JSKA TRST, sobota 28. aprila 1956 Leto XII. . Št. 102 13340) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana V gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 JJMdnistvo; Klini"338 ~ pod ruž, GORICA-0”! *s *Penico*i-'lI —^OGLASI^od *s 12^0^ ^^ir55® T 1PR wV«« V' 2# ~ Tel' MAL1 OGLAS1: 20 “k beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. _ v širim l Stolpca: trgovski 80.' finan*uv„nr"„„i ion oa Ll ?! on ?7"338. ~ CENB OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založoa Slovenije. stolpca: trgovski 80. finančno-upravM 120 osmrtnice 90 lir hb. ^ , ““""“V postnl «««1 račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozoa siovemje, - - . P ^.l , o5"1«"1« 90 lir ~ Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, teke« račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z- 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Bnlganin in Hrnščev poudarila pozitivnost rezultatov svojih razgovorov v Londonu URADNO POROČILO O RAZGOVORIH GRONCHIJA IN MARTINA V PARIZU Saifs SOV,etslka državnika sta ponovno poudarila željo SZ za izbolj-Je odnosov z ZDA - Eden povabljen v Moskvo - Sovjetska dele-la je včeraj odpotovala s križarko „Ordžonikidzeu v 8ac|ji •■idvn?0?’ F" ~ Današnje a* in h Konference Bulgani-In^^sčeva iwjzji-7i_ domovino i v« ~aseeva se je udeleži-lanin G°!;.490.novBarjev- Bul' ki j0 !e *kital izjavo v ruščini bliiiač ,,spr?ti prevajal neki Uko 0_ * začetku je dejal, da ** «to r, Hruščev zapuščala prij??nI1.em*,nu deželo« pol- aezeioi) poi-■aiislti „ Jslc'kt čustev za bri-.iu.j °d..in njegovo vla- ki *^d Pilili fi Bulganin, smo 'aoslto ?• 5rePričanja, da bri-|ti za. kudstvo ne želi vojne kim ’v postavil, bo z ve-!°vietstrtaoija skušala sporazumeti z vsemi - Komentarji tiska 27. — predsednik mov, ki bodo v korist sve-i . »i.i- oj-_ __ tovnemu miru in odnosom med Londonom in Moskvo.« Laburistični «Daily Herald« pravi, da ((sestanek ni imel in ni mogel imeti namena odpraviti nasprotja, ki že dolgo ločijo Vzhod od Zahoda. I-mel pa je za učinek dokazati, da so Rusi odločeni preprečiti svetovno vojno« ((Financial Times« pravi, da ni v poročilu nič revolucionarnega, «vendar pa kaže jasen, čeprav majhen napredek«. List dodaja, da se ponudba za povečanje trgovinske izmenjave r,e sme podcenjevati. Francoski desničarski tisk govori o »nejasnem poročilu«, vendar pa mora priznati nekatere pozitivne rezultate «Jlade Eden .je n0‘ linko-,Lp.°. .televiziji o uj:;:?.vietskih <0 «lavir'”‘““ , rfzg°v°- ii, »ekač . ie med drugim: '(« v0r arih tačkah naših 2l*t«tti» ni bll° nobenega fcPH „ Mi smo ostali na > ‘ Mtr.|!lš*Su' da so v Nem-V ,ki k.. e svobodne volit- JtLN odločajo o usodi Mr . ■» sSaortiče arabsko-izrael- Je Eden lziavil’ tCM n bovjetska zveza in ^ zveza n ,i» ^ .Janija doseči reši %;*lra«;° sprejemljiva 7, Im, •'rani' -Riejernljiva >1;,^da ^Zadoščenje je si- za vi- l^o '(j3' mi in Sovjeti stri-'l(! 0 sp namenu. Zdru-’ Ha•' da pozovemo obe ^ J spoštujeta premir- i,Nie. tiče razgovorov o ti 11 pQd]e , Eden izjavil, da ,i ti /očja proizvodov, ki t»c*i*i!!Strateškem« seznamu, “h »rp ‘ik ‘"iiu ..‘de med Veliko »» »l»j ' _____ __________ tre„y.?tike možnosti raz- b.Jtoiavr,1,!1 sz- »Dve tret j i-!k kila d°v' ki Je SZ pri‘ b. 1 k: UVfiTnU : i L c4i-» ažati jih, je do-5’trateški listi. tdy?tbjo, |Uramo svojo pro-4s*»e’va zadovoljimo to 1» Ktsi ?dje' Prepričan sem, ^ da- i° kupiti to bla-%. dobi,": te pa ga ne mo-iil Hi., • s® bodo obrnili kv'>l uj^orožitve je Eden v S s panje, da bodo raz. tjt-HlOi aovietskimi voditelji Iti?.*1 -Pedodboiu OZN pri vJjU da °Ki in bodo tako ta Boa Ufi‘m državam čla- »t *Htad°dbora. 4^®iHeni-dejat, da rezultati t»v ’ dod,!° nič senzacional-SS Ute„Pa je. da bi raz-4lu *k > Knili predstavljati s« m »Ščetka«. Izjavil ;“ je v celoti odobrava je podal danes* na r^ih’**4 lrF'“!ai Bulganin u. obsirnferenci: «Sedaj i-1 bom!!0 P°dlago za de- ^ resno upošteva- °» 6 Eii zastavili bo- ns!ti*r jee’d da 8a uresniči-» . je ta°dal: «Tudi mi-» Si1 ^tri, den kritiziral ti-^ 4 u*nj JUJeJo. da so taki nepotrebni. «Prav l,Wt;'tentrinjam s tem.« je »Dokler bomo (Nj, ten*8 ob*asti bomo de- J^‘til| emmlu.i) Eden je sistem, kjer vse b večajo velik del l‘Va, Sviči astva oborožitvi, H. ' Ho«, jbv. Neposredna i dn,*nkiL?jl?e je nazadova-h de* °lj sl" Eden, (oda to S*': ne Nca»a politika je i.)m° se ločili od N « bsifuJev in "e bomo Is?’ Da,h življenjskih m-s4ik dlet? Pa Komo ikušali letih Se z vsemi. V v ie n 2K°dovine diplo razgovorov. »Liberation« izreka zadovoljstvo, da se v poročilu o razgovorih poudarja načelo mirne koeksistence. Moskovska #Pravda» komen tira poročilo o anglesko-so-vjetskih razgovorih pod naslovom «Važen dogodek v an-gleško-sovjetskih odnosih«. List pravi, da sta Bulganin in Hrušcev s svojim obiskom v Veliki Britaniji «našla pot do srca preprostega britanskega ljudstva«. List pravi dalje, da odpira ta obisk perspektive za nadaljnjo zmanjšanje mednarodne napetosti in za okrepitev miru. BEOGRAD, 27. — Sporočilo o britansko-sovjetskih razgovorih kaže po mnenju v Beogradu, da je bil obisk Bulganina in Hruščeva v Londonu koristen in da bo prispeval k nadaljnjemu popuščanju mednacodne napetosti ter vzpostavitvi večjega razumevanja med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. «Ceprav razgovori niso privedli do konkretnih sklepov in sporazumov in čeprav so še vedno ostale določene razlike v pogledih, so londonski razgovori prispevali in pripravili pot za bodoče zbliža-nje in razgovore. Obisk je potrdil koristnost stikov in izmenjave pogledov kot ele. menta za razčiščenje ozračja, Britaniji, kot pa da jih sami nalnega orožja in o številu vojaških enot, ter je izrazil upanje, da bodo velesile u-vedle praktične ukrepe za prenehanje oboroževalne tekme. «V vsakem primeru, je izjavil, bo Sovjetska zveza storila, kolikor bo mogla. za sodelovanje pri rešitvi tega problema. Rusija, je dostavil Bulganin, je pristala na istočasno diskusijo o zmanjšanju konvencionalnega orožja in o problemu a-tomskega orožja, toda pod pogojem. da se ne postavlja proučevanje enega ižmed teh vprašanj v odvisnost s proučevanjem drugega.« Bulganin je zatem zatrdil, da nima Sovjetska zveza, kolikor zadeva Srednji vzhod, drugih interesov razen interesov miru in miroljubnega sodelovanja v spoštovanju neodvisnosti in suverenosti držav, držeč se načela nevme-šavanja v zadeve. «To je tisto, je zatrdil, kar smo vedno delali in kar nameravamo delati tudi v bodoče. Soglasje, ki smo ga dosegli o Srednjem vzhodu, nudi v tem pogledu znatne možnosti.« Potem je omenil, da^ imata Velika Britanija in ZSSR diametralno nasprotni stališči o bagdadskem paktu in je dodal, da smatra Sovjetska zveza ustanavljanje vojaških skupin take vrste za glavni vir nasprotij in sporov na Srednjem, vzhodu. Nato je Bulganin podčrtal korist trgovinskih odnosov med Sz in Veliko Britanijo. Dostavil je, da so bile predlagane znatne izmenjave ter je kritiziral zaporo, ki jo je Zahod postavil za proizvode, ki jih ima za strateške. Zatrdil je, da je ta kontrola proizvod hladne vojne. ter dostavil, da se časi spreminjajo in da je prišel čas za odstranitev takih omejitev. Bulganin je v nadaljevanju svoje izjave poudaril, da je bil dosežen sporazum o kulturnih. znanstvenih in tehničnih izmenjavah ter dostavil, da bi se morale te izmenjave razvijati na široki podlagi. Na koncu je poudaril, da so razgovori dokazali, da je mogoče s tem sistemom doseči napredovanje v mednarodnih problemih. Nato je sporočil, da je povabil britanskega ministrskega predsednika Edena na obisk v SZ. ((Povabilo je bilo sprejeto, ni pa se določen datum. Ta obisk, je dejal, bo kar največje važnosti za nadaljnje izboljšanje angleško-sevjetskih odnosov in bo tudi pripomogel k zmanjšanju napetosti v mednarodnih odnosih«. Bulganin je nato pristal, da bo odgovoril na vprašanja novinarjev. Na prvo vprašanje, če sta namreč on in Hruščev zadovoljna s sprejemom pri britanskem ljudstvu, je Bulganin odgovoril: »Zadovoljna sva, nadvse zadovoljna«. Drugo vprašanje se je nanašalo na govor Hruščeva v Birminghamu, kjer je sovjetski državnik dejal, da mora Velika Britanija prevzeti pobudo, da pretrga verigo strateške kontrole nad izvozom; kako spraviti v sklad to izjavo z drugimi, kjer je Hruščev zatrjeval, da ne namerava odpreti vrzeli v angleško-ameriških odnosih. «Mi, je odgovoril Hruščev, še nadalje trdimo, da nočemo odpreti vrzeli, pač pa bi hoteli odstraniti obstoječe vrzeli, tako da bi bili lahko med vsemi državami bolj tesni odnosi. Hoteli bi zbližanje med nami, Združenim kraljestvom in ZDA in smo naklonjeni sožitju in miru na vsem svetu. O trgovini menim, da obstaja vrzel med ZDa in Veliko Britanijo. To vrzel so odprle ZDA. Velika Britanija pa s svoje strani komaj čaka, da bi trgovino pospešila«. Glede na trgovinske izmenjave je v zvezi z zaporo nad strateškimi proizvodi Bulganin dejal; «Razumemo položaj Velike Britanije, toda Angleži so praktičen narod in poslovni ljudje in prepričati smo. da bodo našli lep način za nadomestitev sedanjega sistema«. Ko je potem zatrdil, da želita obedve strani najti primerne načine za pospešitev izmenjav med obema državama, je dejal: «tzjavili smo, da smo pripravljeni znatno povečati naše dobave v Veliki Britaniji ne zaradi teg.i, ker ne bi mogli opraviti brez teh proizvodov, pač pa zaradi tega, ker nam je bolj prikladno nabaviti jih v Veliki kaj drugega razen zrezkov«. Potem so Hruščeva vprašali, kaj misli o življenjskih prilikah v Veliki Britaniji, ki jih Rusi pogosto tako kritizirajo. «Ce govorim na splošno, je odgovoril, sem mnenja, da je Velika Britanija dosegla visoko stopnjo razvoja v svojem gospodarstvu in svoji kulturi. Ker pa nismo govorili z nobenim Angležem srednjega sloja, temveč sme jih videli samo iz avtomobilov. bi nam bilo zelo težko reči kaj podrobnega o tej stvari.« Ko je potem nekdo vprašal, ali bi Rusija dala vizume britanskim novinarjem, je Hruščev odgovoril, da se vizumi izdajajo celo tistim, ki govore neprijetne stvari o SZ. Na vprašanje, ali bi Sovjetska zveza dovolila nadzorstvenim skupinam, da bi obiskale katerikoli del sovjetskega o- t) ii«ne7aupanie napra‘ bi,., da,. a knkor zaupanje.« o razgovorih ^ »Times« med kakor zaupanje« *b-t lih, rju 0 skl «Ti *duj »; aaUz(,!.a/um<'i< . . .. CTk, je in ambicije« ,1» bon s*duj »z angleške »bili- boL ‘azumejo sovjet- i i»j jn . •*« uiiiuicijv«. Mii ,d’ do začasnih 4q ki bi lahko pri- ^ksnejših eporazu- večjega razumevanja in zau panja, ugotavlja nocojšnja «Borba». Ustvaril je podlago za razširitev britansko-sovjet-tkega sodelovanja, ki lahko služi kot ugoden uvod za bodoče sestanke državnikov SZ in zahodnih sil. »Politika« meni, da je rezultat razgovorov nov praktičen dokaz zboljšanja mednarodnega ozračja. Nad razgovori so, po mnenju lista, razočarani samo tisti, ki so pričakovali nerealne rezultate. «Ceprav bo potrebno še precej časa za popolno odstranitev sledov hladne vojne, so razgovori nedvomno prispevali k razjasnitvi in približevanju pogledov. Londonski razgovori, vzeti v celoti, zaključuje »Politika« pomenijo približevanje velikih sil idejam in praksi koeksistence, ker to od njih zahteva razvoj dogodkov v svetu.* proizvajamo. Mislimo, da ima lahko tudi Anglija podobno trgovinsko korist z nami«. Nekdo je tudi vprašal, ali bo Sovjetska zveza določila novo zamenjalno vrednost rublja ali pa bo določila tu-, ristični rubelj; na to vprašanje je Bulganin odgovoril: »Rubelj velja, kar velja«. Neki novinar je potem vprašal, ali bi sovjetskima voditeljema bilo všeč iti v ZDA; Bulganin je odgovor prepustil Hruščevu, ki je dejal: «ZDA so zanimiva dežela. Kdo ne bi hotel iti tja,'" če ima tamkaj kak opravek. V naši državi je velika želja za obisk ZDA. Toda na žalost so bili primeri, ko osebe, ki so hotele obiskati ZDA. niso dobile vizuma. Pred kratkim ni dobila vizujna skupina naših kuharjev, ki so bili povabljeni v ZDA. Mogoče je obstajala bo. jazen, da bi lahko skuhali še Neki drugi novinar je vprašal, ali se ne zdi sovjetskima voditeljema, da je v Sovjetski zvezi oblast skoncentrirana v piemalo rokah; tudi to pot je odgovoril Hruščev; »Nismo imeli v zadnjem času ljudskega štetja, je dejal, toda mislimo, da je pri nas okrog 200 milijonov prebivalcev, kar je 400 milijonov rok. To število naraste vsako leto za okrog 3 milijone oseb ali 6 milijonov rok. To je število 'rok. v katerih je skoncentrirana oblast«. »Ali boste nehali pošiljati orožje na Srednji vzhod.« je vprašal neki novinar. Odgovor je bil: «Gre za zelo delikaten problem, toda mi ne nameravamo tukaj odnehati. Dejstvo je, da naša država ne pošilja orožja komurkoli in ugajalo bi nam, da ne bi bilo pošiljanja orožja komurkoli. Mislim, je dostavil, da bi naš odgovor ne bil pravilen, če bi dejali, da ne bomo poslali orožja drz»vam. ki od nas zahtevajo, da to storimo, in sicer zaradi tega, ker se orožje pošilja tudi iz drugih držav. Ce bi bilo mogoče v okviru OZN ali na kak drug način sporazumeti se. da bi takega pošiljanja ne bilo. bi mi bili samo veseli in bi bili pripravljeni sodelovati pri pobudi, ki bi pripomogla do miru na razburkanih področjih sveta « Glede na odnose z ZDA je Hruščev izjavil; «Ti odnosi so daleč od tega, da bi bili dovolj normalni. Mi to obžalujemo in bomo z naše strani storili vse mogoče, da se odnosi med ZSSR in ZDA izboljšajo.« Potem je Hruščev glede na Francijo dejal; »Vzpostavili smo s Francijo odnose. ki niso slabi,« in ko ga je nekdo vprašal, če bo šel pozneje v Francijo, je Hruščev odgovoril, da imata tako on kot Bulganin obsežne funkcije, ki jima nalagajo ogromno odgovornost, in torej ne moreta hoditi ekrog po svetu kot navadna turista. »Vsekakor pa. je dostavil,, če bi se pokazala potreba in če bi se mogla odtegniti svojim u-radnim dolžnostim, bova šla zaradi koristi svetovnega miru kamor koli« Na neko drugo vprašanje je Hruščev odgovoril; »Glavni rezultat, ki smo ga dosegli, je večje zaupanje med ZSSR in Veliko Britanijo. Na podlagi svojih razgovorov z britanskimi voditelji smo bolje spoznali Veliko Britanijo in, kar je zelo važno za nas, prepričali smo se. da niti britansko ljudstvo niti britanska vlada nočeta vojne. • Tiskovna konferenca je trajala dlje kot se je računalo. Hruščev in Bulganin eta od-govariala mirno in prijazno na stavljena vprašanja, nato pa sta se oprostila, češ da morata oditi na postajo zaradi odhoda v Portsmouth. Novinarji so vstali in jima ploskali. Predstavnikov britanske vlade ni bilo na konferenci, ki jo je prenašala tudi televizija. Ko je danes prvič uradno komentiral včerajšnjo zaključno angieško-sovietsko izjavo, je predstavnik Foreign Offi-cea George Young poudaril: 1. da se je izjava omejuje zgolj na izraženje namenov. 2. da bo ta izjava podlaga bodoče politike obeh držav. 3. da je vse odvisno do načina, kako se bodo nameni, izraženi v poročilu, izvajali v praksi. Kolikor zadeva Bulganinove trditve, ko je zahodnim državam očital, da so spremenile svoja stališča o problemu razorožitve, je Young zatrdil: «Bilo je bolj točno reči, da so včasih Sovjeti sprejeli nekatere zahodne predloge v drugačni zvezi, pri tem pa istočasno opustili nekatere predloge, ki jih Zahod smatra za bistvene.« «Izjave sovjetskih voditeljev o Bližnjem vzhodu zahtevajo bolj poglobljenega proučevanja.« je dostavil predstavnik Foreign Officea. Poudaril pa je, da se je Sovjetska zveza povoljno izrazila za prenehanje oborožitvene tekme in da se ta odstavek poročila gotovo nanaša na Bližnji vzhod. Ob slovesu z Edenom na londonski postaji Victorja je Bulganin še enkrat poudaril prepričanje, da bo prišlo do izboljšanja odnosov med obema državama. «Naši razgovori so dokazali, je še dejal, da je med SZ in Zahodom mogoč sporazum na podlagi in načelih miroljubnega sožitja in da je miroljubno sožitje med državami različnih socialnih sistemov ne le mogoče temveč tudi potrebno in koristno za narode sveta.« Eden pa se je gostom zahvalil za potrpežljivost in vztrajnost pri opravljanju težke naloge. ((Niti najmanj ne dvomim, je dejal Eden, da so imeli naši dolgi razgovori vrednost za odnose med našima državama in za mir na svetu.» . Potem sta Bulganin in Hru-scev s posebnim vlakom odpotovala v Portsmouth, kjer sta se vkrcala na križarko «Ordzonikidze». Na križarko je sel tudi zunanji minister Selwyn Lloyd, kjer so vsi sku-paj za slovo popili nekaj čaš. Poslavljanje se je še nadalje-valo, ko sta bila Lloyd in Malik se na pomolu. Iz besed Hruščeva, ki je Lloydu dejal, naj «ohrani svoje srce v dobrem stanju za obisk v Moskvi)), se lahko sklepa, da je povabljen v Moskvo tudi on- Med Vzhodom in Zahodom potrebni bolj zaupljivi odnosi kakor doslej Obe državi pripisujeta veliko važnost razgovorom o razorožitvi - Proučitev položaja v Sredozemlju • Nujnost razširitve delovanja NATO na nevojaška področja • Martinove izjave o vprašanju nemške združitve ter o morebitnem obisku Bulganina in Hruščeva v Italiji PARIZ, 27. — Uradno poročilo o razgovorih, ki sta jih imela v Parizu predsednik Gronchi in predsednik Coty in katerih so se udeležili tudi Guy Mollet ter francoski zunanji minister Pineau in italijanski zunanji minister Mar. tino, pravi, da so se sporazumeli, da je v sedanjem položaju v Evropi in na svetu potrebno še posebno ((povečati dosedanje napore Zahoda za zagotovitev trajnega miru, ki naj temelji na pravičnosti«. ((Francija in talija, pravi poročilo dalje, bosta dali NATO ves svoj prispevek in bosta sporazumno ravnali z namenom, da bo ta organizem dosegel na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju tisti razvoj, ki bo omogočil, da pride do izraza njegov celotni pomen«. Poročilo pravi dalje, da bosta Francija in Italija nudili vso svojo podporo vsakemu načrtu, ki naj še tesneje poveže zahodnoevropske države, in bosta zlasti podpirali evropski svet. Namen obeh držav je evropska integracija. »Naslanjajoč se na uspehe, dosežene na teh bistvenih sek- nosti in ravnotežja, ki lahko tor jih, pravi dalje poročilo, I odpomore sedanji krizi na je potrebno uvesti med Vzhodom in Zahodom bolj zaupljive in aktivne odnose kakor v preteklosti. To zbližanje bo omogočilo rešitev nujnih vprašanj, kakor je vprašanje zdru. žitve Nemčije v svobodi, ter uresničenje sistema evropske varnosti na pravični in trdni podlagi. S tem v zvezi pripisujeta Francija in Italija posebno važnost sedanjim pogajanjem o razorožitvi. Obe vla. di sta mnenja, da bi nagel 'napredek na tem sektorju blagodejno vplival na celotni mednarodni položaj, in bosta sporazumno zastavili svoje napore, ki so "potrebni, da pride do konkretnih rezultatov«. »Posebna skrb se je posvetila proučitvi vprašanj, ki so sedaj v ospredju v Sredozemlju. Očitno je, da vsako ogrožanje miru in varnosti na tem področju neposredno zadeva interese obeh držav in zaradi tega se bosta morali obe vladi še dalje tesno posvetovati, da prispevata k ">> činkovitosti tiste politike stal- Bližnjem vzhodu«. Zatem pravi poročilo, da je potreben nov napredek v gospodarskem sodelovanju med obema državama, in zaključuje; »Gronchijev obisk v Parizu je omogočil na ta način po. globitev in okrepitev enotnosti pogledov, ki obstaja med obema prijateljskima in zavezniškima narodoma. Ob bližnjih važnih pogajanjih je sestanek omogočil postavitev temeljev za skupno akcijo pri reševanju glav ih vprašanj v svetu, zlasti pa v Evropi in Sredozemlju«. Italijanski zunanji minister Martino pa je imel popoldne tiskovno konferenco, na kateri je govoril o rezultatih včerajšnjih in današnjih razgovorov. Najprej je izjavil, da v odnosih med Italijo in Francijo ni nobenih vzrokov za nasprotja. Obstajajo samo nekatera vprašanja, ki jih proučujejo na tehničnem področju. Zatem je minister izjavil, da so govorili o atlantskem zavezništvu ter ugotovili po- Včeraj ob 12. uri potekel rok za vložitev kandidatnih list Lov za „stratešhau mesta na glasovnicah - Po današnfi seji senatne komisije za notranje zadeve je še bolj gotovo, da politični volilni zakon ne bo sprejet pred majskimi volitvami PRIPRAVE PRVOMAJSKIH PROSLAV (Od našega dopisnika) RIM, 27. — .Iz vseh krajev Italije — zlasti iz velikih mest —r poročajo, da je bii lov na takoimenovana »strateška« mesta na glasov.icah za majske upravne volitve naravnost škandalozen. Včeraj ob 12. uri je namreč potekel rok za vlaganje kandidatnih list. Vroča je bila zlasti borba za zadnje mesto na glasovnici. Tako se je zgodilo, da je v Rimu nredstavnik cle-mokrščanske liste vložil kandidatno listo ob U. uri 59 minut in 45 sekund. Kot smo že poročali kandidira na tej listi znani desničarski demo-kristjanski senator Tupini. Med ostalimi kandidati za rimske župane pa so še fašist De Marsanich, monarl.ut Lauro, nanovo oživel: kva- lunkvist Giannini, socialist Lizzadri. komunist Natoli in drugi. Ekupno je bilo predloženih v Rimu 13 list (enako kot v Trstu op. ur.). V Milanu so med kandidati za župana socialist Mazzali. liberalec Grassi itd. V Torinu pa je med županskimi kandidati tudi podpredsednik vlade Sa-ragat. Ime desničarskega demokri-stjanskega senatorja Tupinija je najožje povezano s spre-minjevalnimi predlogi nekaterih demokristjanov k načrtu volilnega zakona za parlamentarne volitve. Kot smo že včeraj poročali, je danes notranja senatna komisija o tem načrtu razpravljala in senator Zotta je s svojim strankarskim kolegom Ricciom vztrajal na petih ali šestih spreminjavalnih predlogih, o katerih bodo nadaljevali diskusijo 2, maja. Zotta je med drugim predlagal, naj se odpravi prepoved izvolitve županov v parlament, kar bi imelo za posledico, da bi se moral Tupini odpovedati funkciji senatorja čeprav so mu obljubili, da bo vršil lahko funkcijo rimskega župana in senatorja hkrati. Senator Ric-cio pa je predlagal, naj bi se stvar uredila s posebnim zakonom, za sedaj pa naj bi se enostavno zadevne določbe zakonskega načrta za politične volitve brisale. Komunistični in socialistični senatorji pa so zahtevali, naj se o tistih spreminjevalnih predlogih, ki so nujni, čimpfej diskutira. Njim se je pridružil tudi demokristjan Lepore. Vse spreminjevalne predloge so nocoj predložili tajništvu senata. Zelo značilno je, da je med paragrafi, ki jih hočejo spremeniti, tudi določba glede izvoljenih državnih uslužbencev v zbornico ali senat. Ti uslužbenci so v veliki večini demokristjani in bi očitno hoteli v primeru izvolitve prejemati kar dve plači; plačo red- no državnega uslužbenca in plačo parlamentarca. Proti takšni politični nemoralnosti se je takoj uprla levica, ker je očitno, da izvoljeni uslužbenci ne bi mogli v redu izvrševati obeh funkcij. Zato je več kot čudno, da Krščanska demokracija takšen spremi-njevalni predlog zagovarja. Zato bo levica zahtevala, da se vprašanje do kraja razčisti in na ta način prisili Krščanska demokracija, da se pred upravnimi volitvami pokaže v pravi luči. Tri male koalicijske stranke seveda nikakor niso zadovoljne z odložitvijo razprave o tem zakonu, ker bo onemogočila njegov sprejem pred majskimi volitvami, pri-čakuie se, da bo Saragat ponovno interveniral pri Segniju in zahteval, naj vlada ne prelomi dane besede. Pridružil se mu je tudi liberalni voditelj Malagodi, ki skupaj s PRI in PSDI upravičeno dolži demokristjane, da »skupaj s so-cialkomunisti manevrirajo«, da bi prišlo do zastoja normalne procedure za odobritev političnega zakona. Sara-gatovo glasilo piše odkrito o teh parlamentarnih manevrih, s katerimi se hoče «uničiti demokratična solidarnost med PSDI in KD». O zadevi se je Segni razgovarjal z načelnikom demokristjanske senatorske skupine Ceschijem, s pravosodnim ministrom Mo-rom in državnim podtajnikom Ferrarijem Aggradijem. Vedno bolj živahne postajajo priprave za proslavo 1. maja po vsej državi. Največje proslave bodo organizirali kot vsako leto sindikati CGlL in levičarske delavske stranke. Kot po navadi se bodo proslav — seveda svp-jih — udeležili ne samo de-mokristjanski predsednik vlade Segni. temveč bo delavcem govoril tudi papež. A. P. RIM, 27. — V ponedeljek bo imelo ustavno sodišče svojo drugo javno razpravo. Razpravljali bodo o rekurzih proti čl. 57 št, 1 kazenskega zakonika in proti čl. 157 zakona o javni varnosti. Novi rozoovori med Gfom Kom m Siasseoom V sredo novo glasovanje o zaupnici Mollelovi vladi Glasovanje bo povezano z zaKonom o starostnih po Kojninah - Posvetovanja afrišKo-azijsKe sKupine v New YorKu o Alžiru - Izjave marošKega zun, ministra PARIZ, 27. — Francoski mi. nistrski predsednik Mollet je danes postavil vprašanje zaupnice v narodni skupščini proti resoluciji, ki jo je predložil neodvisni poslanec Jean Moreau in ki zahteva, naj bi z razpravo o starostnih pokojninah počakali, dokler se parlamentu ne predloži proračun dohodkov za izdatke v Alžiru in proračunskih dohodkov v letu 1956. Glasovanje o zaupnici bo v sredo popoldne. Za pokojninski sklad bo potrebnih okoli 140 milijard fran. kov. Najnižja pokojnina, ki je sedaj določena na 134.320 fran. kov letno, bo baje zvišana na 162.000 frankov. Kar se tiče Alžira, javljajo iz New Yorka, da so člani afriško-azijske skupine v OZN, po včerajšnjem sestanku objavili skupno izjavo, v kateri poudarjajo, da so med drug'-mi možnostmi upoštevali tudi predložitev alžirskega vprašanja Varnostnemu svetu ali pa sklicanje glavne skupščine OZN, ki naj bi o tem razpravljala. V izjavi dodajajo delegacije, da so izrazile svojo globoko vznemirjenost in zgražanje zaradi poteka dogodkov v Alžiru, ki so se dejansko spremenili v vojno stanje proti alžirskemu ljudstvu«. . # Afriško-azijska skupina je prepričana, nadaljuje izjava, da Združeni narodi ne morejo pasivno gledati na tako tragične dogodke. Skupina proučuje zaradi tega sredstva, s katerimi bi Združeni narodi lahko delovali v okviru svoje odgovornosti spričo tega položaja«. Predsednik skupine za april afganistanski delegat Abdul Aziz je izjavil, da bo skupina sprejela dokončen sklep v desetih dneh in da se bo ponovno sestala prihodnjo sredo, V zadnjih 48 urah so francoski vojaki v Alžiru ubili več upornikov ali pa jih ujeli. Preteklo noč so bili uporniki zelo aktivni na področju Kabilije, kjer so porušili več mostov, poškodovali vodovode in zažgali več poljskih pridelkov. Francoski visoki komisar v Rabatu je danes sporočil, da so maroške oblasti prevzele od francoskih oblasti odgovornost za notranjo varnost v Maroku na podlagi sporazuma o neodvisnosti Maroka. Poročilo dodaja, da bo načelnik francoske varnostne službe Frangois Petitjean postal tehnični svetovalec novega načelnika maroške varnostne službe, medtem ko bo francoska policija še dalje vršila svojo službo na ozemlju, dokler ne bo francosko-maroški protokol določil njenega bodočega položaja. Novi maroški zunanji minister Balafrej je na tiskovni konferenci med drugim izjavil: »Trudil se bom z vsemi silami, da ustvarim prijateljske vezi in okrepim že obstoječe vezi s prijateljskimi državami, med katerimi sta Francija in Španija, s katerima se pogajamo, ter z muslimanskimi državami, s katerimi nas veže toliko skupnosti«. Na razna vprašanja je Balafrej izjavil, da bo še dalje ostal glavni tajnik stranke Istiklal. O ameriških oporiščih v Maroku je izjavil, da bodo o tem gotovo govorili v določenem času, ki pa ga sedaj ni mogoče določiti. Na koncu je Balafrej izjavil, da sedanji sporazumi med Francijo in Marokom ne izključujejo možnosti, da bi Maroko izmenjal diplomatske pred- stavnike z drugimi državami Sindikalisti iz SZ v Jugoslaviji BEOGRAD, 27. — Danes je prispela v Beograd delegacija sovjetskih sindikatov. Načelnica delegacije Korobova je izjavila novinarjem, da bo ta obisk prispeval k utrditvi sodelovanja in prijateljstva narodov Sovjetske zveze in Jugoslavije. Korobova je dalje zaprosila novinarje, naj sporočijo delovnemu ljudstvu Jugoslavije pozdrave ob prazniku 1. maja. LONDON, 27. — Iz ameriških virov se je izvedelo, da je sovjetski delegat na včerajšnji seji razorožitvenega pododbora izjavil, da je pripravljen razpravljati istočasno z zmanjšanjem konvencionalne oborožitve tudi o nuklearni razorožitvi. Dodal pa je, da nuklearna razorožitev ne sme biti pogoj za klasično razorožitev. Domnevajo, da so o sovjetskem predlogu govorili voditelji delegacije v pododboru na sestanku, ki je bil v Foreign Officeu danes popoldne. Svoj predlog je Gromiko sporočil po razgovoru, ki ga je imel z ameriškim delegatom Stassenom. V poučenih krogih zatrjujejo, da pomenijo sovjetsko-ameriški razgovori neposreden razvoj razgovora, ki ga je v torek imel Stassen s Hruščevom in Bulganinom. Tedaj je Hruščev predlagal zasebne razgovore med ameriško in sovjetsko delegacijo na razorožitveni konferenci. Stassen se je sporazumno ostalimi zahodnimi državami prvikrat sestal včeraj popoldne z Gromikom pred sejo pododbora. Ameriška in sovjetska delegacija sta se nato ponovno sestali na seji pododbora in sta sklenili, da bosta imeli v soboto novo skupno sejo. polno enakost pogledov med talijo in Francijo, ki se bo pokazala tudi na prihodnjem zasedanju NATO. «To zasedanje, je dejal Martino,' bo zelo važno, ker bodo na njem proučili razna bistvena vprašanja, in mislimo, da bosta naši dve državi na isti liniji. Italija že več let poudarja potrebo, da države atlantskega pakta ustvarijo ne samo vojaško solidarnost, pač pa tudi politicn . gospodarsko in socialno«. Dodal je, da se obe vladi strinjata o izvajanju drugega člena atlantskega pakta, in je dejal, da bo po njegovem mnenju moralo na prihodnji atlantski konferenci priti nekaj konkretnega za sodelovanje med državami NATO. Glede Srednjega vzhoda je Martino izjavil, da so med razgovori ugotovili obstoj skupnih ocenitev o najvažnejših in najnujnejših vprašanjih. S francoske strani so prepričani, da bo poslanstvo glavnega tajnika OZN Hammar-skjoelda lahko dalo pozitivne rezultate, da se prepreči ponovitev arahsko-izraelskih incidentov, in da bo v OZN mogoče najti pravično rešitev spora, ki bo sprejemljiva za obe strani. Govorili so tudi o vprašanjih splošne varnosti, nemške združitve in razorožitve. Po mnenju italijanske vlade pred. stavlja nemška združitev samo del tega vprašanja. Martino je nato dejal, da za zagotovitev miru ni dovolj doseči omejitev in nadzorstvo oborožitve, pač pa tudi vzpostavitev mednarodnega zaupanja. »Med najvažnejšimi vprašanji, ki danes razdvajajo svat je nemško vprašanje, kajti dokler ne bo eNmčija ponovno združena, dokler ne bodo tam mogoče svobodne volitve. bo Evropa vedno vznemirjena zaradi možnosti resnih komplikacij. Varnost, razorožitev in nemška združitev so torej tesno med seboj povezane in to so priznali tudi na francoski strani«, Govoril je nato o evropski skupnosti ter je na koncu dejal. da med Italijo in Francijo ni bistvenih nasprotij, kar se tiče nemškega vprašanja, ker sta obe vladi mnenja da se to vprašanje lahko reši samo v okviru omejitve in nadzorstva oborožitve. O italijanskem in francoskem načrtu za izvajanje čl. 2 a-tlantskega pakta je izjavil, da sta zamišljena z različnega stališča, lahko pa najdeta skupno podporo. Izjavil je tudi, da je italijanska vlada naklonjena razširitvi Varnostnega sveta OZN. Med vprašanji, ki so jih novinarji postavili Martinu, je ta odgovoril tudi na vprašanje v zvezi z možnostjo, da bi Bulganin in Hruščev obiskala Italijo. »Nihče ni o tem govoril, je dejal Martino, toda seveda je vsak oseben stik in sestanek, ki lahko dejansko služi mednarodni pomiritvi, za nas dobrodošel«. Draškovičeve izjave o londonskih razgovorih Grški delegat v OZN o britanskih grozodejstvih na Cipru NEW YORK, 27. — Grški stalni delegat v OZN Pala-mas je poslal vsem članom OZN dokumente, ki vsebujejo poročila o britanskih grozodejstvih proti grškemu prebivalstvu na Cipru. Med zločini, ki jih dokument našteva, so: nasilje, nadlegovanje žensk, kraja, uničevanje privatne lastnine, umori in neusmiljeno ravnanje z živino. Iz Nikozije javljajo medtem, da je sinoči na tamkajšnjem letališču požar popolnoma uničil letalo »Dakota«, last ciprske letalske družbe, na katerem je prej "nastala eksplozija. Vzroki eksplozije še niso znani. V današnjih zgodnjih jutranjih urah pa je požar uničil tovarno tobaka v Nikoziji. Domnevajo, da so požar zanetili Turki, ker je tovarna last nekega Grka. BEOGRAD, 27. -— Državni tajnik za zunanje zadeve Branko Draškovič je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da še ne razpolaga z zadostnimi informacijami, da bi lahko komentiral rezultate londonskih razgovorov. Toda sodeč po sporočilu, ki je bilo objavljeno, je bila izmenjava misli visokih sovjetskih in britanskih državnikov koristna. V zvezi z vestmi o prilagoditvi atlantskega pakta sedanjemu razvoju položaja v svetu je Draškovič izjavil; ((Sodimo, da je neizbežno, da mora. jo organizacije, ki so nastale v dobi hladne vojne, menjati svoj značaj. Nove tendence, ki se napovedujejo, bodo pozitivne, v kolikor bodo pripomogle, da se premaga sedanja razdeljenost sveta«. Draškovič je dalje izjavil, da ne ve ničesar o domnevni pobudi albanske vlade, ki naj bi zaprosila jugoslovansko in romunsko vlado za posredovanje med Albanijo in Grčijo za prekinitev vojnega stanja med obema državama. Izjavil je dalje, da so brez vsake podlage vse vesti o domnevni balkanski federaciji med Jugoslavijo, Albanijo, Bolgarijo in Romunijo in da razgovori med jugoslovansko in madžarsko gospodarsko delegacijo, ki so se pred dnevi začeli v Beogradu, potekajo normalno. Težave z Euratomom PARIZ, 27. — V Parizu se vztrajno širijo govorice, da bo sestanek šestih zunanjih ministrov, ki bi moral biti 6. maja v Parizu, odložen na konec maja, ker v francoski vla. di ni bilo še doseženo soglasje glede Euratoma. Člani francoske vlade niso enotni med drugim tudi glede prepovedi izdelovanja termonuklearnega orožja. BEIRUT, 27. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je imel danes ob navzočnosti ge. nerala Burnsa enourni razgovor z libanonskim predsednikom Samunom, L FRIMORSK1 DNEVNIK 2 — 28. aprila IS*6 VREME VČERAJ .Najvišja temperatura 15,6, naj-niižja 11,6, ob 17. uri 14,5. zračni tlaik 1003,9 stanoviten, veter zahodni,k severozahodnih 3 km, vlaga 85 odst.. 4,1 mm padavin, ne-bo oblačno, morje mirno. , ///- % 1pl! ml ; , ||. \/// UM j E V Danes, SOBOTA 28. M*114 Vita!. moč.. Slavica Sonce vzide ob 4.58 in zaton 19.08. Dolžina dneva 14.10.'lu vzide ob 22.44 i,n zatone o ■ Jutri, NEDELJA 29. apr»a Robert, op., TanKoslava _ VČERAJ OPOLDNE ZAKLJUČENO VLAGANJE LIST ZA BLIŽNJE VOLITVE LISTE IN IMENA za občinske volitve v podeželskih občinah V tržaški občini je bilo predloženih 13 kandidatnih list - «Gospodarska lista* povezana s kvalunkvisti, neofašističnimi disidenti, upokojenimi generali in drugimi Za občinske volitve v tržaški občini je bilo predloženih skupno 13 kandidatnih list, in sicer; Komunistična partija, Itali-janska liberalna stranka (PL1), Neodvisna socialistična lista, Italijanska republikanska stranka (PRI), Itaiijanska socialistična stranka in Unita Popolare skupaj (PS1-UP), Radikalna stranka, Krščanska demokracija (KD). Monarhistična stranka, Italijansko socialno gibanje (MSI), Nacionalno gospodarsko gibanje (MEN), Slovenska demokratska zveza, Tržaška unija in Italijanska socialistična demokratska stranka (PSDI). Na glasovnici bodo kandidatne liste razvrščene po gornjem vrstnem redu. V preteklih dneh smo že mnogo pisali o posameznih kandidatnih listah in tudi o posameznih kandidatih. Pove dali smo, da listi KP načeluje Vittorio Vidali, demokrist. janski pa dosedanji župan Bartoli, kar dovolj jasno ka-rakterizira namene tržaške demokrščanske stranke in njen program za prihodnost. Hkrati smo tudi pisali o nekaterih spremembah pri socialdemokratih, republikancih in liberalcih. Tako bo dosedanja socialdemokratska svetovalka Gruber-Bencova kandidirala na listi PSI-UP, republikanski svetovalec in bivši tržaški župan Miani bo kandidiral letos na socialdemokratski listi, liberalci pa so se lani razcepili. Napredni del članov te stranke je ustanovil tržaško sekcijo radikalne stranke. Pri PLI pa so ostali le predstavniki »morskih psov*. Letos nastopita na volitvah dve novi listi; radikalna in lista Nacionalnega gospodarskega gibanja (MEN). V prvi listi kandidirajo v glavnem tržaški italijanski laični napredni intelektualci, ki so se odcepli od liberalne stranke zaradi njenega vedno bolj reakcionarnega značaja. Največjo novost na predstavlja lista MEN. Ta "lista, ki bi morala po začetnih izjavah predstavljati nezadovoljne tržaške gospodarske kroge in predvsem srednja in mala podjetja ter zagovornike proste cone, saj je bil njen uradni pobudnik preds. odbora za prosto cono trgovec Bino Barbi, se je prelevila v skrajno desničarsko listo V. njej so zastopani poleg nekaj predstavnikov srednjih in malih podjetij, generali v pokoju, predstavniki kvalun-kvistov, neofašističnih odpadnikov MSI. predstavniki nekaterih velikih industrijskih, trgovskih in gradbenih podjetij, tajnik sekcije istrskih beguncev v »Lega Nazionale«, dosedanja demokrist janska svetovalca Antonio Colella in Bruno De Mori. Prvi je znan tudi kot demokristjanski aktivist. Kot vidimo, torej gornja lista ne more predstavljati* srednjih in malih podjetij, ki se že toliko let borijo proti gospodarskemu zapostavljanju Trsta in tudi ne zagovornikov proste cone. Kandidati te liste predstavljajo samo politične interese skrajne reakcionarne desnice, ki se hoče predstaviti tržaškim volivcem kot politična skupina, samo da bi na eden ali drug način pobrali glasove volivcev, ki so razočarani nad sektaško in hlapčevsko politiko nekaterih italijanskih strank in Predvsem Krščanske demokracije. Čeprav demokristjani to listo napadajo, je danes očitno, da je ta lista nastala po njihovi zamisli in iniciativi in so zato kandidirali na njej tudi dva svoja bivša občinska svetovalca. Hkrati pa je razvidno, da je ta lista nastala sporazumno med neofašisti in demokrist-janskim vodstvom, čeprav ho. čejo oboji «dokazati» da ni njihova. V podeželskih občinah so bile predstavljene naslednje kandidatne liste za občinske volitve: Občina Zgonik LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI: 1. PIRC Alojz - Salež; 2. MILIC Stanislav -Zgonik; 3. GRILANC Karlo -Salež; 4. Hrovatin Albin Briščiki; 5. GRUDEN Josip -Samotorca; 6. MILIC Mario -Mali Repen; 7. MILIC Anton - Salež; 8. FURLAN Ivan Gabrovec; 9. RUSTJA Ivan -Gabrovec; 10. CIBIC Vladimir - Devinščina; 11. BOGATEČ Silvan - Briščiki; 12. PEGAN Just - Salež. Lista demokratične enotnosti bo na prvem mestu. V zgo-niški občini je bila vložena še ((slovenska lista«, ki bo imela za znak srce in nagelj ter ji načeluje Milič Josip. Občina Repentabor že - Col; 2. GUŠTIN Veljko -| Dolina; 14. SVAB Ludvik -Col; 3. GUŠTIN Alfonz - Col; Dolina; 15. VALENTIČ Josip 4. GUŠTIN Ludvik - Col; 5. | - Domjo; 16. ŽERJAL Josip - Lazar Jože - Veliki Repen; 6 PURIC Milan - Veliki Repen; 7. RAVBAR Viktor - Veliki Repen; 8. ŠKAMPERLE Jože - Col; 9. ŠKABAR Alfonz -Veliki Repen; 10. ŠKABAR Silvester - Veliki Repen; 11 ŠKABAR Franc - Col; 12. ŠKABAR Ivan - Veliki Repen. Lista demokratične enotnosti bo tudi v repentaborski občini na prvem mestu. Včeraj je bila predstavljena tudi druga lista, in sicer ((neodvisnega gospodarskega združenja«, ki bo imela za znak skalo s tržaško helebardo in ji načeluje Škabar Josip. Občina Oolina LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI; 1, BIZJAK Jo- OBCINSKA DEMOKRATIČNA LISTA: 1. BORDON Bogdan - Lakotišče (Domjo); 2. BONETA Anton - Boršt; 3. KURET Sergij - Ricma-nje; 4. KURET Severin -Boršt; 5. KURET Silvester - Ricmanje; 6. ZULJAN Just - Ricmanje; 7. HRVAT Ul-drik - Boršt; 8. LOVRI-HA Dušan - Dolina; 9. OTA Josip - Boljunec; 10. PANGERC Josip - Kroglje; 11. PRASEL.J Bruno - Dolina; 12. PURGER Aleksander - Mač-kovlje; 13. SANCIN Josip - Boljunec Tudi v dolinski občini bo občinska demokratična lista na prvem mestu. V dolinski občini so bile predstavljene še druge tri liste: lista PSI. lista DC in ((slovenska lista«, ki ima za znak lipovo vejico s helebarde in ji načeluje Jer-cog Valentin. Hliljsha občina LISTA hFRAUSINb: 1. PAC-CO Giordano; 2. MICOR Pie-tro; 3. POSTOGNA Giovanni; 4. MILLO Gastone; 5. BRAI-NI Renato; 6. ZOCCHI Teodoro; 7. NORBEDO Luigi; 8. CICCHIO Romildo; 9. PRODAN Carlo; 10. SANTALESA Ricciotti; 11. LOREDAN Lu-ciano; 12. MARTINELLI Ne-reo; 13. RUMEN Giuseppe; 14. CANZIANI Antonio; 15. PAN-CERA Pietro; 16. FONTANOT Gino; 17 NICOLINI Paolo; 18. MANIAGO Bruno; 19. POSTOGNA Natalia por. ZILLI; 20. MARASSI Libero; 21. DE PANGHER Mario; 22. FONTANOT Guido; 23. ROBBA Dario; 24. APOSTOLI Giuseppe; 25. ZUGNA Teodoro; 26. DRIOLI Nicolo; 27. FERLUGA Kiljan; 28. DEMARCHI Fran-cesco; 29. ZACCARIA Spar-taco; 30. APOLLONIO Guer-rino. Poleg liste «Frausin» so bile v miljski občini vložene še liste PSDI, PRI in DC. ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE = LISTE = Neuavisna socialistična lista priredi naslednja volilna zborovanja: danes 28. aprila ob 20. uri: PROSEK, v prosvetnem krožku PADRICE, v društvenih prostorih nedelia, 29. aprila ob 10.30: SKEDENJ, v kino dvorani SV. KRIZ zoorovani Skupščina pekov Včeraj je bila v Ul. Zonta 2 enotna skupščina pekovskih delavcev, ki so razpravljali o raznih vprašanjih stroke. JI Jutri ob 15. uri bo v kinodvorani v Boljuncu volilno zborovanje, na katerem bodo navzoči tudi kandidati «Ob-činske demokratične liste« iz Doline. Na zborovanju bo sodelovala občinska godba. Volilni sestanki NSL Včeraj so bili trije predvolilni sestanki Neodvisne socialistične liste, in to v Ul. sv. Frančiška, na Opčinah fn v prostorih v Ul. Ruggero Manna, Govorniki so na teh sestankih prisotnim pojasnili cilje, po katerih stremi ta lista t in politični pomen volitev. IZ PODATKOV TRGOVINSKE ZBORNICE Porast pristaniškega prometa v primeri z lanskim marcem V prvih treh mesecih pa je promet dosegel 1 milijon 169.735 ton v primeri z lanskimi 1.143.990 tonami U Neodvisna socialistična lista predložila kandidate v 9 o-krožjih-Dokončni sprejem kandidatov bo znan v četrtek libčinn Davin-Nabrežina LISTA OBČINSKE ENOTNOSTI. 1. ANTONIČ Anton -delavec; 2. COLJA Srečko -klesar; 3. FURLAN Dušan -novinar; 4. GRATTON Arturo - klesar, 5. JEZ dr. Janko -profesor; 6. KRAVANJA Josip - uradnik; 7. I.EGISA Drago - novinar; 8. MARKOVIČ Alojz - električar; 9. MERVIČ Ladislav - delavec; 10. OLIVA Adriano - tiskar v pokoju; II PERTOT Ignac - trgovski nameščenec; 12. PIPAN EgidiJ • visokošolec; 13. RADOVIČ Danilo - kmet; 14. SKRK Albin -klesar; 15. SUSTERSIC Lucijan • železničar v pokoju; 16. VIŽINTIN Abdon - klesar. Poleg te liste, ki bo na glasovnici na drugem meRtu, je bila v devinsko-nabrežinski občini piedstavljena tudi lista »UDI«, ki ji načeluje Sguerzl Pietro in bo na glasovnici na prvem mestu ter lista z znakom ((lipova vejica s helebardo«, ki ji načeluje Josip Terčon. NEODVISNA SOCIALISTIČNA LISTA Je predložila svoje kandidate v devetih volilnih okrožjih, ki imajo za znak ladjo, helebardo in klasje. Ti kandidati so: FAGANEL Josip v II. okrožju NOVAK Ivan v III. okrožju UL1ENI Giovanni v IX. okrožju DRASSICH Carlo v XI. okrožju PETROMO Bortolo v XII. okrožju BUKAVEC Ivan v XIII. okrožju STOKA Franc v XIV. okrožju MAŠERA Sonja v devinsko-nabrezinskem okrožju (neodvisna) KOSMINA Mirko v miljskem okrožju. Komunistična partija za Tržaško ozemlje je vložila kandidatne liste za vsa okrožja, razen za prva štiri. 1 talij, socialistična stranka (PSI) samo v prvih štirih okrožjih. Neodvisni komunistični kandidat pa s posebnim znakom v okrožju Milje. Trzaika unija je vložila kandidature samo v okrožju XII. XIII in XIV. Tako imenovana Slovenska lista pa v okrožjih Devln-Na-brežina, Milje ter v okrožjih Trst IH. IX. XII, XIII in XIV. Radikalna stranka je vložila listo v šestih okrožjih, in sicer Trst I, V, VIII, XI, XII in XIV. V vseh okrožjih so postavili kandidature: Italijanska socialdemokratska stranka (PSDI). Italijanska republikanska stranka (PRI), Krščanska demokracija in fašistično Italijansko socialno gibanje (MSI). Italijanska liberalna stranka (PLI) v desetih okrožjih in sicer od Trst II do Trst XI. Monarhistična nacionalna stranka (PNM) v vseh štirinajstih okrožjih Trsta. Gospodarsko nacionalno gibanje (MEN) v detetih okrožjih, in sicer od Trst l do VIII ter v XI in XIII okrožju. Gornje podatke smo prejeli v uradih vseh šestnajstih sedežev volilnih komisij za posamezna okrožja. Poudarjamo, da so bile vse zgoraj i-menovane kandidatne liste izročene v volilnih uradih. Toda e tem še ni rečeno, da so vse kandidature že potrjene. Zvedeli smo namreč, da več kandidatnih list, ki so jih njihovi predstavniki prinesli, volilne komisije sploh niso hotele sprejeti, ker niso u-strezale zakonskim predpisom. Takoj po 12. uri, ko je minil rok za vlaganje list, so se komisije sestale in vse kandidature pregledale. Pri tem pregledovanju so naletele na nekatere manjše pomanjkljivosti. Pregledovanje bo trajalo danes ve*, dan, nato pa bodo kandidature predložene v pretres centralni komisiji v roku 24. ur, to je v ponedeljek. Centralna komisija bo nato uradno sporočila, katere liste so dokončno sprejete. Se prej pa bodo morali kandidati, ki se hočejo med seboj povezati, da bi mogli računati na čim večje število glasov za izvolitev nadaljnjih 8 kandidatov (izven okrožij), vložiti uradne izjave o povezavi. Ni nobenega dvoma, da se bodo med seboj povezali kandidati istih strank, kandidati Komunistične partije pa se bodo povezali s kandidati PS. Rok za vlaganje uradne izjave o povezavi bo zapadel v ponedeljek, to je 28. dan pred datumom volitev, ki je dolo- čen za 27. maja. Izjavo mora overoviti notar, vložiti pa jo morajo kandidati pri centralnem volilnem uradu. Izjava se mora nanašati najmanj na še dva druga kandidata in mora biti vzajemna. Do četrtka. to je do vključno 26. dne pred volitvami, mora centralni volilni urad opraviti naslednje delo; 1. izločiti mora vse tiste kandidate, ki so se predstavili v več kot enem okrožju; 2. overoviti izjave o povezavi; 3. sporočiti okrožnemu volilnemu uradu, katere kandidature fo sprejete in veljav- ne, kakor tudi, katere povezave so pravilne. Ko bodo okrožni volilni u-radi gornje- sporočilo 1 prejeli, bodo sporočili posameznim kandidatom. da so njihove kandidature dokončno sprejete. Hkrati bodo uradi po prefekturi objavili razglas s seznamom imen vseh kandidatov in njihovimi volilnimi znaki. Obvestilo mestne klavnice Ravnateljstvo mestne klavnice obvešča prizadete, da bo mesnica z drugovrstnim mesom v Ul. U. Foscolo odprta tudi danes od 15, ure dalje, ker ima na razpolago veliko količino mesa. Delavci «Pash[icio Trieslino» zahtevajo začetek pogajanj Včeraj je šla delegacija delavstva podjetja iiPastificio Triestino« na sedež Zveze in-dustrijcev, kjer je delegate sprejel dr. Mari. Delegati so zahtevali, naj se čimprej skliče sestanek, na katerem bodo razpravljali o položaju v tovarni, potem ko je nehala obratovati. Dr. Mari je obljubil, da se bo za stvar pdza-nimal. Dilegacija je šla, nato h glavnemu tajniku tržaške občine dr. Carminelliju, ki Po podatkih tržaške trgovinske zbornice so v marcu pripeljali po morju v tržaško pristanišče 399.948 ton blaga, medtem ko so v istem mesecu preteklega leta pripeljali 335.378 ton. Odpeljali pa so 91.150 ton (lani 112.076 ton). Skupni promet tržaškega pristanišča je torej v marcu dosegel 491.098 ton (lani 447.412 ton). Ti podatki se nanašajo na celoten promet pristanišča in obsegajo torej poleg prometa Javnih skladišč tudi promet lesnega pristanišča in promet z mineralnim oljem. Železniški promet se je v marcu nekoliko znižal, saj so pripeljali po železnici 83.113 ton (lani v marcu 90.209 ton) odpeljali 213.689 ton (lani 239.163 ton). Skupni železniški promet je dosegel 296.798 ton (lani 329.372 ton). Pomorski promet tržaškega pristanišča je v prvih treh mesecih dosegel 1,169.735 ton (lani 1,143.990 ton) in ni zabeležil večjih sprememb v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. Ponovno pa se je poslabšal odnos med obsegom pripeljanega in odpeljanega blaga, saj so letos od januarja do marca pripeljali v pristanišče 920.347 ton, medtem ko so lani pripeljali 884.755 ton. Odpeljali pa so 249.388 ton (lani 259.235 ton). Železniški promet je zabeležil v prvih treh mesecih padec za okrog 40.000 ton in slično poslabšanje strukture kof pomorski promet. la njihovi zahtevi po polpot-nem poenotenju plač. Obvesfilo gen. konzulata FLRJ Zaradi državnega praznika ne bo urad predstavništva vlade FLRJ v Tr%tu sprejemal strank v dneh 30. aprila ter L in 2- maja. Jutri 29. t m. pa bo urad sprejemal stranke. Minister Lange v Trstu Včeraj popoldne je prispel v Trst norveški zunanji minister Lange v spremstvu svoje soproge in dveh tajnikov. Norveški zunanji minister je prispel iz Jugoslavije, kjer je bil na enotedenskem uradnem obisku kot gost jugoslovanskega zunanjega ministra Koče Popoviča. Na vprašanje našega dopisnika je norveški zunanji minister Lange izjavil, da je njegov obisk v Italiji zasebnega značaja, da pa bo uradno zastopal svojo državo dne 2. maja v Milanu na neki konferenci. Nadalje je norveški zunanji minister izjavil, da je bil obisk v Jugoslaviji zelo interesanten ter da je potekal v prijateljskem vzdušju. Nova stavka bolniških uslužbencev VOLILNA ZBOROVANJA 3. in 4- maja bodo bolniški tudi obljubil, da bo posredo-( uslužbenci zopet stavkali, če val. I ne bo medtem FIARO ugodi- KP: ob 19.30 na Trgu della Valle Vidali. J. Deferri in Gino Gerbec; ob 18- Ulica Ghirlandaio Mario Pugliese in Ondina De Rosa; ob 19. krožek Pečar v Kolonji Lu-ciano Roncelli in F. Gombač; danes bodo zborovanja KP tudi na Proseku, kjer bosta govorila Muslin in Košuta na Konkonelu, kjer bo govoril Blažina, in pri Sv. Jako bu na vogalu ulic Cristoforo Belli in Istria. Govorila bosta Radich in Cattonar. PSI-UP: ob 18. uri pri Sv Alojziju dr. Bruno Pincher-le (UP) in odv. Aldo Terpin (PSI), ob 20. uri na Konkonelu dr. Aurelia Benco (UP) in Carlo Ulcigrai (UP). Ljudska prosveta TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Jutri. 29. t. m. bo v prostorih kluba sestanek od 10 ck> 12. ure Dospela je revija Nova Filatelija štev, 1 - 2 za leto 1956, ki prinaša nadaljevanje tematike športa (Prekomorje). Clanti, ki ne bodo prevzeli na sestanku zadnjih dveh novosti, bodo izgubili pravico do rf j i h. * Razna obvestila Drugi planinski pohod SPDT bo jutri 29. t.m. s startom ob 10.30 v Glinščici pri Klunovem mlinu. Ekiiipe, ki so bile preteklo nedeljo na startu, veljajo za vpisane Pozivamo še druge planince in planinsko mladino, da se prijavijo še danes do 20. ure na sedežu SPDT v Ul. R. Manna 29. OD UCERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 27. aprila 1956 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 69-)etna Josipinš Sosič por. Cuoohini, 67-letni- Avguštin Cok, 70-letna Alojzija Pre-setnik por. Ovan. 77-letna Ame-lia Bronzin por. Bronzin, 70-letna Marija Ukmar vd. Biasatto, 76-1 etni Josip Makovec. 23-letna Eida Cipriotto por. Fucaro, 90-letna Maria Pugliese vd. D’Este. Začetek pouka v šoli na prostem Pokrajinska uprava sporoča, da se 2- maja prične pouk na prostem v šoli v Kolonji- Družine vpisanih učencev so vabljene, da jih spremijo na postajališče openskega tramvaja na Trgu Oberdan 2. maja ob 7.30. od koder se bodo o-troci peljali s posebnim tramvajskim vozom v šolo. NESREČEN DAM ZA ŠTEVILNE UKLflVOH SMRTNA NEZGODA DELAVCA IZ ROJANA Več delavcev se je moralo zateči po pomoč v bolnišnico Včerajšnji dan ni bil preveč I tudi verjetne mišične poškod- srečen za delavce, kajti raz meroma veliko število teh se je moralo zaradi nezgod na delu zateči v bolnišnico. Prvega je doletela smola 29-let-nega Armanda Basso iz Son-ninovega drevoreda, ki je v lesnem pristanišču med pregledovanjem tovora drv na tovorniku nepričakovano padel na tla Ker so mu po prevozu v bolnišnico ugotovili možganski pretres in verjetno prebitje lobanje, so ga s pridržano prognozo obdržali na prvem kirurškem oddelku. Na istem oddelku in z enako prognozo so sprejeli včeraj ob 1630 tudi 47-letnega Franca Končarja iz Ul. S. Davis, katerega je med delom pri podjetju «Orion» v ža-veljikem industrijskem pristanišču precej debel tram stisnil k nekemu stroju in mu zmečkal prsni koš. Končarja, ki je bil že v a-goniji. so naložili na rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico. kjer so mu zdravniki takoj nudili vso potrebno pomoč, a ta je bila zaman, ker je nesrečnež 15 minut po prevozu v bolnišnico podlegel poškodbam. Ostali ponesrečenci so imeli več sreče in 46-letnj Anton Cerovac od Sv. M M. Sp.. ki i« je ponesrečil v pristanišču, je po nudeni zdravniški pomoči lahko odšel domov. 41-letni Francesco Ri-botis iz Ul. Ruggero Manna pa se je med delom pri e-lektrični žagi pošteno porezal po prstu leve roke in ker so mu v bolnišnici ugotovili be, so ga morah pridržati s prognozo okrevanja v 20 dneh na drugem kirurškem oddelku. Istotam so pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh tudi 35-letnega delavca Alda Ukmarja iz Ul. Ponzia-na. kateremu je med razkladanjem nekega stroja s tovornika pri zdravilišču v gradnji na Trsteniku padlo breme na nogo in mu poleg rane povzročilo mišične in tudi kostne poškodbe. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Na vrst s tovornika :i je tatvina kave pri kamnolomu Faccanoni Obtoženci se morajo zagovarjati zaradi kraje in zaradi nakupa ukradenega blaga - Comolli obtožuje policijo, da ga je pretepala Februarja letos smo objavili vest o drzni tatvini 7 vreč kave s tovornika s prikolico na ovinku v bližini kamnoloma Faccanoni in nekaj dni kasneje je kvestura objavlja poročilo z imeni aretirancev, in sicer 25-letnega Luciana Cotnollija iz Ul. Ki-valto 1, 26-letnega Pietra Mar-chesicha iz Ul. del Friuli 157 in 44-letnega Renata Juga iz Ul. Ponzianino 3. Ti so na policijskem zasliševanju priznali tatvine, toda včeraj med razpravo proti njim in drugim obtožencem je Comolli javno obtožil policijske organe. in sicer šefa letečega oddelka kvesture dr. Mangana, da je slabo ravnal z njim, da ga je prijel za vrat in ga istočasno večkrat udaril, čeprav ne posebno močno, po spodnjem delu trebuha. «Pre-iskovalni organi.« je omenil Cotnolli,, «so slabo ravnali in so vnesli v zapisnik več, kakor sem izjavil« Na vprašanje, kaj so mu na policiji storili žalega, je obtoženec pač pojasnil obnašanje dr. Mangana, ki mu je zagrozil, «da mu bo pripomogel k obsodbi na 8 let zapora«. Mladenič je namreč povedal, da se je prostovoljno javil policijskim organom, ki so ga obtožili tatvine. Obtožbo je zanikal in kasneje so 7RAGIČEN ZAKLJUČEK IGRANJA Z BOMBO Mlademu fantu ]e eksplozija odtrgala obe robi in ga hudo ranila Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno in so si zato zdravniki pridržali prognozo Eksplozija majhne granate ali nečesa podobnega je spravila v smrtno nevarnost življenje I6-letnega Nevia Čeparja z Bazoviške ceste 76, katerega so včeraj okoli 17.45 nujno sprejeli na prvem kirurškem oddelku. Otroka, ki ne govori, so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom in bolničarji so zdravnikom pojasnili, da so Čeparja našli kakih 200 metrov nad kamnolomom Facca- noni, to je na nekem polju nedaleč od doma. Zelo verjetno je. da je Čepar našel kako ročno bombo ali granato in da jo je, redeč na travi, hotel razstaviti. Pri tem pa je nevarna igračka eksplor dirula in mu odrezala obe roki ter ga ranila in opekla po vseh delih telesa, in sicer po obrazu čelu, prsih in nogah. Otrokovo stanje je Izredno resno, zaradi česar so si zuravniki pridržali prognozo. ga odpeljali, da bi ga pretepli, v neko klet, kjer sta bila v skladišču podobni robi le omara in razbit stol. »Pojasnite nam vse, kar se vam je pripetilo,« je predsednik rekel obtožencu, a ker je tožilec zahteval, da naj njegove besede zapišejo v zapisnik, se je mladenič verjetno prestrašil in kratkomalo izjavil: «Ne iščem pravice, ker vem, da ji ne bo zadoščeno.# Te besede so precej razburile tožilca, a Comolli se je takoj obrnil k njemu pojasnilom; ((Oprostite, gospod tožilec. Oni (policijski agenti) bodo zanikali to in zaradi tega predsednik ne bo mogel presoditi.« Na zahtevo predsednika, naj izpove, kaj se mu je zgodilo, pri čemer ga je opozoril, da ima pravico tudi molčati, je Comolli izjavil, kar so seveda zapisali v zapisnik, «da ne namerava javno govoriti o pretepanju«. Kasneje zailišani policijski inšpektor Fertz, ki je bil po izjavah Comollija prisoten, ko ga je dr. Mangano udaril, je zadevo — zanikal. V glavnem je Comolli priznal, da je on naložil vreče v avto. ki si ga je izposodil in povabil s seboj tudi Juga. Ta je vabilo sprejel, misleč, da gre za pošteno delo. Ce bi vedel, da gre za tatvino, bi se ne družil s Comollijem, in to iz preprostega razloga, ker je bil predhodno dvakrat obsojen na 5 oziroma na 3 leta zapora in so mu del kazni pomilostili. Ko je opazil, da zadeva smrdi po nepoštenosti, je pustil Comollija na cedilu in odšel. Tako je namreč izjavil Jug. Edini, ki je priznal tatvino, je bil Mar-chesich, ki je prevzel vso odgovornost. Potem ko je med sprehodom 24- februarja letos s Comollijem opazil na Korzu Cavour natovarjanje tovornika s kavo, je sklenil počakati vozilo v večernih u* rah pri kamnolomu Faccanoni. Ves dan je oprezoval in zvečer je prišel ponj s ((Fiatom 1400» Comolli v družbi Juga. Vri trije so se odpeljali proti Opčinam, toda ko so dospeli do kamnoloma. je Marcheslch izstopil, medtem ko sta Comolli m Jug nadaljevala pot po Bazoviški cesti. Cez pol ure sta se vrnila in ko je Jug opazil vreče na cestnem tlaku, je izginil. Marchesich je malo prej stekel za tovornikom, ki je bil namenjen v Videm, ter je skočil na prikolico, od koder je začel metati na cesto vreče. Po končanem delu ve je po bližnjici oddaljil proti Ul. F. Severo. Njegovo delo je bilo namreč končano in tedaj bi morala stopiti v akcijo Comolli in Jug, ki sta imela nalogo, naložiti vreče ter kavo razprodati. Seveda so policijski organi prijavili sodišču tudi dve o- sebi, ki so ju obtožili nakupa ukradenega blaga in neprevidnega nakupa. Praktično so včeraj na kazenskem sodišču združili dva procesa, in sicer tistega proti Comolliju, Jugu in Mar-cheeichu ter drugega, kjer se poleg Comollija in Marchesi-cha morajo zagovarjati tudi 44-letni Emilio Certetti iz Ul. Navali, 27-letni »Odone Rocca iz Ul- De Amicis, 26-letni Stellio Molek iz Konkonelske ulice na Opčinah ter 25-letni Giovanni Petrina iz Ul. Far-neto. Prvi trije so obtoženi tatvine 952 kg kave iz skladišča Arnalda Costellazzija v Ul. Rittmeyer. kamor so vdrli s ponarejenimi ključi ponoči 21. maja 1954. Marchesi-cha in Petrino pa so obtožili dveh tatvin kave in sicer 14. ?.. 1955 in 12. 2. 1956. Končno je bil Marchesich obtožen skupno s> Comollijem tudi tatvine vreče kave s tovornika podjetja Exner, ki je stal v Ul. Milano. V začetku razprave so odložili na kasnejši čas postopek proti Petrini, ker je ta bolan v nabrežinskem zdravilišču. Razpravi je včeraj prisostvovalo precejšnje število ljudi, med katerimi je bila tudi Comollijeva zaročenka, ki je ob koncu ob pogledu na uklenjenega fanta padla v nezavest. «UNI0N» Svetovno znana za varovalnlca od tete 1828 le v TRSTU UL. GHEGA 8 • I tel, 27512 - 35934 Prokurator RAVNI« 1. MAJ 1QS6 NA STADIONU «1. MAJn - VRDELSKA C. - OB 15- UBI UIID8KA mineš Govorila bosta kjM DR. JOŽE DEKLEVA in tov. BORTOLO PETRONlCb kandidata ((NEODVISNE SOCIALISTIČNE L1511 . Živel 1. maj delavski praznik! Doseči hočemo sodelovanje in akcijsko eivsemi med delavskimi strankami in sindikati ter demokratičnimi gibanji. \trk Zahtevamo dejansko priznanje in Popolll(t,’s7 Belvedere. 15.30: <rt. ,e sk*4 z»-riiUPi; 20.30 PU«n>7 jlJ^p: 21.00 Teden v »»•'' 0*thV5i bavna glaeba; }. F-duhjijef^ Simfonija St. 8 v jj V" Večerne melodije. Ples. . , T K 14 '• 14.30 Tržaška ,.Ku^ici^>; ka; 18.30 O starihJ** fart*' ,j> stu: 21.00 GlasPSišfe S» 22.00 Komorno « £ RePnft 3 enodejanke: 2Ti .p«. startu dirke «1000 “ ° *** ,4.1 V' Slovenska P°rofim- jiS. Italijanska poročil 5.00-6.00 Spored ' 540 17.40. 22-30 o.uv-o.vu e.*4' ij.vr. 6.00 Jutranja S^°reoO in. 133" za dobro iutro: 7[°juBijane' pisij 12.00 Spored lz J'ioidne '0jVl’i Veselo sobotno p‘,pJ4o za7 ® glasbeni spored: ‘ ■ SPor<“ pr glasba; 15-%i*'ptilju*>1£? 1 « Ljubljane; 16.00 P . piserv^ei pevke: 16.30 Glasbe" 5 Skladbe za hargo. 1 \i)$$ tSJSgZJT#-' 22.45 Za ples. 1» I J -1 •» 1.0 v *'■ ji It* Jjfi' 327,1 III. 202.1 > 6.00'pd. j Poročila ob>nJ' ,g 00. 7,: !>i 13.00 15.00. 17 0° „ it€ 11.05 Za dom >'VpfV", Moderne popular . in a jata kvarteK.Jfot^i« 11.45 Pojte z nam Siashe Trn)v, Lahek opoldansk vsK*. <} red: 12.40 P.I. l3-35m>S; čica. baletna suj j4>5 ^ jemo razvedri«!’ zapaV('4 - PL zbori pojo- 15 *3 litera(L, j a J |(5f -žihov voranc. P 16.OO 5te : čih in tujih Hej. zeiel1 v fiL po željah: l7d poslušajte!: *00 v Islandski Pu,n,L.tne PfjiiBKv' “■ ‘LVev p?*,o i£J: pa«'u; 10.1 r poj«, venskih avtorjev, ski komoro *h jfft ni pogovori: !,n00 Ve** i/«-"* 1 * stm ... pogovori: --.gg Jože Kampi«. 15.25 posnetek ,$??*£• »£e gometne 20-30 oV f Ijovi glasnik« [j; 22’ Musič Hall. van lrl#. Molnar ® + n žal0STe‘ Vsem prijateljem in znancem sporočan’"tj 67 vest, da nas je za vedno zapustil v s‘af b(ii naš ljubljeni mož, oče, tust, stari oče in AVGUŠTIN 1,(1 K upokojenec Pogreb dragega bo danes 23. t. m- u"ie pf mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopa oh f Ani. Žalujoča družina od" ikl Trst, 28:4.1956 DR-STANE PAVLIC O ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKIH TRGOVSKIH ODNOSIH Sklenitev trgovinskega sporazuma Metno povečala možnosti izmenjave ^endar je še nekaj vprašanj, ki terjajo čimprejšnjo ugodno rešitev Y olcvirii jugoslovanskega »delovanja na letošnjem mi- ■aniki (m velesejmu sta imeli j aas-ovansko-italijanska in i-'lansko-jugoslovanska trgo-*ka zbornica vej skupnih *sodanj, na katerih so pri-tvovalj vidni predstavniki 1 'boškega in jugoslovanske-fiospodarskega življenja. Kot je znano, poslujeta ti Itak' zk°rn'c* že dobro leto. !iansko-jugoslovanska zbor-JCa deluje v Milanu in so v eJ včlanjeni izključno pred-•kih0'^' 'tal>janskih industrij-, in trgovinskih podjetij. :8oslovansko-italijanska zbor- nica du Pa ima sedež v Beogra- •attio njej včlanjena Ta Jugoslovanska podjetja. Ul h ^rV* skupn' sestanek pa . samo pomemben zato, dv h P°živil delovanje teh t, J1. Gornic, saj predstavlja-1 dve zbornici važen pn-jrt-'Iek za reševanje vseh od-k- a gospodarskih vprašanj, lk..Zav‘rajo razvoj gospodarju ,0dnos°v med Italijo in avijo. Pomembnost za-?nJ’ ki so trajala tri dni. » bik Prouči a Predvsem v obširnem "evanju vseh številnih vPraš, drobni konkretnih zaključkih za Ivanje težav. dav; 5*ast> je bilo zanimivo pre- 1, ,anie ambasadorja Pavliča, ras ‘rnel na zadnjem t9ll. aniu obeh zbornic v dvo- Pice anske trgovinske zbor-bs v Ponedeljek zvečer. Am- iVo Pavlič je v uvodu Jov * razlaganja poudaril, da n, Dr' o osebnih zaključkih .Podčrtal velik pomen bolj-j0l Poznavanja, saj izvira p rdon del vseh težav iz teli9' da ‘lani na prebivalca, sedaj ga pri-1 ki zavirajo izmenjavo. Zal do de 47 kg. Spremenil se je od- sedaj ni prišlo niti do enega li’a se Jugoslovani in Ita-1 med seboj zelo slabo P°rflajo ■ken n° pot in izkoristiti vse r ■ Sedaj je treba v kem času prehoditi za- k, Tljei >žn, , osti zato, da se ustvari Pod r o j- s°delovanje na vseh •člb nada*jevaniu govora je Spodasad°r Pavlič orisal go Pc razvoj Jugoslavije v5(jezugi svtovni vojni in na- N tg nekai zel° zanimivih v0ja* °v. Jugoslavija je v po- iil( razdobju vse svoje ,^.Posvetila zgradnji težke ken °VP® industrije. V ta na- Vstl J« bilo v letih 1947—55 ■Pili dist, astirano povprečno 2.300 “iard dinarjev ali 20 odst. letini narodnega dohodka na Vižjj^a odstotek je med naj- vWh " na svetu. 40 odst. *e?lt te^ investicij je šlo v leži]° *ndustrijo. ki je zabele ^ Ve'ik napredek. Tako se bik proizvodnja elek- tj v povojnem razdobju klar ’7'krat, proizvodnja je-Ut0j e industrije 3,5-krat, S-kta^°dnja orodnih strojev »1, 15 'td. Pred vojno je pri- kg proizvedenega jekla nos med prebivalstvom, zaposlenim v kmetijstvu in industriji. Ta nagel skok je logično privedel do disproporcev in težav zlasti v kmetijstvu, kot tudi do težav v plačilni Di-lanci, zaradi česar se sedaj preusmerjajo napori v okrepitev kmetijstva, povečanje izvoza in se istočasno znižujejo krediti za gradnjo velikih industrijskih podjetij. V okviru vsestranske okrepitve jugoslovanskega gospodarstva obstajajo tudi ugodne možnosti za obsežno trgovinsko izmenjavo z Italijo Praksa je pokazala, da je sklenitev trgovinskega sporazuma znatno povečala možnosti trgovinske izmenjave, saj je lani narastel trgovinski promet po italijanskih uradnih podatkih v primerjavi z letom 1954 s 63 milijonov dolarjev na 101 milijon dolarjev. Neutemeljena je bila tudi italijanska bojazen, da bo delna liberalizacija uvoza povzročila znatne izpremembe strukture trgovinske bilance. Delež lesa se je v izvozu sicer res znižal, vendar se je absolutna vrednost izvoženega lesa povečala, izvoz rudnin se je potrojil itd. Istočasno se je podvojil italijanski izvoz tekstila in vrste drugih italijanskih izdelkov. Sedaj so se za jugoslovansko zunanjo trgovino ponovno odprla vrata proti vzhodu, kar pa še zdaleč ne pomeni, da bo privedlo do zni žanega sodelovanja z Zahodom. Vendar pa ti novi pogoji postavljajo tudi nove zahteve pred zahodne izvoznike in a-voznike, saj Jugoslavija ni več prisiljena kupovati na določenih tržiščih, temveč 'a*1' ko izbira na osnovi cen in kupo-prodajnih pogojev. Kljub temu, da se trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo ugodno razvija, pa obstaja še vedno vrsta vprašanj, ki zavir-rfi še ugodnejši in koristnejši potek te izmenjave. Tako je še ved no okrog 20 artiklov, za ka tere so potrebna pri uvozu v Italijo uvozma dovoljenja in katerih uvoz je omejen s kontingenti. Procedura pri izdajanju teh dovoljenj pa je izredno počasna, tipično birokratska, zaradi česar prihaja do znižanja kontigentov, ne-izkoriščanja kvot, preprodajanja licenc in celo do prime rov, da prihaja jugoslovanska živina na italijanski trg skozi Avstrijo. Clen 7 sporazuma o trgovinski izmenjavi podpisanega v preteklem letu, predvideva ustanovitev mešane komisije, ki bi se morala sestajati vsakega pol leta in obširno razpravljati o vseh vprašanjih, zasedanja te komisije, vepdar se pričakuje, da se bo komisija v kratkem sestala. Se vedno ni stopil v veljavo sporazum o trgovinskem prometu med Trstojji in sosednimi jugoslovanskimi področji, ki je bil podpisan v Rimu istočasno kot ostali trgovinski sporazumi. Ob podpisu je bilo predvideno, da bosta obe državi ta sporazum še posebej ratificirali in bo nato stopil v veljavo. Jugoslavija je ta sporazum že zdavnaj ratificirala in bi ga lahko izvajali že leto dni. Obstajajo zagotovila, da bo stvar urejena v prihodnjem mesecu. Nerazumljive so tudi težave pri zračnih progah, katerih ustanovitev tudi predvideva poseben sporazum, podpisan lani. Jugoslovanska zrakoplov-na družba «JAT» je že predlagala italijanskim družbam ustanovitev take proge, vendar se zdi, da ni pravega prizadevanja tako s strani jugoslovanske' kot italijanske letalske družbe. Na vsak način pa je nesporno dejstvo, da obstaja za to progo zelo veliko zanimanje in da bi bila proga nedvomno aktivna. 01) 15, obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte Po zlomu pre,aprilske Jugoslavije, ki je pogazila nacionalni ponos s tem, da se je udinjala fašizmu in pozneje tudi nacizmu, so se slovenske domoljubne in napredne sile zbrale okrog komunistične stranke Slovenije in na sestanku 27. a-prila 1941, v vili na Večni poti, postavile temelje pro-tiimperialisiične fronte, ki se je konec junija preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Sestavljali so jo KPS, krščanski socialisti, demokratično krilo Sokola ter slovenski napredni in kulturni delavci. Po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo v juniju 1941 so dozoreli tudi splošni vojaški pogoji za oboroženo vstajo v vsej Sloveniji, priprava katere ]e bila sklenjena že na širši konferenci 1. in 2. junija v Ivančičevi vili v Mencingerjevi ulici v Ljubljani. 22. junija 1941 je bilo v Ljubljani na Vodnikovi cesti 15 ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, komandant Franc Leskošek, politkomisar Miha Marinko, namestnik komandanta dr. Aleš Bebler in člani Stane Žagar, Oskar Kovačič, dr. Marijan Brecelj in Dušan Podgornik. Sredi julija je bila v Ljubljani seja glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, na kateri je bilo sklenjeno, da se začne z o-boroženo borbo proti okupatorjem. Na tej seji so sprejeli tudi partizanski zakon, pravilnik o ustroju, delu in nalogah partizanskih čet. To so suhoparni podatki dogodkov,'" ki so odločilno' vplivali na ves poznejši potek narodnoosvobodilnega gibanja in borbe vseh jugoslovanskih narodov, ki je prekoračila takratne vsiljene politične meje in povezala u borbeno skupnost vse Slovence, hkrati pa postavila temelie za bratsko borbeno povezanost z demokratičnimi Nemci na Koroškem, z delavskimi in naprednimi italijanskimi množicami v Trstu, Slovenskem Primorju in Istri ter z odporniškim gibanjem italijanskih partizanov v Severni Italiji. Ta junaška epopeja jugoslovanskih narodov je zmagovito zaključila bitko s fašizmom in nacizmom. Na temelju osnovnih načel, ki so jih vodili v osvobodilni vojni, so pristopili k izgradnji socialistične družbene skupnosti, vzdržali, kljub brez-primernim težkočam, strahoten pritisk Stalinovega »socializma* in ostali zvesti načelom, ki omogočajo miroljubno in plodno sožitje in sodelovanje z vsemi narodi, ki si žele miru in boljšega življenja po poti vsestranskega sodelovanja in vzajemne pomoči, za čim hitrejši in čim lažji napredek Komunist kritizira sovietsko časopisje L. Ik&i vseh, ob najdoslednejšem spoštovanju neodvisnosti vsakega, velikega ali malega naroda. In tudi s te plati more vsakrš to demokratično in napredno gibanje črpati poučne izkušnje iz najnovejše zgodovine jugoslovanskih narodov. ZAČELO SE JE NEKEGA DNE Z DESETIMI ZRNI FIŽOLA Gallupovo in njego proučevanje javnega mnenja vloga v ameriškem Bivši profesor Gallup je ugotovil, da se v glavah približno 3,000 Američanov porajajo približno iste misli in razpoloženja kot pri 160 milijonih - Zaradi Trumanove zmage na volitvah bi bil Gallup kmalu pogorel V časopisju večkrat naleti-1 Najprej je treba povedati mo na besede: «GaIlupova an keta je ugotovila...«, ali; «Po Gallupu se kaže na teh volitvah...« itd. Zdaj, ko so pred vrati ameriške predsedniške volitve, se to ime znova vse češče pojavlja, bodisi v časopisju, bodisi v razgovorih. Gallup je o tem že izrazil svoje mnenje: povedal je, kako bi ameriške vplivne množice reagirale v primeru, ko bi Eisenhower zaradi bolezni ne kandidiral, izjavil, kam bi zatem ameriški volivci usmerili svoj interes, kakšne so možnosti Stevensona, kaj A-meričani mislijo o Nixonov* kandidaturi itd. Samo po sebi se pri tem postavlja vprašanje: kaj pr predstavlja pravzaprav to ime, kaj je to Gallup, ali je to kaj resnega? jgOPOVINA VPRAŠANJA, KI MUTI INDIJSKO PAKISTANSKE ODNOSE Rešitev kašmirskega spora v luči Nehru j e ve politike 1 °’Pakistanski spor o šlo do novega indijsko-paki- ,lt!Ua!rU postal te dni spe* tj,, ^en- Kašmirsko vpraša- ji ;Cj Je nastalo kot posle- razdelitve britanske In- ž« skda Indijo in Pakistan, 0(lt)Os°rai devet let zastruplja hl»i rned dvema sosednima v^ama »s Pred po svojem značaju stavlja tudi resen med- ^todni 0b„_ Problem vaii r, . I Prav stv0 se kašmirsko prebi- Ptilti’0 n‘k°l' ni izreklo za V*č „vitev k Pakistanu, tem K-^ratno, je Pakistan od :*ga svojega obstoja j (j **■ naj se mu priklju-z9htev in utemeljeval te f<1 v°a 2 niohamedansko ve-T847 lne Kašmircev. Leta V .Pak>stanske čete vdrle V'ada ’ nakar je kašmirska joj Zaprosila Indijo za po-*li nd>ja je intervenirala, e' Vl° Potem- R° Je kašmir-'*V udar proglasil priklju-jšr a^uiirja k Indiji, s či-°«tiDVa ustvarjena pravna 'nd'isko akcijo. Pa- ve<;;— sile so bile vržene ',r»žti0'ga dela KaSmira. So-?zVeI,!’ 1 80 prenehale na m-ClJ° Varnostnega sveta kišfltjJ1. določena je bila de-'^ieče ‘Jska črta na osnovi ob-^v°in stanja. Pod nadzor- '1*1 d pakistanskih čet je o- Jjkl Kašmira, ki je znan ■ tak1*0001*1 Azad Kašmir. r#t se kašmirsko vpra-* Premaknilo z mrtve Ub- 1 ki L .. ... ■ Jšftl ’ JVinb številnim pobu- *d JUtj ruženih narodov in 'azg0v 'Pdijsko pakistanskim VT0r°m. aainiru je bil pod indij ^riji^dzorstvom izvršen v h aivurn uvijcii v tietih znaten notranji ity( ' Izvedene so bile vo- ?(°’ Ustavodajno skupšči-rarna reforma in po- itiri:• 'fkijučevanje Kašmira j!*.*iučev 2vezo- E>anes te ,'isko . anje Kašmira v n-u zveZo prjfo]jžuje h kon- .'etn T' Inrt • Se P"1 vsa^ kar se “Pie ‘je, kašmirsko vpn- Spravlja z dnevneg; zadn jem {asu pa je pri- stanskega spora zaradi Kašttii ra. Trije zadnji dogodki obmejni incidenti, zasedanje SEATO v Karačiju in zasedanje bagdadskega pakta v Teheranu — so položaj zapletli. 21. marca je spopad med indijskimi in pakistanskimi četami zajel več kot 15 km obmejnega področja. Bilo je več mrtvih in ranjenih, v naslednjih desetih dneh pa je prišlo še do drugih manjših in večjih incidentov. Indijska javnost je ostro reagirala na te incidente, ki jih je izzval Pakistan, obenem pa je pozivala k zmernosti in poudarjala potrebo po mirni rešitvi indijsko s pakistanskih sporov. Pred temi incidenti Je bila v Karačiju konferenca SEATO. Pakistan je na tej konferenci dobil določeno podporo ZDA in vsega SEATO glede kašmirskega vprašanja. Indija e takoj protestirala zaradi razgovorov o Kašmiru na konferenci SEATO in zlasti poudarjala vprašanje, ali se problem, za katerega rešitev sta pristojni samo obe sporni državi, lahko spremeni v spor celega bloka držav, povezanih z vojaškim paktom, z državo, ki je izven tega pakta. S tem, da se je lotil kašmirskega vprašanja, se je pakt SEATO, tako trde Indijci, postavil pred OZJ4, kar je nevaren precedens v reševanju mednarodnih vprašanj Pakistan ni bil zadovoljen z načenjanjem kašmirskega vprašanja samo na konferenci SEATO. Isto vprašanje je načel tudi pred nekoliko dnevi na konf' renči bagdadskega pakta- Zaključno poročilo zasedanja sveta bagdadskega pakta omenja potrebo nujne rešitve vprašanj Palestine' in Kašmira. Indija je protestira la pri vseh državah, članicah pakta, predsednik kašmirski-skupščine Gulan Sadik pa je izjavil, da s<5 članice bagdadskega pakta sdosegle stopnjo vmešavanja v notranje zade- ve Indije«. Indijski ministrski predsednik Nehru je v zadnjem ča su večkrat govoril o kašmn-skem vprašanju in o politiki pakistanske vlade. Ostro je obsodil prizadevanje Pakista na. da v kašmirsko vprašanje pritegne tuje države in voja ške organizacije. Poleg tega pa Nehru m izpustil nobene priložnosti, da ne bi naglasil miroljubno stališče Indije v vsem tem vprašanju. da je Gallup ime neke osebe. Gre za dr. Georga H. Gallupa ki je po poklicu univerzitetni profesor. Predaval je psihologijo, zatem pa je svoj poklic opustil ter ustanovil nekakšen zavod za ugotavljanje javnega mnenja. Kako je prišel do tega? Sam {tthVi, da povsem slučajno. — Nekega dne, pravi, sem stopit v trgovino, jestvin. Slučajno sem zagrabil v vrečo, napolnjeno s fižolom, ter iz nje potegnil v pesti nekaj fižolovih zrn. Bilo jih je deset, od teh tri rdečkasta in sedem belih. Ponovil je to še nekajkrat in vedno potegnil po deset fižolov, vsakokrat po tri rdečkaste in sedem belih. Pomislil je, da bi se to moglo uporabiti tudi pri ljudeh, da bi to mogla biti o-sr.ova za neki sistem, s po-mcčjo katerega hi bilo moč ugotoviti povprečno mnenje skupine, oziroma množice ljudi, ki se med seboj razlikujejo. Da bi se to doseglo, je treba najprej ugotoviti kako reagira določen manjši del te množice, ki pa ima približno ista svojstva in lastnosti kot celotna množica. Gallup je prišel do ugotovitve, da se v glavah približno 3000 Američanov porajajo približno iste misli in razpoloženja kot pri 140 milijonih. Gre samo za to, da te tri tisoč ljudi pazljivou izbe res in sicer tako, da bodo predstavljali vse mogoče sloje, najrazličnejše stopnje izobrazbe, da bodo tu črni in beli, nepismeni in visoko izobra. ženi, ženske in moški, oni iz zahodnih in pni iz vzhodnih pokrajin. Gallup pravi, da je svoje prvo veliko izkustvo s tem sistemom doživel leta 1938, in sicer prav v zvezi s pred- sedniškimi volitvami. Ta čas sta na teh volitvah kot glavna kandidata nastopila Roosevelt za demokrate in Lahdon za republikance- Znani časopis «Liberary Digest« se je spustil v neko vrsto ankete, na osnovi katere je zaključil, da bo Roosevelt na volitvah izgubil. Prisodil mu je 44 odstotkov glasov, vtem " ‘ko bi, jin njegov nasprotnik prejel za 12 odstotkov več. Nasprotno je Gallupov zavod trdil, da bo na volitvah zmagal Roosevelt, kar je ugotovil na osnovi analize mnenja 300f povprečnih državljanov. Iz.d je potrdil Gallupova predvidevanja, ki so se pokazala za izredno točna. Gallupov uspeh je tem zanimivejši, ker je on do svojega rezultata prišel na osnovi analize samo 3000 ljudi, vtem ko je «Libe-ray Digest« opravil svoja poizvedovanja s pomočjo najmanj 2.000.000 vprašalnih pol. ki jih je bil razposlal svojim naročnikom. Gallupov zavod pa se ne ukvarja samo s sondiranjem javnega mnenja v raznih predvolilnih kampanjah. Samo od tega bi bilo težko živeti, marveč opravlja najrazličnejše druge posle, seveda take, ki so v zvezi z ugotavljanjem mnenja in razpoloženja določenih skupin ljudi. Razni listi potrebujejo na pr. podatke o mnenju in zahtevah svojih čitateljev. Obrnejo se na Gallupov zavod in ta jih na podlagi svojih anket o tozadevnem stanju obvesti. Okrog 75 ameriških časopisov se poslužuje Gallupovega zavoda, a samo za to vrsto u-slug Gallupovo podjetje inku-sira letno okrog 300.000 dolarjev. Nanj pa se obračajo tudi založniška in reklamna podjetja. Gallupov zavod lah- ko s približno natančnostjo ugotovi, kako in na kaašne oglase najbolj reagirajo množice, kaj je treba v tem pogledu odpraviti, kaj izpopol niti in zamenjati. Na osnovi njegovih anket lahko izveš, Koliko ljudi si povprečno ■dimiva žobe, kakšno kravato imajo najraje itd. Ali so Gullupove prognoze vedno točne? Človek si kar ne more misliti, da bi to moglo biti res, saj bi potemtakem moral biti mister Gallup pravi prerok. Ne, Gallu- pove napovedi niso vedno najbolj točne, zgodilo se v celo, da so bile popolnoma nasprotne dejanskemu rezultatu. Tako, recimo, leta 1948, ko bi bil moral po Gallupu Truman na predsedniških volitvah pogoreti, je bil dejansko prav on izvoljen. Gallupovemu zavodu je grozil polom, ker mu ljudje niso hoteli več verjeti in se tudi nanj niso hoteli več obračati. Z velikanskim naporom in tako, da je svoj sistem še izpopolnil, se je Gallupu vendarle posrečilo, da se je iz- ognil katastrofi. V dveh letih mu je znova uspelo, da si pridobi zaupanje, ki ga verjetno ne bo več zlahka zapravil s tem, da bi se nekje uštel. Gallupov zavod ima danes svoje filialke po vsej Ameriki, razen tega še 12 po raznih drugih deželah in tudi v Evropi. Nekatere nosijo drugačen naziv, toda dejansko so to Gallupove filiale. Tudi t se ne ukvarjajo izključno volilnimi prognozami, marveč je težišče njihovega dela, kot v ZDA, v gospodarstvu. Osnova njihovega dela je seveda v Gallupov,em si stemu, ponekikrat z nekaterimi variacijami, pač po okoliščinah, ki obstajajo v posameznih deželah PREJELI SMO DOCUMENTI Dl VITA ITA,-HANA, St, 53 leto 6. Izdaja ga Predsedstvo italijanske vlade v Rimu. Uprava in u-redništvo: Rim, Via Vittorio Veneto 56. Sovjetska revija za ideološka vprašanja. «Komunist» se je v svoji poslednji številki spravila nad sovjetski tisk. V tej fazi sovjetskega javnega življenja, ko temeljito revidirajo nekatere od oi'-novnih načelnih ideoloških postavk Stalinovega razdobja, je povsem razumljivo in naravno, da je moral priti na vrsto tudi sovjetski tisk. Ce namreč izvzamemo kominfor-movski tisk izven Sovjetske zveze, ki je bil vedno pripravljen poveličati vsako, tudi še tako očitno nesmiselno obliko sovjetskega javnega življenja, je neodvisen demokratični tisk že prej kritično ocenjeval razne pojave v Sovjetski zvezi, in tako je bilo demokratičnim krogom izven te dežele, tudi kar zadeva sovjetski tisk, povsem jasno, da se je tudi na tem področju obveščanja javnosti uveljavilo in povsem prevladovalo stalinistično načelo komandiranja z vrha. Zato ni nič čudnega, če je bil sovjetski tisk tako enoličen, in da revija »Komunist« je danes ugotavlja, da bi ne mogli ugotoviti za kakšen časopis gre. če bi vsem sovjetskim dnevnikom zakrili glavo, tako so s-i vsi do pičice podobni po načinu in obliki pisanja, po slikah, naslovih, argumentih, z enakimi uvodniki, enakimi polemičnimi prispodobami, z večnimi stereotipnimi frazami o tem, kaj «je treba«, kaj ((moramo«, kaj »je nujno potrebno« in tako dalje, namesto, da bi skušalo na činitelje vplivati s simpatijo in metodo prepričevanja. «Komunist» še dodaja, da vsa krivda leži na pomanjkanju poguma od strani novinarjev, ki da ei ne upajo n. pr. napisati niti najmanjše ocene nekega filma, ne da bi prej videli, kaj bosta o zadevi napisali »Pravda« in »Izvestja«. Da bi bolje osvetil za kakšno vrsto strahu gre pri sovjetskih novinarjih, se »Komunist« posluži primerjave z nekim junakom Čehova, ki je živel v svoji lupini, nosil galoše, stalno oborožen, z dežnikom, tudi ob največjem soncu, in ki se je stalno vpraševal: sPredpostavi- mo, da bi oblasti to zvede-!e...», kadar je šlo za oceno nekega dejanja. Gre za simbol človeka, ki zaradi morebitnih nevšečnosti živi v svoji lupini, galošah, ki mu počasi vanje zlezejo tudi možgani. Clank.ar v ,«Komunistu» ne štedi z napadi na novinarje 7246 sovjetskih dnevnikov, ki jih je tak konformizem ‘premenil v en sam časopis, pravtako dolgočasen za vse, in nam tako odkcjva posebno obliko «kulta osebnosti« v novinarstvu — kult osrednjega časopisja. Revija graja navado, da se ne izjasniš o nobenem vprašanju, »dokler ni jasno stališče moskovskih dneunikov«, in da ne podvzameš nobene pobude, brez navodila strankinih organov, da čakaj na propagandistične članke moskovskega urada, ki so že «kontrolirani in popravljeni«, taki pač, da je izključeno vsakršno »presenečenjan. Mi moremo samo pi zdraviti tako pisanje »Komuni- sta«; a tu ne gre le za vprašanje poguma, v tem primeru novinarskega poguma. Tu je vme« sistem, ki je prevladoval celih 30 let in je povsem idealistično zahtevati danes od ljudi, da naj uporabljajo svoje možgane, če je do včeraj vsak tak poskus utegnil imeti za »pogumneža« tudi najbolj tragične posledice. Tudi pogum avtorja omenjenega članka ▼ »Komunistu« se je pojavil šele danes, ko je vodstvo stranke javno obsodilo dosedanjo prakso, in ko ni za u-veljavljanje takega »poguma« potreben noben poseben pogum. Nekaj poguma bi tudi danes bilo nedvomno potrebno za odkrito kritiko tudi osrednjih glasil, «Pravde» in «Izvestij», česar pa se član-kar v «Komunistu» skrbno izogiba. Po kakšnem načelu nedotakljivosti pa naj bi štedili s kritiko na račun osrednjega časopisja, če je vsakomur znano, da je tudi to osrednje časopisje pravtako dolgočasno in monotono, kakor vse ostalo sovjetsko časopisje? Ali je mogoče, da se v Sovjetski zvezi ne dogaja nič drugega, kot samo to, kar je v zvezi s petletnim planom in s tisto politično dejavnostjo, ki si vzame levji delež sovjetskega časopisa, medtem ko sta drobna bela in črna kronika potisnjeni povsem v o-zadje, kadar nista povsem izločeni? In kaj zanima či-tatelja bolj. kot vprav drobna kronika, ki je resnično ivljenje, mnogo bolj resnično. kot stereotipni propagandni članki? Iz sovjetskega časopisa ne diha življenje preprostega ljudstva, tem, kar ima najbolj vsak-anjega in človeškega, am-i pak le uradni del tega življenja. V tem je nepremostljiva enoličnost in dolgočasnost sovjetskega tiska, ki mora še vedno, na primer, j objavljati isto sliko, na istem mestu, nekega uradnega dogodka, in je pravtako nemogoče ločiti »Pravdo« od Izvestij«, ali »Truda«, kakor je nemogoče ločiti o-srednji tisk od podeželskega, kakor upravičeno tarna člankar v «Komunistu». Pred nekako štirinajstimi dnevi smo sicer zasledili, • tudi kar se tiče objavljenih slik. nekaj novosti: slike niso več iste, niti iste veliko-ti. kljub temu, da so še vedno na istem mestu na prvi st^nj, To bi dokazovalo, da se tudi v tem pogledu nekaj premika v Sovjetski zvezi; vendar je še daleč dan, ko bomo mogli u-gotoviti popolno sproščenost sovjetskega tiska, sproščenost predvsem v tem. da bo ta tisk veren odraz dejanskega, resničnega življenja v Sovjetski zvezi, tako da si boš ob čitanju tega časopisja mogel ustvariti vsaj približno sliko o tem, kako vsestransko živi in dela sovjetsko ljudstvo, kako dejansko shaja s svojimi dohodki, kakšni so družbeni odnošaji itd. — brez tistih varljivih statističnih podatkov v odstotkih. ki ti o dejanskem konkretnem življenju preprostega ljudstva povedo zčlo malo ali nič. PO VEČLETNIH NAPORIH LETOS PRVI USPEHI • v . . s p . v/- v#-; sjf- M mm ' A' f . A", da se borijo vse dotlej, dokler ne bodo upoštevane njihove zahteve po mezdnih poviških. Zaupajte enotnemu nastopu, ki se je tako uspešno obnesel prav pri delavcih SA-FOG. I N O CORSO. 17.00: «Vsi na krova, cinemascope. J. Powell in W. Pidgeon. VERDI. 16.00: «Prismuknjeni nečaka, D. Martin. VITTOR1A. 17.15: «Lassijev poguma, v barvah, E. Tay-lor. CENTRALE. 16.30: »Pustolo- vec iz Burmea, »uperscope B. Stanwick in R. Ryan. MODERNO. 17.00: «Sokolove perutia. Danes se v Solkanu poročita tov. Bruna Velikonja iz Ajševice in tov. Stanko Marušič iz Standreia. Ob veselem dogodku želijo prijatelji in znanci n ovoporočev^ cema veliko 'sreče v zakonskem življenju. :::: r: -:: ::::::: i j ■ 'i ^ '' "t 28. aprila PO NEDELJSKEM PREMORU ZARADI MEDNARODNIH TEKEM JUTR! NA ZELENIH POLJIH nadaljevanje borbe la tožke Triestina proti BolGgni še vedno brez Fontane-Zadnji upi Novare, Lanerossija in drugih Po nedeljskem premoru za-1 pa je poleg nje najresnejši radi mednarodnih tekem Ita- kandidat za preselitev v spod- lija - Grčija in Italija - Brazilija, bodo moštva prve in druge italijanske nogometne lige jutri nadaljevala borbo za prvenstvo. V A ligi so v 28. kolu na vrsti naslednja srečanja: Atalanta-Inter, Napoli-Lazio, Padova-Juventus, Roma - Fiorentina, Sampdoria - No-vara, Spal - Lanerossi, Torino - Genoa, Triestina - Bologna, Milan - Pro Patria. Vsa pozornost tega kola 1e seveda, kot že nekaj kol nazaj, osredotočena na spodnji del klasifikacijske lestvice, kjer se bije borba za obstanek v ligi. Med srečanja, ki bodo iz tega vidika najbolj zanimiva, spada tekma Torino - Genoa, ker sta obe moštvi v nevarni coni Ohe imata enako število točk (25) le da ima Genoa nekoliko boljšo razliko v golih. Na domačem terenu velja Torino za favorita, posebno še, ker se bodo v enaj-storico vrnili Moltrasio, Gros-so in Bacci. Poleg tega pa tudi Genoa trenutno ni v najboljši formi, kar dokazuje že neodločen rezultat proti Lane-rossiju na domačem igrišču. Drugo zanimivo srečanje bo v Trstu med Triestino in Bologno, ki je še posebno važno za Bologno, katera se kljub naglemu napredovanju v zad njih tednih se ni povsem izvlekla iz nevarnega okolja. To bo verjetno hotela doseči jutri proti Triestini, toda zdi se, da nasprotnik ni ravno primeren za take poskuse. Podobno kot Bologna je namreč tudi Triestina v «zlatem obdobju« in prav nič razpoložena, da bi odstopala točke, še posebno ne na domačih tleh in pred lastnim občinstvom. Pa-sinati razpolaga z vsemi liga-ši razen s Fontano, ki se še vedno ni pozdravil. Po včerajšnjem treningu se je že od DRUŠTVO Sl,O VENSKIH SREDNJEŠOLCEV priiedi v nedeljo 29. t. m. ob 9. uri na stadionu «Prvi maj« ŠPORTNO SREČANJE MED DIJAKI IZ KOPRA, GORICE IN TRSTA Tekmovali bodo v nogometu, odbojki, namiznem tenisu in sahu. Ljubitelji naše mladine in športa vljudno vabljeni. ločil, da bosta obramba In srednja vrsta Triestine nespremenjeni in sicer: Soldan, Bel-loni, Claut, Petagna, Bernardin, Svorenich. Bolj v zadregi je glede napada, za katerega ima na razpolago preveč igralcev. V poštev pridejo: Lucentini, Szoke, Brighenti. Dorigo, Zaro, Renosto in Pas-sarin. Ni izključeno, da bo pri dokončni odločitvi Pasinati računal tudi na to, da bo prihodnji nasprotnik Triestine Fiorentina. Na vsak način ima Triestina več izgledov na zmago in Bologna lahko upa kvečjemu na neodločen rezultat. Predzadnja Novara mora v Genovo k Sampdorii. Ker je še teore* ična možnost, da se reši, je zelo verjetno, da bo dala vse iz sebe za zmago. Vendar stoji pred težko nalogo, kajti Sampdoria je čvrsto moštvo, ki ga ni lahko premagati. Skoraj v enakem položaju je Lanerossi, ki ima sicer tri točke več kot Novara, ki nji dom. Njegov nasprotnik bo Spal, moštvo podobnih kvalitet kot Sampdor'a in prav tako željno točk. kajti njegova pozicija še ni dovolj varna Tako mislimo mi: Atslanta-Inter 1 X 2 Napoli-Lazio 1 Padova-Juveniut 1 X 2 Roma-Fiorentina X 2 Sampdoria-Novara 1 X Spal-Lanerossi 1 Torino-G-enoa 1 Triestina-Bologna 1 X Cagliari-Palermo 1 Catanta-Udinese 1 X Cremonese-Ltcco nev. Mcttrina-Carbosarda nev. Sanremesc-Sambened. 1 Verona-Bari 1 Venezia-SIracusa 1 pred neprijetnimi presenečenji. Tudi tekma med Padovo in Juventusom sodi še vedno v že nakazani okvir. Srečanje dopušča vsak rezultat. Ostala srečanja za klasifikacijsko lestvico niso posebno važna. Pro Patria igra le še po «službeni dolžnosti« in si proti Milanu gotovo ne dela nobenih iluzij Roma tudi najbrž ne goji posebnih upov proti Fiorentini. Inter se bo proti Atalanti skušal utrditi na tretjem mestu, Napoli pa se bo zelo verjetno potrudil odvzeti Laziu obe točki. V B ligi zopet posreani der-by med Palermom in Udine-se. Oba pretendenta za prvo mesto gresta v goste: Palermo v Cagliari, kjer mu bo vsekakor trda predla, Udine- Conlerno vodi v na dirki po Španiji OVIEBO, 27. — V drugi e-tapi krožne dirke po Španiji, Santander-Oviedo, je zmagal Italijan Conterno, ki se je povzpel na prvo mesto tudi v splošni klasifikaciji in v klasifikaciji za gorsko nagrado. Vrstni red na cilju druge 248 km dolge etape je bil naslednji: 1. Conterno (It.) 8.14.15”, 2. Bover (Sp.) 8.15'27”, 3. Marigil (Sp.) 8.16'24”, 4. Pa-doan (It.) 8.17’08”, 5. Sorge-loos (Bel.), 6. Chacon (Sp), 7. Astrua (It.), 8. Couvreur (Bel.), 9. Van Steenbergen (Bel.) vsi s časom Padoana. TENIS Prve tekme za Davisov pokal Včeraj so se začele prve izločilne tekme za Davisov pokal. Po prvem dnevu so posamezni rezultati naslednji: V Varšavi Poljska - Avstrija 1:1; v Pragi CSR - Pakistan 2:0; v Dublinu Irska - Finska 1:1; v Ankari Holandska - Turčija 2:0; v Montecarlu Španija -se pa V Catanio tudi skoraj I Montecarlo 1:0. Jugoslavija in brez upa zmage. | Egipt igrata danes. DOSLEJ NAJVEČJA AMATERSKA KOLESARSKA DIRKA NA SVETU Na dirki Var£ava-Berlin-Praga bo sodelovalo 25 reprezentanc Proga bo dolga 2213 lem In bo obsegala 12 etap Na prvih dirkah 1.1948 sta zmagala Jugoslovana 2. maja se bc v prestolnici Poljske. Varšavi, začela doslej največja amaterska kolesarska dirka na svetu, imenovana »Dirka miru«. 2213 km dolga proga bo iz Varšave vodila v Berlin in nato v Prago, kjer bo cilj. Obsegala bo 12. etap in sicer: I. etapa 2. maja: okrog Varšave (110 km); II. etapa 3. maja: Varšava - Lodž (140 km); III. etapa 4. maja: Lodz - Sta-linogorod (215 km); IV. etapa 5. maja: Stalinogorod - Vroc-slav (185 km); 6. maja: odmor v Vrocslavu; V. etapa 7. maja: Vrocslav - Gerlic (190 km); VI. etapa 8. maja: Gerlic - Berlin (228 km); VII etapa 9. maja: Berlin - Leipzig (200 km): VIII. etapa 10. maja: Leipzig - Karl Marksstadt (190 km); 11. maja: odmor v Karl Marksstadtu: IX. etapa 12. maja: Karl Marksstadt ,-Karlove Vari (141 tm); X. etapa 13. maja: Karlove Vari - Tabor (207 km); XI. etapa 14. maja: Tabor - Brno (177 km); XII. etapa 15. maja: Brno « Praga (224 km). Za dirko se je prijavilo 25 evropskih amaterskih reprezentanc, ki bi jih mogli po kvaliteti razvrstiti v tri skupine. V prvo skupino bi spadale: Poljska, Češkoslovaška. Vzh. Nemčija, Bolgarska, Sovjetska zveza, Švedska, Anglija, Danska. Belgija, Francija. Italija ',n Zapadna Nemčija; v drugo skupino: Avstrija. Luksemburg. Romunija in Jugoslavija: v tretjo skupino pa Madžarska, Finska. Albanija, Norveška. Egipt, Turčija in Severna Irska Seveda se bo v praksi ta razvrstitev lahko pokazala za nepravilno, a po našem mnenju imajo kljub temu, da je kolesarstvo v nekaterih državah vzhodne Evrope v zadnjih letih zelo napredovalo, prednost zahodnoevropske dižave, predvsem Belgija. Francija in Italija, kjer je kolesarstvo poleg nogometa najbolj popularen in tudi najbolj množičen šport. Kolesarji teh držav imajo tudi največ izkušenj, kar je za taka dolge in naporne dirke, pri katerih lahko vsaka najmanjša neopreznost usodno vpliva na plasma, še posebno važno. Letošnja dirka Varšava -Berlin - Praga ima za seboj že lepo tradicijo in bi jo lahko glede na to, da je že deseta, imenovali jubilejno. Prva taka amaterska dirka je bila namreč 1. 1948 na dvojni progi Varšava - Praga in Praga - Varšava, ki sta bili različno dolgi in na katerih so tekmovale ločene reprezentance. Na obeh progah sta med posamezniki zmagala Jugoslovana Prosinek in Zorič, med ekipami pa obakrat Poljska. Zmagovalci naslednjih sedmih dirk -so bili: Posamezniki Ekipe 1949 Vesely (CSR) Francija 1950 Emborg (Dan.) CSR 1951 Olseti (Dan.) CSR 1952 Steel (Anglija) Anglija 1953 Nedersetr (Dan.) V. Nemč. 1954 Dalgrad (Dan.) CSR 1955 Schur (V.Nemč.) CSR IZGLEDI JUGOSLOVANOV Jugoslovani so sodelovali samo na prvih dveh dirkah in med posamezniki bili obakrat prvi. Toda vedeti je treba, da je bilo takrat število udeleženih reprezentanc mnogo manjše kot letos, da niso sodelovale zahodnoevropske države in da kolesarski šport v Vzhodni Evropi še ni bil tako razvit kot danes. Poleg tega je Jugoslavija takrat imela nekaj odličnih kolesarjev, kot n. pr. Prosineka, Zorica, Vargo in druge, ki danes razen Varge ne tekmujejo več. (Prosinek je sedaj tehnični vodja jugoslovanske reprezentance). V zadnjih letih je razvoj kolesarskega športa v Jugoslaviji zaostal iz več razlogov, predvsem pa zaradi pomanjkanja dobrih dirkalnih koles, in šele zadnji dve le»i se opaža določen napredek mladih vozačev, ki so se uveljavili tudi že v inozemstvu. Med njimi je razred zase mladi Vese-lin Petrovič. Od ostalih je treba predvsem omeniti Valčiča iz. Pule, starega Vargo Juga, Vuksana. Cvejina in Kulev-skega, ki sestavljajo reprezentanco, ter še lepo število slo- j venvkih dirkačev, ki prav go- [ tovo ne zaostajajo za imenovanimi. Glede na visoko kvaliteto ostalih reprezentanc in posameznikov, si Jugoslovani ne obetajo posebnih uspehov. Računajo, da bi bil ekipni plasma na 13. do 15. mesto realen, vsako boljše mesto pa že uspeh. Med posamezniki bi se utegnil Petrovič plasirati med prvo dvajsetorico od skupnih 1&0 tekmovalcev, za boljše mesto pa se bo po vsej verjetnosti lahko boril tud: Varga. BOKS Rocky Marciano ne bo več boksal EROCKTON, 27. — Žena svetovnega prvaka težke kategorije Rockyja Marciana, je sporočila, da je Marciano dokončno sklenil zapustiti ring. Vest je potrdil tudi boksarjem menažer Colombo. Marciano, ki bo septembra star 33 let, ni bil v svoji boksarski karieri nikoli poražen. Kot profesionalec je od 49 srečanj 43 odločil, v svojo korist s knockoutom. šestkrat je z uspehom branil naslov svetovnega prvaka, katerega je osvojil leta 1952 z zmago nad Wal-cottom. V sedmih srečanjih za naslov prvaka težke kategorije je zaslužil nad milijon in pol dolarjev. KOŠARKA BRATISLAVA, 27. — Pred 2000 gledalci je danes ženska košarkarska reprezentanca CSR premagala reprezentanco Italije s 55:44 (25.23). 4, ETAPA KOLESARSKO-MOTORISTlCNE DIRKE Ockers spet dominiroj v vožnji za motojjj Graf zmagovalec prvega sektorja, Magni osvojil prvo qorsko nagff do‘Moser zaradi bolezni odstopil-Ockers vodi v splošni klasi(ik^P klasifika* FIUGGI, 27. — Prvi sektor današnje tretje etape kolesar-sko-motoristične dirke L’Aqui-la - Frosinone je potekel v znamenju lova na gorske nagrade. Dirkači so se morali namreč povzpeti kar dvakrat na vrhove prve in dvakrat na vrhove druge kategorije. Na prvem gorskem cilju je zmagal Magni pred Deryckom in Vlayenom, za kar si je zaslužil 30” odbitka od doseženega časa. Na drugem gorskem cilju na kvoti 980 m je zmagal Coletto pred Grafom, ki pa je zato privozil prvi na cilj prvega sektorja v Frosinone. Na tem delu proge je dirkače skoraj ves čas spremljal gost dež. Drugi sektor Frosinone -Fiuggi je bil dolg 36 km, od katerih so morali dirkači zad njih 20 km prevoziti za motorji. Prvih 16 km je poteklo brez posebnih dogodkov, zato pa je postala dirka toliko bolj zanimiva v zaključni fazi, v kateri je kot prvič ponovno briljiral Ockers Prvi je potegnil za motorjem Monti, za njim pa Derycke, Magni, O-ckers in Fabbri. Na lahnem vzponu je Ockers takoj prevzel vodstvo, katerega pa je izgubil v spustu. Dohitel ga je Monti. ki je vozil navzdol s hitrostjo 78 km na uro. Ko pa se je začela druga vzpetina je zopet potegnil Ocke*rs ter z lahkoto prehitel Monti-ja in vse ostale ter privozil prvi na cilj z l’G” prednosti pred Montijem. Deryckom Messino in drugimi. Moser, katerega se je danes lotil močan bronhitis, jutri ne bo mogel nadaljevati vožnje. V splošni klasifikaciji po tretji etapi je bil na 7. mestu. Jutri je na vrsti četrta etapa Fiuggi - Napoli, razdeljena v dva sektorja: Fiuggi - Ca-serta (163 km) in Caserta -Napoli (87 km) od katerih 31 km za motorji. Vrstni red na cilju prvega sektorja Aquila - Frosinone (148 km): 1. draf (Šv.) 4.06’35” - 36.008 km na uro. Odbitek 45”, čas za klasifikacijo 4.05' 50”; 2. Rosseel (Šv.) 4.06’35”, odbitek 15”, čas za — cijo 4.06’20”; 3. Fabbri; 4. ser; 5. Gaul vsi z istim c 6. Zucconelli 4.08’51”: 7' ^oP ti: 8. Bassi; 9. Ockers: 1«-nedetti; 11. Baroni; £ cke vsi s časom Zucco Vrstni red na cilju (J( sektorja Frosinone - »>“** km - 15,3 plus 20,7 km): 1. Ockers 54’25" - 39i> “ Monti z zaostankom^ Messi"1 F*b- 3. Derycke 1’23”; 4. 1’40”; 5. Magni 1’30”: °- o, bri 2T9”; 7. Gaul 2’2« I »• bani 2'33”; 9. De Bruyne t 10. Coletto 2'40”; sledijo-scimbene. Maule, Dupon , tini. Graf, Rosseel i*d. ^ Splošni vrstni red P° 3' pi Frosinone - Fiuggi: 1. Ockers 15.59’52 ; • rycke z zaostankom 2’33”; Monti 3’28”; 4. Gaul 41' J( Magni 5T5”; 6. Dupont b • Magni o id ; o. c>i. Maule 7': 8. Moser 7 9 , »■ nero 7’43"; 10. N*sC'12 ^ be»e 7’43”; 10. NasCim1 8T3”; 11. Albani 8’18”; 12fl,4S»; nucci 8'39”; 13. Messina . 14. Rosseel 9’50”; 1* 18. Nen<£1 12’50”; 16. Dall’Agata_ 17. Fabbri 13’30”; 15’2”; 19. Coletto 15 H * Fantini 15'44”. rsj(0 Splošni vrstni red z* » nagrado: ». J. 1. Gaul 10: 2. Ranucc» • 5-Colettol Magni in Zuccoo_________ Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Jfi{ Tiska Tiskarski zavod Z*1 KINO PROSEK-KONTgS predvaja danes 28. t> ob 19.30 uri Metro barvni film: LATINSKI LJUBIMCI UDU) SKEnENj -s Julija in Rome? predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film Columbia Cinemascope !grajo: ROBERT FRANCIS. RONALD CRIPS in WART B yeS Resnična zgodba Marthyja Maherja, ki je pretres svet. «Clovek drugih« je imel 10.000 sinov in eden ' -8v, njegovih dečkov je postal predsednik Združenih T VRIPKA A.PERTOT Trst, lil. (iinnastica 22, tel. 95-9118 ima v zalogi veliko izbiro nacionalnih in angleških stot po konkurenčnih cenah Obiščite nas H Prepričali se boste J / oooooooooooooooooooooo JOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO >000000000000000000000000000000000000OOOOOOOOOOOOOOOOO1 00°°° Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) antika in platonika sredi vojne 65.= Tretje poglavje« Trst sredi vojne^Prva liuhezen - Zgodha^Sahalu Ce Dredstavlja lepa Helena antični ženski Ideal, ki ga kljub temu vsaka doba po svoje občuti in upodablja, potem imajo prav lahko svoj »tip« ali «ideal» renesansa, barok, ro-S romantika! a tudi biedermeier. Ce pogledamo podobo Primčeve Julije, Prešernove osrednje ljubezni, kakor se nam Te ohranila na Langusovi sliki, bomo videli ovalen, ljubek obrazek z izrazito obokanimi obrvmi in velikimi očmi. Nehote se nam bo vsilil izraz »sladka punčka«, toda nikakor ne v omalovažujočem pomenu besede. O njej vemo, da je bila majhne, nežne, drobcene postave, in da je veljala za eno izmed vidnih ljubljanskih lepotic svojega časa. Prepričan sem, da bi bil tak tip v času med obema vojnama, v dobi Grete Garbo in visokoraslih in dolgonogih lepotic, komajda opazen. V Prešernovi dobi pa je sodeč po pričevanju sodobnikov m po drugih »tipičnih« upodobitvah, predstavljal v veliki men takratni ženski tip in ideal. Prešernova doba je bila vsaj v Srednji Evropi še trdno ločena z zido’i družbenih razlik, družbenih stopenj, slojev in razredov Kljub temu je bila francoska revolucija ze toliko omajala temelje tega družbenega reda, da se je ustvarila možnost nrehodov vsaj srečnejšim in nadarjenejšim posameznikom fz nižjega sloja in razreda v višjega. V človeški naravi ie da stremi posameznik, kjer vlada takšen družbeni red razlik iz nižjega sloja in razreda v višjega. Ko gre za ljubezen, pa'tudi ne smemo pozabiti, da ima osvojitev nekogaki je na družbeni lestvici više postavljen, po nekom, ki tiči nize na tej lestvici še prav poseben mik. Prešeren je bil kmečki sin, Julija je bila meščanka. Ze iz družbene psihologije je razumljivo, da se je poet, ki se je čutil po svojem talentu Juliji enakovrednega, a je imel zaradi svojega družbenega porekla vendarle nasproti njenemu sloju nekakšen, Ttot bi danes rekli »kompleks«, obožujoče oziral v dekle, ki je bila istočasno lepotni ideal svoje dobe in obenem družbeno nad njim. A nič manj razumljivo ni, da se je meščanska lepotica, ko jo je zasnubil plemič von Scheichenstuhl, rajši odločila za slednjega, ker je zanjo poroka z njim pomenila vzpon na družbeni lestvici. To so sicer na splošno dovolj znane stvari, vendar se mi zdi potrebno, da jih na tem mestu na kratko omenim. Dr. Kidrič označuje v svoji monumentalni in žal nedovršeni študiji o Prešernu pesnika kot »metuljčkast« (flatterhaft) karakter. Jaz bi našega prvega poeta rajši imenoval krotkejšo, da, krotko kranjsko-slovensko varianto donhuanstva byronov-ske vrste. Bil je ljubimec par excellence, toda niti kot moški, niti kot reprezentant svojega družbenega razreda ni imel sreče. Meščanska dekleta so bila trdno obdana in zavarovana z družbenimi predsodki in do njih ni mogel prodreti zapeljivec, kakršen Je Prešeren po svoji naravi bil. Kot poet bi bil utegnil imeti celo več sreče pri plemiških ženah, ki so se čutile družbeno nadmočne in zato svobodnejše. Toda da bi bil poizkusil pri njih, ali ni imel dovolj priložnosti ali je bil preplah. Uspel je pri služkinji Ani Jelovškovi, toda s tem je zašel v svojo najbolj mučno osebno tragedijo, ki jo je izpovedal v »Nezakonski materi«. Mučila sta ga kes in sram. Toda prav nesrečna ljubezen do Julije je napravila iz Prešerna tistega poeta, ki pomeni danes za naš narod njegov največji umetniški zaklad. Zakor je ta poezija poetova najgloblja izpoved, tako je prav kot neuslišana ljubezen, čeprav morda najbolj splošno občutena, vendar najbolj tipična za dobo, v kateri so se trli družbeni sloji in razredi in je redkim posameznikom že uspevalo, da so se dvignili iz nižje plasti v višjo. V tej poeziji je čisto in jasno izrazena ljnbezenska bolečina neuslišanega oboževalca, toda podtalno je čutiti v njej nadvrednotevanje deklice iz višjega družbenega sloja po človeku, ki se čuti zapostavljenega in pod njo. Kajti pomisliti moramo, da je bilo Prešernu takrat, ko se je zaljubil v Julijo, čez trideset let in torej ni mogel trpeti za »kompleksom«, ki izvira iz občutja lastne nedozorelosti. Prav ta dvojni, ljubezenski in družbeni poraz Je izvabil Prešernu njegove naj lepše in najgloblje poezije, a je tudi najbolj karakterističen za »ljubezenski stil« poeta in njegove dobe. Mčd Prešernovimi poezijami zavzema posebno in osamljeno mesto pesem »Judovsko dekle«. V tej pesmi Je občuteno in svojevrstno prika?an prepad, ki ga ustvarjajo med zaljubljencema verski predsodki: Odtegne bele mu roke, v oči ji itopijo solze, odreče mu besede te: *Ak’ ravno mene ljubit smeš, jaz dobro vem, ti dobro veš, da v zakon vzeti me ne smeš*. In šla je žalostna domu, tožila milemu Bogu, da ni nje vere, nje rodu. Al’ večkrat je nazaj prišla; nje vera trden jez je bila, ljubezni nje ni vstvarila. a i° No, mreža predsodkov se je bila od Prešernovega .c9jistve prve svetovne vojne že kar krepko zrahljala in se ovcuuvuc VUJUC 4C aai ivicpivu / <-CQ S& .j se je .bilo že polno uveljavilo nasproti aristokraciji* 1 g pev^ sama v sebi drobila, vojvodinje in kneginje so bežai^ jjg 1? in šoferji in knezi in vojvode so zapuščali svoje Pr Pi radi pevk, plesalk in meščanskih deklet. Veliki umet kor Lizst in Wagner, so bili »tu per tu« s knezi 311 j^)*' in ne več kakor Mozart ali Goethe njihovi hlapci in Istočasno Je organizirano delavstvo bilo že v odprten* ^pie1' meščanstvom in kapitalom in na obzorju so vstajah ^ oro* ki jim je bilo težko predvideti drugačnih rešitev, razen jem. Verski predsodki so kopneli, mesto njih je zac® večjo vlogo narodnostni moment. 0 Ko% Dejal sem, da je bila moja zaljubljenost v Lino *P t\)0 trastu«. Bila je v vseh ozirih moje nasprotje in konc ^0vC - po narodnosti. Gotovo mi bo vsak normalno cutec jpo* priznal, da ima vsaj v določenih razvojnih fazah Pr LjselJL k neki drugi narodnosti za zaljubljence neki PraV josti-. mik, ki ga stopnjujeta radovednost in privlačnost „flr8^?:i sem narodnostno kar moči zavedno vzgojen, bil sem n Qgč\il nik pri C okolu, vendar moram priznati, da nisem takrat Linino pripadnost k tuji narodnosti za nobeno za mik. In če smo zvečer doma, ko smo spremljali ob y njegovim zemljevidu dogodek na fronti, še tako sovraz ^ ce, vse to sovraštvo se ni nikoli, ne pri meni ne fjpoSJz drugem izmed nas, obračalo do posameznikov te .Kakor sem v šoli občudoval premnoge od svojih nemS . pil fesorjev, tako mi ob Lini nikoli ni prišlo na misel, da razlika v narodnosti kakršna koli ovira za ljubezen- jv tega smo bili sosedje, vsi iz podobnih družbenih P1 . povsem še — otroci. % Pri Lindi, Italijanki, se razlike v narodnosti e^trr sem zavedal, ker sem čutil do nje skoraj nekakšno ,no *L privlačnost. Sicer pa je kmalu prišla v našo nepost ^i seščino nova družina — bili so vsaj po materini » 5 v. po občutju Italijani —, v kateri je bila petorica °tr° 'oL-terimi smo sklenili domači otroci tesno prijat-eljstv’ p* družini ,iz katere sem črpal v poznejših letih marsiK&.jfj)*'1 bučo za svoje literarno delo, bom imel še priliko pisan. (Nadaljevanje Sl