripravnik gosp. L . . . c hudo urezal — in s tem končal vajo.
Nemožato zdi se mi, da gospod profesor \Vil Linhart moj dodatek s tem hoče obveljaviti, da piše: „Wenn also Herr Ilibnikar nichts gelernt hat, so kann dies doch unmbglich der Anstalt zur Last gelegt vverden, die das Gliick hatte, ihn zu seinen Schulein zu zahlen; das wiire z\var eine gute Aus-rede ftir manchen faulen Schlingel, aber eine etvvas sonderliche „Praxis". Gospodu profesorju Wil. Linhartu je gotovo znano, da mi je ravno on v zrelostno spričevalo zapisal v kmetijstvu red „gut", in da se učenci s tem redom nikakor ne morejo prištevati „unter die faulen Schlingel", pa mislil si je, najlažje mu odgovorim in ovržem trditev, da se ni nič praktičnega naučil, ako mu lenobo predbacivam, pa učiteljem, zlasti ljudskim učiteljem, je znano, da se z lenobo učencev (če je znabiti tudi res!) slabo znanje taistih nikjer opravičevati ne more, in da velja pri-slovica: „Kakeršen učitelj, taki učenci!"
Teoretično smo se naučili kmetijstva na pripravnici, praktično pa, kar je najpoglavitnejše in najpotrebnejše pri sadjarstvu, čebelarstvu in vi-
narstvu, brez naše krivde — ni<«wir. Tako govorili smo učitelji pri kmetijskem kurzu na Slapu 1884. leta in tako govore skoro vsi mlajši učitelji še danes.
V Dol. Logatci, dne 1. julija 1887.
Adalltert ltltniik.tr.
nadačitelj.
Listnici* apravniAtva: P. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav uljudim, da blagovolijo naročnino takoj ponoviti ali nam pa list poslati nazaj.
„LJUBLJANSKI
M toj i
za vse leto gld. 4.60; za pol leta g Id. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
(192—80)
331
Tllfcl:
13. julija.
Pri fflonut KampeBato iz Aleksandri je. — Slavir iz Bndimpešte. — Adler, Rideli, Strassauker, Lederer 2 Dunaja. — Petachek is Prage — Jax iz Linca. — Deutsch iz Gradca. — Lunger iz Maribora. — Hosaauer iz TrBta.
Pri Itfalieft Rehn z Dunaja. — Dr. Leitmaier iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru: Strozecki z Dunaja.
Pri Južnem kolodvora 1 VVachtl iz Gradca. — Ros, Weber z Dunaja. — Diamant iz Prage. — Pogačnik iz Kamnika. ...
Pri avstrijskem cesarji. Kumar iz Radgone.
Umrli so v LJubljani:
13. julija: Alojzij Jevc, posestnikov sin, 4 leta, Črna vas št. 26, za škrlatico. — Alojzij Delacorda, paznikov sin, 23 dni, Dunajska cesta št. 27, zs boijastjo. — Fran Moser, olar, 43 let, Poljanski nasip St. 50, za srčno napako.
Meteorologih n o poročilo.
«   Mvanja u J"™«1
Tem-
Ve-
peratura trovi
Nebo
Ho- { krina v mm.
1
7. zjutraj j 739 46 mm. l  18 6" G 2. pop.   737 65 mm.   26 7 C 9. »večer 73788mm.   22 0°C
si. vzh. obl. si. svz.: d.jas. I brezv. jas.
0-001
Srednja temperatura 22*1°, za 3*1° nad normalom.
ID-uLnsLjsl^a, "borza.
dne 14. julija t 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna rente.....gld. 8125 — gld.
Srebrna rente.....„    82*90 — „
Zlata renta......„   113-25 — „
5°/0 marčna renta ....     „    97'56 — „
Akcije narodne banke        .     „   889'— — „
Kreditne akcije.....J   27930 — „
London.........12670 — „
Srebro........„    —•— — „
Napol......... „    10 04 — „
C kr. cekini......„     5-97     — „
Nemške marke.....,    62-22 «/„ — „
47n državu« srečke iz 1. 1854   25^ gld. 129 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 100   „ 163 „
Ogerska zlata renta 4%...... 100 „
Ogerska papirna renta oVi..... 87 „
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „
Dunava reg. srečke 5°/0 .   .    100 gld. 118 n
Zemlj. obČ. avstr. 4>/l'>/0 zlati zast. listi . 125 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „
Kreditne srečke.....100 gld. 177 „
Rudolfove srečke.....10   ,      20 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 102 „
Trammway-druftt. velj. 170 gld. a. v.    . 227 „
danes
81-86 83 — 11320 96-HO h90 — 28003 126 06
1004 5-97 6220 75 kr
n
55 „ 35 „ 50 „
75 :
»
25
25
Na prodaj
je lepa l»i>si v nekem lepem mesteci na dioren|skem.
V hiši je pekarija in prodajalnica, zgoraj pa štiri sobe. — Ponudbe naj se pošiljajo pod J. M. upravništvu »Slovenskega Naroda". (503—2)
Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji v
c. kr. konc. Anchor Line,
Dunaj9 I., Kolowratrluff 4.
Pomočnik
m dobrimi priporočili \ sprejme se takoj v mojo želez-ninsko in špecerijsko trgovino.
Metlika, dne 10 julija 1887.
(506—2) Franjo C3-VLS*in.
priporočilni  razen elcsportnega piva ~
II P
I
(Jako krepko pivo)
(Doppelbier)
iz pivovarne bratov Koslerjev v stekle* nicali po b/io litra. (462—12)
a/*» naj se ceniki.
A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani
99
v I <jitl>lj,*xiii
so izšle in se dobivajo po znižani eeni sledeče knjige:
Ivan KSnogar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-šisnik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halevy, poslovenil Vinko. — HI. 8°, 208 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozduikov.   Spisal  A. J, Maksimov.   Poslovenil J. P.   Ml. 8",   141  stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Umi Lefebvre.  Poslovenil t * t Stat notninis umbra.   HI. 8°, 535 stranij.   Stane 50 kr., po pošti 55 kr.
•Junak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lertnotitov, poslovenil J. P. •— Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Dubrovskl.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 88, 122 stranij. Cena 25 kv., po pošti 30 kr,
M O V.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh, — Ml. 8*, 32 pOl. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Časnikarstvo  In naši časniki.
Spisal * * *   Stat nominis nmbra.   HI. 8°, 19 pol. Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Trije javni govori.
Tri dni v starem Rimu. Govoril prof. Fr. Wiesthaler. — Ženstvo v slovenaki narodni peani. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d* Are, devica orleanska.
Govoril prof. Fr. Šuklje.   Ml. 8°, 134 stranij.   Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
Za znižano ceno
se morejo še dobiti Bledeče
slovenske lepoznanske knjige:
Z. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisat Rajč Boi. — Prešern, IPrešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Cegava bode, novelica, spisal J.Ogrinec.  Velja ...   .   15 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal  Viktor Clterbuliez, poslovenil Davorin HostnSe.
Velja.................25 kr.
Za oba zvezka nuj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne Kvezke pa 6 kr.
V1ZITNIGE J
V priporoča V?
v Ljubljani.
prodajata najboljše in najcenejše
oljs&afeo bax*v©r laike £a
lastnega izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-121)
LJUBLJANA.
Za franeiHkansko eerkvijo, v liisi gospoda J. Villnir-ja  liiš. fttev
"£ LJUBLJANA.
Jzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".