Posamezne številke«
Navadne Din —'‘75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO se nahaja v Mari-boru, Jurčičeva ulica tt> 4, I. nadatr-UPRAVA ae oahaja V Jurčičevi ulici št. 4, pritličje d rano. Telefon it- 24. — Sl IS poatnočekovui račun stav. 11.787,
Na naročila bre* denarja ac ae ozira. — Rokopisi ae ne vračajo.
Fgsinsna pastano ¥ gotcvmF	G3MsRj@	stav-	tun	T—
TABOR
Posamezne številkei N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—>
.TABOR" izhaja vsak dan, rasven
nedelje in praznikov, ob 18, uri M datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10 —, Za inozemstvo D 18*—, dostavljen na dom D 11;—, na iskaznioe D 10*—■-mserati po dog-ovoruu Naroča se pri upravi .TABORA* MARIBOR, Jurčičeva uliaa štev. 4,
Naslov
Maribor, nedelja 25. julija 1926.
Leto: VII. — Številka: 165.
Kratko — i?aJnov@lše
Uredba o znižanju uradniških doklad Je Podpisana. Doklade se znižajo za 1., 2. In 3. skupino I. kategorije za 13 odstotkov, za 4, S- in 6. skupino L kategorije in 1. in 2. sku-Pino 2. kategorije za 10 odstotkov, za 7., 8. n 9. skupino I. kategorije, 3., 4. in 5. skupino * kategorije in 1„ 2. in 3. skupino 3. kategorije za 6 odst., evaničnikom in uslužbencem Pa za 3 odstotke.
Spor, lo je nastal med našo in nemško vla-o radi žalitev kralja v neki nemški reviji, ie popolnoma poravnan.
In ,*rancos*ta vlada, ki Jo ie sestavil Po-icare, in,a zna£aj gjr0]4C koncentracije. Zu-3nje zadeve bo vodil Brland, prosveto Her-0 > vojno Painlcve. Vse večje politične sku-P "e vso zastopane v vladi. Take vlade Franci ja že dolgo ni imela in v Parizu si obetajo Ge velikih koristi, dasl nekateri dvomijo, °a se bo dolgo držala.
z Moskve poročajo, da boljše viški koml-ar> glavar Čeke Dzlerdzinskl ni umrl na-'ne smrti, marveč je bii zastrupljen, vi a b^ro i° nastopila nova francoska ™a, ie jc zajej francoskl frank iti kvišku. Po KStrl divjalo včeraj strašno neurje.
^ebno sta j,jja prizadeta Pulj in Reka. jih 3 ^adžarskem se je v poplavljenih kra-®očno razširila malarija. a Češkoslovaškem bo glasom včerajšnje sd odpravljena aktivna volilna pravica ■Sfirikov In moštva.
litičen položaj ne stremi po novih volitvah. Vlada si je v vseh vprašanjih edina. Da pa pride tu in tam do manjših nesoglasij, se zdi naravno. Pavle Radid tedaj trdno računa z obstojem sedanje vlade.
Izza kulis se tudi izve, da se za spravo med Štj. Radičem in Nikičem najbolj trudi minister Maksimovič, ki je baje zagrozil Radinu, da bo v slučaju, če ne bo opustil svoje lntransigence nasproti Nikidu, objavil zanj se jc Pašidevo stanje znatno popravilo.
Iz Karlovih varov je tudi prispela vest, da zelo obtežilne doknmente.
Seje preiskovalnega odbora odgodane
Beograd, 24. julija.
Seje skupščinskega preiskovalnega odbora so bile preložene do 3. avgusta. Opozicijski krogi so radi te odgoditve jako ogorčeni, ker cela vrsta afer čaka rešitve. Posebno se vsi zanimajo za tozadevno bencinsko afero, ki nudi važen dokazilni materijal za protikorupcijsko kampanijo. Vzlic preložitvi sej se je nadejati, da bo odbor končal svoje delo v predpisanem šestmesečnem roku.
V znamenju politične zmede
Zagreb, 24. julija.
Voditelj HSS Stjcpan Radid se bo podal
** v Rogaško Slatino. Dne 30. juli-
ondi konferenca radičevskih zaupnikov.
Beograda pa javljajo, da je ministrski rcdscdnik Uzunovid povabil Radiča, da naj
Pride
n»ino
nemudoma v Beograd, ker je potrebno liev POSVetovanjc obeh strankinih vodite-v- Ni ge znano, čemu se Uzunovidu toliko ui. V vrstah opozicije se govori, da ta se-ret''eb 7-naČI otvoritev katastrofe, ki čaka j ’m RR- Vladni krogi pa so optimistični rhe, da se bo s tem samo ojačila pozi-a sedanje vlade.	i	i
tli ^a^°stno večino. Demokratje se zgoli rabijo j PoteEujejo za vstop v vlado, ker me-
Včerajšnji dan v Beo-w. . sradu
Tlenje vlade z davldovidevcl In muslimani. — Radlčevcl o položaju.
v,	Beograd,	24. Julija.
ltr0 .a<n današnjega dne se je v vladnih
r9zj. ) živahno razpravljalo o znabitnem
kra(j !cGu sedanje vladne koalicije z demo-
teiz, ,m muslimani. Na vprašanje, kaj misli o
Je s’jvIe °dgovoril poslanec Pavle Radid, da
da . ar nepotrebna, ker ima že sedanja vla-'
wlo, a- ..
Volu 01 s tem pridobili kaj za občinske
Radii/ SrbiiL tetm ' a'ni krogi so v splošnem precej dov-
V9rja /a tako kombinacijo. Zlasti jo zago-
V nr)tranjl minister Maksimovič, ki je
,Canio° a'^nem Glasniku« sprožil veliko kam-
k, tiaPr0'‘ dr. Ninčidu. V teni listu mu oči-
H, ker/ rat'‘ *eKa razS*rienja koalici-
bovi<c Je v skrbeli da ga izrine dr. Marln-
V;nNin^ ic glede te trditve Izjavil, da Ull^o aie D°Pclno odgovornost za svojo po-°dsj0’D..e Pa ho treba, bo v danem slučaju avl Sp°*e mesto dr- Marinkoviču.
Radid je izjavil v nekem drugem touju, niti odločilni krogi niti po-
BORZA
CURIH, (Avala), 24- julija. (Izvirno). Beograd 9.1125, Pariš 12’625, London 25, Newyork 516, Milan 16.9125, Praga L5.25 Dunaj 73-0375. Budapest 00.723, Berlin 122.9625 Briissel 12.70, Varšava 58, I3u-karst 2.37, Sofija 3-725.
Dnevna kronika
— Državno zdravilišče na Golniku (za
pljučne bolezni) je odprto vse leto. Zdravilišče jc novo zgrajeno, ima lepe, zelo zračne higijenske sobe z 1—6 posteljami, izvrstno pitno vodo iz lastnega vodovoda in lastno električno razsvetljavo. Okolica je slikovita, podnebje prav milo subalpinsko, radi širnih smrekoviii in jelovih gozdov je zrak zelo čist in zdrav. Zdravljenje se vrši po najmodernejših principih, hrana izvrstna in obilna (do 4000 kalorij). Sprejemajo se moški in ženski bolniki z začetno tuberkulozo. Prospekti se dobivajo v zdravilišču na Golniku in pri oddelku za socijalno politiko v Ljubljani.
—	Iz Šmarjete ob Pesnici. Pretečeno nedeljo je priredila tamošnja podružnica Jugoslov. Matice domovinsko slavno-st, ki je v vsakem oziru najbolje uspela. — Program so izpolnili razni igrokazi, ki so jih izvajali šolski otroci prav povoljno ter smo pri tem opazili nekaj izrednih talentov- Otroci so zapeli tudi več pesmi, nad vse prijetno pa nas je iznenadil domači pevski zbor, ki razpolaga brez pretiravanja, s prvovrstnim pevskim materijalom. Nastopal je tudi neumorni mariborski »Jadran«. Kako ljudstvo umeva smisel in namen Matice, seje najbolj videlo na izredno veliki udeležbi domačinov. Prostorni gostilniški prostor jc bil dobesedno natlačen. Iz Maribora so do-šli zastopniki pokrajinskega odbora in podružnice Mariborske, s katerimi se je med veselico obdržala v šoli zelo važna konferenca, pri kateri so bili navzoči g. župnik, gg- župani Šmarjete in okoliških vasi ter razni drugi ondotni faktorji. Dogovorilo se je o načrtu dela v prihodnjo-sti ter razpravljalo o pomoči radi deževja Ln poplav. Z največjim zadoščenjem moramo kosntatirati, da je bil to prvi organizirani in najboljše nade vzbujajoč sestanek Matice, ki bo obrodil mnogoteri sad. Največ zaslug za to pa si je brez dvoma pridobil g. šol. upravitelj Vauda, ki je skupno z ondotiiimi činitelji, zlasti z g. župnikom in gg- župani zorganizlral Matico in celo prireditev. Naj bo izrečena iskrena zahvala tudi vsem drugim sodelavcem, ki se niso strašili truda in žrtev.	D.
k VSesokolski zlet na filmu. Kakor nam pišejo iz Prage, se v taniošujih ki-noglediščih predvaja o’o velikem navalu občinstva celoten film o vsesokolskem zletu. Prvi deli tega filma (predzletne tekme, uastop naraščaja itd.) so se pred-
vajali v Pragi že ob glavnih sokolskih dneh. Sedaj je film kompleten in nam prikazuje celoten potek zletnih slavnosti. Film oživljajo še lepe partije iz Prage in okolice. Sigurno bo prišel tudi v Jugoslavijo in bi bilo želeti, da se ne bi izognil Mariboru, na kar opozarjamo naša ki-no-gledišča.
—	Eksekucije v Sloveniji* Finančna delegacija uradno objavlja, da izide dne 17. julija 1926 v štev. 65 Uradnega lista izkaz o eksekucijah, ki so se radi zaostalih direktnih davkov v Sloveniji izvršile v II. četrtletju 1926. Iz tega izkaza je razvidno, da se je mobilama eksekucija začela v 31.086 primerih in nadaljevala do rubeža v 6-257 primerih (20%); do prodaje je pa prišlo v 41 primerih, toraj v manj nego % % od celokupnega števila rubežev. Zaostanki radi katerih je prišlo do rubeža so znašali okroglo 13 milijonov Din, oni ki so sc mogli iztirjati šele s prodajo, pa okroglo 228.000 Din. V imo-bilarni eksekuciji se jc vknjižila zastavna pravica v 112 primerih za okroglo 1 milijon dinarjev. Dražbe nepremičnin so se izvršile v 104 primerih za okroglo 647.000 Din zaostalih davkov- Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil k družbenemu postopanju; na predlog erarja samega se ni izvršila nobena dražba.
x Planinski Vestnik. Sedma številka prinaša konec prispevka Slavka Prevca »Cez stene in grebene v Savinjskih planinah«. Jos. Wester se spominja 301et-nega planinskega jubileja znanega potopisca dr- J. O. Oblaka. Zanimiva je razprava dr. H. Tume o slovenskih imenih v ladinskem in bavarskem narečju. V kotičku Piše Pavel Kunaver o našem priročnem parku, nato pa sledi društveni drobiž.
55 letnica Dožarne brambe
v krasnih filmskih slikah in
GLAS SRCA
divna drama z grofico Agnes Esterhazy< 224-.—26. VII.
Kino AooS® 1460 Tel. 121
I
Mariborske ves&i
Maribor, 24. julija-
»Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence« je imelo pred nekaj dnevi svoj letošnji občni zbor v konferenčni sobi mariborske kaznilnice, katerega se je udeležilo 45 društvenih članov. Kakor jc bilo razvidno iz poročil društvenega predsednika, tajnika in blagajnika, je to podporno društvo z ozirom na dane razmere precej uspešno delovalo in je nudilo odpuščenim kaznjencem, ki so pokazali voljo, da se poboljšajo, moralno in materijelno podporo. Društvo je kaznjence preskrbovalo z najpotrebnejšo obleko in jim z denarnimi podporami o-mogočilo vožnjo v rodno bivališče oziroma v domačo občino.
Tekom zadnje poslovne dobe je dalo podporno društvo popraviti obleko in o-butev 81 kaznjencem; 23 kaznjencev je prejelo deloma novo, deloma že obnošeno toda popravljeno obleko, 9 kaznjencev pa je dobilo denarno podporo predvsem za kritje potnih stroškov domov.
Dohodkov jc imelo društvo v preteklem letu 7701’43 Din, večinoma na članarini in podporah.
Podpore so dali; po J000 Din mestna občina Maribor in tovarna usnja Herman Berg v Mariboru; 500 Din veliki župan mariborske oblasti; 425 Din mestna obči na Ptuj; po 200 Din tvrdki Pinter & Lenart in »Elin« v Mariboru; uradništvo sodišč in sicer 165 Din Sv- Lenart v Sl. goricah, 192 Din deželno sodišče v Ljubljani, 72 Din višje deželno sodišče v Ljubljani, po 135 Din Gor. Radgona in Ormož, 115 Din Konjice, 70 Din Brežice, 66 Din Vransko, 63 Din Celje, 75 Din uradništvo velikega župana v Mariboru. 68 Din uradništvo policijske direkcije v Ljubljani; po 1()0 Din mestne občine Slo-venjgradec, Kranj in Ljubljana, trgovska banka v Ljubljani, odvetnik dr. Faninger in dr. Lašič zdravnik dr. Marin, lekarnar Vidmar, Grajski kino. tvrdke Straschill 6: Felber, Herman Wogerer in Seherbauni, vsi_v Mariboru, nadalje tvorniea za dušik v Rušah in tvrdke Viktor Glaser v Rušah, Lazar Dajič v Varaždinu in Maks Šalgo v Osjeku; 60 Din trška občina Ljutomer, 55 Din tvrdka I. N. Šoštarič v Mariboru, po 50 Din odvetniki dr- Blanke, dr. Muhlciscn, dr. Oroscl, dr. Pipuš in dr. Škapin, zdravnik dr. Matko in tvrdke F, Tomaschitz, Platzer. Franz & sinovi, Mi-
Kipar Richard Schulz je po noveit foto-skulpturskem postopku (cameograi phi) izdelal ličen kip raziskovalca severi nili pokrajin. Ta nov način kiparskih dd je izumil Anglež Edmunds in omogoči kiparju, da izkleše osebi popolnoma odj govarjajoč kip s pomočjo fotografije.
tiibek, M. Gajšek ter Trgovski gremijj vsi v Mariboru, nadalje papirnice v Go1, ričanah, H. Suttner v Ljubljani in Venčf Jakil v Krmelju. Manjše zneske so daro vali različni drugi podporniki.
Ivoljen je bil novi društveni odboij katerega sestavljajo:	Predsednik Nikj
Vrabl, vodja kaznilnice, podpredsedniK Pavel Zavadlal, kaznilniški kurat, tajnik Miško Cizelj, kazn. nadučitelj, blagajniH Albert Zavodnik, kazn. preglednik, od< borniki Andro Jakac, kazn. preglednik! M- Gajšek, trgovec, Franc Vižintin, nai mestnik str. nadzornika in Fran Hrastelj ravnatelj Cirilove tiskarne.
Podporno društvo za odpuščene kaz\ n.ience je važno posebno za Maribor ii bližnjo okolico, ker stremi za teni, da ra/, zne zločince, ki so prestali svojo kazen| po možnosti primerno pripravljene zf pošteno življenje, kar najhitreje spravljJ iz Maribora v njihovo redno bivališče oi zirorna v domovinsko občino.	i
m Pogreb notarja Goloba. Včeraj po* poldne se je vršil ob obilni udeležbi pol greb kozjanskega notarja gosp. Otmarji Goloba. Pogreba so se udeležili števild mariborski pravniki in drugi znanci, za stopani so bili tudi kraji, kjer je rajnki služboval. Ob grobu jc zapel zbor »Glasi Matice«.
m Gojenke gospodinjske šole v Po triu.il, ne pa Makcdonke, kakor nam j» sporočil naš informator, so obiskale v če/ raj Maribor in se mude še danes v me| stu. Spremljajo jih 4 učiteljice. Oblečem so v slavonsko narodno nošo, radi česaij so jih Mariborčani koj proglasili za Ma kedo-nke, kakor da mora biti vse, kar ji pisano in pristno narodno, baš iz Macd donije!
m Povodom šolskih izletov v naši
mesto je opaziti, da ni primernih voditet ljev, ki bi mladini, katera obišče Maribot z velikim zanimanjem za to obmejno me/ sto, malo razložili mariborsko zgodovini in splošne razmere ter razkazali naš( zanimivosti. Bilo bi dobro, če bi krogi, kj imajo v rokah tujsko-prometno orga-nizai cijo, poskrbeli, da bi se gostom z juga do delil srbohrvaščine vešči poznavalec nat šega mesta, tako da bi mladi ljudje odne sli iz Maribora kaj več kot površne d.oj me v. ulic.
l-ftran %
V	Mirihorit. 'dne 2b: jn,,;a 1U^-
m Potovanja mariborskih ablturijen-tov- Iz vrst naše visokošolske omladine smo prejeli: Pred nekaj dnevi so se vrnili absolventi mariborske trgovske šole in drž. gimnazije s potovanja. Prvi so priredili poučno ekskurzijo v Avstrijo, drugi pa so se podali na potovanje v Italijo. — Ker seveda sami niso imeli toliko gmotnih sredstev, da bi lahko potovali, so priredili prvi kakor drugi nabiralno akcijo v Mariboru. Dasiravno je dandanes toliko teh nabiralnih akcij, vendar je vsak rad dal svoj obul us absolventom trgovske šole, ker so se ti podali izključno na poučno potovanje. Vsakdo je priznal, da je za bodoče trgovce in podobne poklice prepotrebno, da si ogledajo trgovske in industrijske naprave baš v sosednih državah- In res jim je uspelo dobiti dovolj denarja, da so se podali na pot. Ni pa bilo tako pri abituojentih drž. gimnazije ,v Mariboru. Ko so nabirali prostovoljne prispevke, se je vsakdo nehote vprašal: na poučno ekskurzijo? Pa v Italijo! In marsikdo jih je odslovil. Tudi mi se vprašujemo: Mar ne bi bilo bolje, da si ogleda naša mladina po prvem koraku v širši svet raje svojo lastno državo, ki jo marsikateri abiturijent še ne pozna, pa bo vendar kot narodni inteligent najbolj potreboval podrobnega poznanstva svoje lastne domovine. Zakaj niso raje šli • abiturijenti v Srbijo in sploh na jug naše; države. In koliko je pri nas izobraženih i krogov, ki so mogoče prepotovali pol j sveta, a lastno državo poznajo le iz časopisov- Ni torej čuda, da pada toliko pikrih besed na naše brate večkrat zgolj iz partizanskih vzrokov! Spoznaj najprej dodobra svojega bližnika, potem šele kritiziraj njegove dobre in slabe strani- — čudno se nam zdi, da ni tukajšnje šolsko vodstvo nasvetovalo' oziroma odsvetovalo dijakom to »poučno« ekskurzijo v Italijo!
m Za spomenik kralja Petra v Mariboru je daroval Devov kvartet na vzletu v Jareini 270 Din. — (V zadnjem seznamu pomotoma izpuščeno).
m Važno za točilce alkoholnih pijač.
Prejeli smo s pristojnega mesta: Dne 31. julija 1926 je zadnji rok za plačilo točilne takse za 2. polletje 1926- Kdor do tega časa ne bi plačal točilne takse, se kaznuje v smislu obstoječih zakonskih predpisov z denarno kaznijo v izmeri trikratnega zneska neplačane redne takse, poleg plačilne redne takse. Generalna direkcija posrednih poreza v Beogradu je s svojim razpisom štev. 71 z dne 19. junija; 1926 še posebej opozorila, da ne bo več’ upoštevala event. izgovorov zamudnikov, da niso vedli do kedaj se mora taksa plačati odnosno da so jim bile kazenske posledice neznane.
m Ljudska knjižnica v Narodnem domu izposojuje knjipe vsakomur ob če-dopoldne. Na razpolago je okro^ 10.000 kinjigf, zlasti je krasna izbira modernih svetovnih romanov evropske literature.
m. Obrtno gibanje v Mariboru. Tekom Junija t. 1. so bile izdane sledeče obrtne pravice: Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, godčevski obrt, Ruška cesta 3; Saboty Henrik, prodaja manufakturnega in konfekcijskega blaga na debelo. Trubarjeva ulica 2; Dolenc Ignac, godčevski obrt, Jezdarska ulica 8; Komauar Hubert, agen tura in komisija galanterijskega blaga in tehničnega blaga v Aleksandrovi cesti 12; Steinbrenner Herman, trgovsko vrtnarstvo, Koroška cesta 109; Tvrdka »Inž. arh. Jelenc in inž. Šlajmer«, grad-
beno podjetje in tehnična pisarna, d. z
o.	z. v Mariboru, stavbeniška obrt, Vetrinjska ulica 30; Savernik Štefan, trgovina z vojaškimi potrebščinami in jedili, Stritarjeva ulica 13; Štiberc Rozalija,
•	branjarija, Erjavčeva ulica 10; Tipel Rado, trgovina z mešanim blagom, Kralja Petra trg 9; Hinko Sax, tiskarna, Prešer nova ulica 31; Marija Gregoretič, sejmar stvo z manufakturnim blagom, Pod mostom 2; Tvrdka Worsche in Preac, trgovina z manufakturnim blagom, Gosposka ulica 8; Hubert Bračič, uvozni in izvozni komisijski in špedicijski posli ter agentura. Cafova ulica 2- — izbrisane pa so bile nastopne obrtne pravice: Trost Anton, čevljar, Tržaška cesta 45; Ing. Peč-lin Rudolf, trgovina z industrijskimi stroji, industrijskimi predmeti, mesom in lesom, Trubarjeva ulica 4; Dolšek Jernej, krojač. Mlinska ulica 9; Bezjak Franjo, trgovska agentura in komisija, Vrazova ulica 9; Helena Wergles, trgovina s pred meti, ki so dovoljeni v prostem prometu in ki glede prodaje niso navezani na posebno dovoljenje. Kralja Petra trg 9; Franc Šimnic, krojač. Tržaška cesta 44; Alojzij Mihelič, čevljar, Koroška cesta 125; Franjo čoš, maser. Cankarjeva ulica 15; Jakob Zgonc, pek, Meljska cesta 23; Oskar Billerbeck, trgovina z mešanim blagom. Gosposka ulica 29; Divjak Anton, čevljar, Stolna ulica 5; Tvrdka
H.	Bračič in V. Vestenek, špedicija, Cafova ulica 2; Hubert Bračič, trgovska agentura in komisija, Cafova ulica 2,
m POŽARNA BRAMBA V FILMU. »Apolo« kino je dogotovil izborno uspele filmske posnetke o nedeljski proslavi 55-Ietnice mariborske prostovoljne požarne hrambe- Film smo si dopoldne ogledali in konstatirali, da v ničemer ne zaostaja za prvovrstnimi izdelki filmske industrije. Predvajal se bo kot predigra filma »Glas srca« od 24.—27. t- m,
m Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo za šol. leto 1926-27 se začne dne 1-avgusta t. 1. in traje do dne 15. septemb-bra 1.1. Vrši se na mestnem magistratu, in sicer dopoldne od 10—13. ure. Po sklepu šol. odbora bo moral plačevati vsak vajenec in vsaka vajenka za poduk v sedmih mesecih šolskega leta za vsakega izmed teh mesecev vsoto 15 Din. — Plačevati se more za vsak mesee pose-be ali pa vkup za več mesecev. Za vsako plačilo se dobi posebno potrdilo. K vpisovanju se morajo prijaviti v navedenem času vsi vajenci in vajenke, ki so obvezni posečati o.-n. šolo. bodisi da se hočejo vpisati na novo, bodisi da so že posečali kak letnik te šole- K prijavi je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo (odpustnico pri novih vajencih, šolski izkaz pri drugih). Vodstvo prosi vse delodajalce in delodajalke, naj pošljejo vajence in vajenke o pravem času k vpisovanju, da se jih ne bo nakopičilo preveč v zadnjih dneh pred začetkom poduka.
m V Klub baru vzbujajo vsak večer največje priznanje 3 Angleži Davson in zvezda plesa, Nesty Kern, članica dresdenskega opernega baleta.	1458
m Kavarna mestni park. Dnevno koncertira umetniški Trio Šmid-Bernkopf od 21.—2. ure pri vsakem vremenu. V nedeljo tudi popoldan od 17.—19. ure. 1459 m Dobrodelna vrtna veselica. Podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev bo priredila v nedeljo dne 8. avgusta 1926 na vrtu restavracije Gambrinus dobrodelno vrtno veselico s sledečim sporedom: Koncert na vrtu, ples v dvorani, srečolov, ribo-
lov, ubijanje lonca, amerikansko kegljišče, avtomatičen vrtiljak, streljanje na dobitke in druge igre- Začetek ob 15. uri, konec ob 1. uri. Pri koncertu svira godba Omladine. in nastopi prvič novo ustanovljeni poštni pevski zbor. Vstopnina 5 Din za osebo, otroci v spremstvu stari-šev vstopnine prosti- Čisti prebitek je namenjen v podporo bolnim tovarišem, vdovam in njih sirotam, če bo slabo vreme. se preloži na prihodnjo nedeljo. — Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
m »Jadranova« veselica v Limbušu* Pevsko društvo »Jadran« bo priredilo dne 1. avgusta veliko javno veselico na vrtu g. Srečka Robiča v Limbušu. Čisti dobiček gre za nakup šolskih knjig revnim limbuškim otrokom in otrokom pevcev »Jadrana«- Spored je sledeči: petje, godba, deklamacija, »Navihovci« burka v dveh dejanjih, šaljiva pošta in druge veselične zabave. Svira tamburaška godba iz Limbuša. Zbor »Jadrana« poje najprej ob 14. (2-) uri pri popoldanskem blagoslovu v limbuški cerkvi, nato pa se vrši veselica. Pripomni se, da se bo vlaku, ki odhaja iz Maribora ob 13.30 in odhaja iz Limbuša zvečer ob 20-35, dodalo več želez, vozov kot normalno. — Vstopnina znaša 5 Din. Mariborčani, ne prezrite tega lepega izleta, ki Vam ga nudi nedelja dne 1- avgusta v krasni Limbuš, — Pevski odsek »Jadrana«.
m Mestna organizacija Oriuna Maribor ima v soboto dne 24. t- m. ob 20. uri (8. uri zvečer) v mali zgornji dvorani Narodnega doma važen članski sestanek. Udeležba obvezna. Odbor.
m Gozdna veselica kolesarskega društva »Edehveis« v Mariboru, bo v nedeljo dne 1. avgusta. Kakor vsako leto priredi »Edelvveis« tudi letos športno veselico na gornji planoti Radvanja (v prijaznem gozdu ge Drofenik). Začetek točno ob 15- uri. Društvo se bo potrudilo za najlepši potek prireditve. V čarobno ozaljšanih šotorih bodo nudile nežne ročice naših lepotic najboljšo pijačo, kakor tudi fine prigrizke. Mladini bo na razpolago gugalnica, drčalnica, oder za ples, vrteljak, (carossel) kakor tudi hitri fotograf, ki bo nudil trajne spominčke. Veselični prostori bodo krasno razsvetljeni-Nova glasba »Felser« bo skrbela za iz-vanreden program. Sodelovale bodo tudi druge priljubljene glasbe, kakor dobro znani »I<op-Gustl« iz Hoč. Preskrbljeno je za redno automobilsko vožnjo od Velike kavarne do veseličnega prostora. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev 8- avgusta t. 1. Vstopnina za osebo s prekrasno izdelanim znakom »Edelweis« znaša 8 Din. Otroci v spremstvu stari-šev brezplačno. Predprodaja vstopnic je v Hotelu Halbvvidl in v pekarni Šober na Kralja Petra trgu. Veselični odbor- 1952 m Grajska klet. Dnevno umetniški koncert. ter vsako soboto družinski večer s plesom do 3. ure zjutraj.	1448
m »Hotel Ha!bwidl« danes v nedeljo jutranji in večerni koncert pojačene godbe »Meglič«, s izvanrednim sporedom in solo na trobento- V torek zvečer na vrtu originalna Pohorska kmečka godba. 1419 m Perunaši! Jutri v nedeljo 25. t. m. izlet v Št- lij. Zbirališče ob 14. uri v Narodnem domu.
m Danes v nedeljo veliki vrtni koncert v gostilni Kirbiš, Aleksandrova cesta 79.	1457
m Tombola. Gradbeni odsek Sokolskega društva v Mariboru priredi meseca septembra 1.1- veliko javno tombolo.
N 93
Nove občinske doklade
Veliki župan mariborske oblasti je z odlokom z dne 6. julija 1926 U. broj 12-307-2 dovolil mestni občini mariborski sledeče!
a) Samostojno obč. doklado na vec od vsakega‘potočanega hi po 5 D;n,
b) Vsaka naknadno po uradnem organu ugotovljena množina sadjevca se ob davči s 100% poviškom te davščine.
c) Samostojno obč. naklado na navadno žganje od hektoliterske stopnje alkohola po 20 Din;
d) Samostojno obč- naklado na posiljeno žganje in likerje od vsakega litra po 20 Din;	.	..
e) Vsaka nepravilno prijavljena ah po uradnem organu naknadno ugotovljena množina katerekoli vrste žganja se obda-či s 100% poviškom te davščine.
f) Kar se tiče izvršilnih določbe glede pasjega davka z dne 23. oktobra 191^« štev. 17.115 štev. 39 knjig, dovoljujem temeljem istih zakonitih določil, da se izpremenijo v či. 12 prvi odstavek tako le:
I. Tuje in potujoče osebe, katerim se izda za njih pse tuja pasja znamka, pl čujejo poleg odškodnine z znamko naaau no pristojbino po 10 Din;
2- V čl. 13. teh izvršilnih določb se do; sedanja denarna globa Din 2-50 zviša na prestopke, predvidene v te členu na Din 10—100.
Župan: Dr. Leskovar s- r.
Kulturna „Svoboda“ V sovjetski Rusiji
V	okrožnici, ki jo je poslala sovjet^.? vlada vsem javnim knjižnicam v RUSl~L zahteva, da se morajo javne knjižnice čistiti protirevolučne ali sploh nemo® ne literature. Le vseučiliščnim Kni& cam se dovoljuje, da smejo imeti v P. j sebnem oddelku nekatere take knjige* pa je zanje odgovoren knjižničar oseu' * Knjige se smejo izposojati samo Z"‘ stvenikom.
Zanimivo in značilno je, katere knJi»_
smatra sedanja ruska vlada za
protire*
volucijske in nemoderne- Največji trn peti so ji filozofske knjige, ki so P1....g, s stališča idealizma, psihologije in e v
ki jih inicijatorji tega odloka ^bašejo isto vrečo s spiritistično, magično m zofsko literaturo. Izmed velikih	.
so odstranjeni iz sovjetskih k?J‘„rr, Platon. Descartes, Kant, SchoPe'n' ie. Macli in Spencer. Ne samo da se ne sn jo brati njihovi spisi, ampak tudi n biografije so zabranjene. Dalje so na deksu Tainc, Carlyle, Kropotkin. M‘ie, ey linck, Kuskin, Nietsche in, kajpa. j. Tolstoj. Prepovedana je celo znaI,akg Ji-lesova knjiga »Značaj«. Izmed versk • terature so dvoljeni zgolj protiverski ,. si; katekizmi vseh verstev so se n> o j odstraniti- Na indeksu so tudi neKa ed Flammarionovi astronomski spisi,. <e. njimi »Lumen«. Seveda je strogo na vsa predrevolucijska politična n jn. tura. Izmed leposlovcev so prišli n ._ deks rdečih inkvizitorjev razni rUsK satelji starejše in novejše dobe. n3-Ta zanimivi kulturni dokument jecja-tisnjen v zadnji številki londonske » vonic Review« brez vsakršnega '<(\. ju tarja. Saj ga tudi treba ni. Ignoran nasilneži so se sami naslikali dovoli tančno-	»Lid.	No^
Proslava stoletnice dr. Razlaga
Program za proslavo lOOletnice dr. Razlagovega rojstva in slovesno odkrit-|e njegovega spomenika pri Mali nedelji dne 1- avgusta 1926 je sledeči:
Predvečer: Bakljada z godbo, strelba, kres na Cerkevnjaku, rakete.
V	nedeljo:
1.	Ob 4- uri fanfare na Cerkevnjaku.
■2. Ob 8.30 zbiranje gostov, ljutomerske godbe, pevcev in požarne brambe na kraju nekdanje dr. Razlagove rojstne hiše v Radoslavcih.
3. Ob 9-30 uri sprejem mariborske »Gl. matice« in drugih gostov pešcev iz Zerovine pri »Mirovih«-
4. Ob 10- uri slovesna sv. maša s pridigo.
5. Ob U. uri odkritje spomenika s pozdravi in slavnostnimi govori (dr. Fr Mohorič in drugi).
6. Ob 13. uri banket v »Društvenem domu« (za priglašene udeležence).
7. Ob 15. uri akademija: a) Alegorija: Razlagovo rojstvo, b) Koncert mari-borske Glasbene Matice.
8. Zvečer prosta zabava in ljudska veselica s petjem, godbo, umetnim 0-gnjem i. t. d. — Za okrepčila bo pre-
ferbljeno v šotorih.
-ji? oz'ror,n na Potrebne priprave prosi tdboir .vse tiste goste- ki se žele udeležiti
banketa, da javijo to najpozneje do 23 julija predsedniku pripravljalnega odbora. Tudi želje glede vozil iz Ljutomera do Male Nedelje naj se naznanijo, da bo odbor pravočasno mogel ukreniti vse potrebno.
Ker je Razlagova slavnost narodna manifestacija, zato je želeti,- da se je u-deleži širja javnost v kar največjem številu.
Priprav, odbor za dr. Razlagov spomenik.
Revija ,.Razgled *
V	Pragi je začel mladi publicist Pavel Debevec izdajati novo slovensko revijo »Razgled«. Doslej sta izšli dve številki, ki častno izpričujeta urednikovo spretnost in grafičen okus. Take revije Slovenci že dolgo nismo imeli; naša dolžnost je tedaj, da jo podpiramo in ji pripomoremo do še večjega razmaha- 2. številka prekaša po vsebini in obliki prvo. Na naslovni strani je slika Ivana Cankarja. Ciril Kočevar je prispeval sočno pisano razpravo o Cankarju. Alfonz Gspan se spominja zgodaj umrlega pesnika našega Krasa Srečka Kosovela; iz njegove zapuščine je objavljenih 6 nežnih pesmi. Silvester Škerl poroča o prcmijeri Cer-kvenikove drame »Greh« na mariborskem odru- Zanimiv prispevek k poznavanju sodobnega gledališča je prevod
razprave dr- H. Sinsheimerja »Staro in novo gledališče«. Z glasbo nas seznanja članek L. H. Škerjanca o naši instrumentalni glasbi, z oblikujočo umetnostjo poročilo Mirana Jarca o razstavi J. Gorup' B. Jakac- Gospodinje bo zanimala raz' prava arhitekta Husa o opremi sodobne ga stanovanja, pa bogato ilustrirana mo dna rubrika in razni drugi prispevki te vrste. Za nameček sledi prevod romana znanega francoskega romancierja Pierre Lonysa »Ženska in možicelj«. V vezani besedi so prispevali naši pesniki Oton Župančič, Fran Albrecht, Miran Jarc in drugi. Zelo lepe in pestre so ilustracije. Predvsem slike iz našega gledališkega življenja, filmske in športne ilustracije i-1. d. Posrečene so reprodukcije del Ivana Groharja in B. Jakaca. Papir je fin, črke izbrane, razpredelba okusna. Skratka: resna družinska, skoraj bi dejal salonska revija, ki bi morala biti na vsaki meščanski mizi!	B.
x Zbornik znanstvenih razprav. Izdaja profesorski zbor juridične fakultete v Ljubljani. Dobili smo zopet lepo znanstveno knjigo v našem jeziku. To je že peti letnik juridičnega zbornika, ki ga izdajajo naši pravni znanstveniki. Posvečena blagemu spominu ene največiih naših avtoritet na tem polju dr. Iv- Žolger-iu, ima ta kuiiga nos°iv;n pomen. Na
412 straneh velike osmerke je natisn;\ ^ 8 razprav, za uvod pa je pridejana ka posvetitev z Zolgerjevo sliko. r^rj(l*
o	razpravah prepuščamo strokovni ki, mirno pa lahko trdimo, da zJznc^< knjiga pozornost slehernega izobraz ij zlasti pa še pravnika. Slednji bi 1 že iz moralnih razlogov kupovati y
d
Zlogov Kupoval* ztl!r nike, ki so ponos slovenske PraVl\j0,veŠ; nosti. Navajamo vsebino: Pomen V e0ni'" kih in državljanskih pravic (dr. ,a,r(y Pitamic)- Položaj delavcev v ^r, slaviji po poročilih inšpekcije del ^ Aleks. B i 1 i m o v i č). Pravna 1 številke v budgetu davčnih do ^ (dr- Karel Šavnik). Jedan poku«u ^ dele državnih funkcija u formalno .g), terijalnom smislu (dr. Gjorgje 1, njSke Pravosodstvo klevevške in bo « graščine od konca 17. do začetk. ^ra-letja (dr. Metod D ol e n c). Zak s]< i). da Veprinca (prof. Mihail J a za|coiiiH Pasivna asistenca pri mešani1	- j-j^in
po prejšnjem in po n.?vSffnn&nje k0*1* pravu (dr. Rado K 11 š e j). Dan‘, q jztf' dikcije (dr. Stanko Lapa]n )• jyj.ilaiJ mu, stvorjenem v »službi« ^
Škerlj). Vsaka razprava ima 1	^	,e
kratek resume v francoscin - ^jigarn čedno opremljena. Dobiva s jurČi5eV‘ Vilka W e i x 1 a v Mariboru, ulica.
V Mariboru, dne 25. julija 1926«
»T A w o «.
stran 3.
sreča. Amerikanci sicer trde. da je to najmanjša malenkost, ki se lahko pripeti. Evropejcu v Ameriki, ali madžarski kardinal je drugega mnenja in se je počutil jako nesrečnega. Zgodilo se je namreč, da so prireditelji cliicaškega evharističnega kongresa v svoji ameriški široko-srčnosti pristavili imenu kardinala Cser-n0ha — poljski kardinal- Nj. Eminenca je postala po vesteh ameriških listov strahovito ogorčena in ubogi ameriški duhovniki so se kar tresli pred kardinalsko jezo. Veliko slabega se lahko zgodi dobremu Evropejcu v Ameriki, ali da nekdo madžarskega primasa šteje k Poljakom,
—	no, to je že od sile. Ko je Hortyjeva Madžarska izvedela za to ponižanje (pomislite: predstavitelj Madžarske — Slovan!). je sklenila, da bo iz maščevanja ob prvi priliki — falzificirala dolarje ...
—	Kako Amerikanke potujejo... Sku- j pina Amerikank je sklenila, da bodo v i osmih dneh prepotovale Italijo. Ko so t prispele v Benetke, je vzkliknila ena iz- j med sopotnic: »Ah. kako divna je Firen-j za!« Tovarišica jo je brž popravila: »To-, da, draga, to so vendar Benetke«. Prva) je urno pogledala v svoj notes in rekla: »Prav imaš, saj je danes šele sreda!«
k Prvi film iz sovjetske Rusije, ki se
bo smel predvajati an Češkem, bo prišel na jesenski program praških kinogledišč. Film prikazuje potovanje dveh moskovskih avijatikov preko cele Rusije na Kitajsko. Film je baje jako zanimiv in napet- Ali se bo smel predvajati tudi pri nas? Čemu pa ne?!
Iz ZlvIJenla in sveta
Vrnitev žcssusk k — žesrt-slvu
V	izpopolnitev včerajšnjega članka »Oj ta nesrečni bubi-kopf« naj sledi nekaj vrstic o najnovejši modi.
Opažati je, da se smernice ženske mode vedno bolj oddaljujejo^ od moške, ki je še nedavno ženske močno mikala. Po-redneži so si čestokrat dovolili duhovite šale na račun ženske mode, ki se je le malenkostno razlikovala od moške- T'-'* se je občutljivemu nežnemu spolu pristu-dilo. Zahtevale so izpremembo in deloma takoj uspele. Naglasiti pa je treba, da so pa predpoldanske toalete, za nakupovanje, potovanje in šport, še vedno najbolj priljubljene obleke, ki so sorodne moškim. Toda pri popoldanskih, predvsem pa pri večernih toaletah, se opažajo popolnoma drugačna oblačila Zanemarjena je »linija«, zanemarjena vitkost ženskega telesa, kajti moda dobiva zopet staroženske oblike. Obleke so širše. Nabrana krilca srečujemo ob vsakem koraku. Namiguje pa se celo, da pridejo v modo široke in daljše bluze- Bluze ne malikujejo več na »džemperje«, ampak so podvihnjene nazaj, tako da postajajo zopet ono, kar smo nekdaj pravili bluzam, toda segajo nižje od pasa. Najnovejši modeli popoldanskih in večernih toalet, kakor tudi jesenskih in zimskih sukenj se bodo izdelovali z gornjimi deli, ki na-likujejo na bluze. To modo pozdravljajo predvsem korpulentne dame. ker se jim ne bo treba tako stiskati in ker ne bodo vzbujale toliko pozornosti kot doslej, ko so v dobi vitkih postav bile bele vrane.
Iz Pariza poročajo tudi o veliki eleganci prihodnje mode (to pripominjajo vedno). Toalete bodo bogato okrašene s čipkami. Barve bodo temne, resne, a favorizirane bodo predvsem črna, temno rdeča in modra barva.
Zdi se. da bo v jesenski sezoni jako priljubljena barva cigaretnega dima; mehka, modrikasto-siva barva- Bodo li dame tudi v tej barvi našle užitek in se vdajale sanjarjenju, kakor ob mirnem nežnosivem dimu uspavajoče cigarete?-..
Otroci kot kadilci in kokainisti
Boljševiški list »Krasnaja Gazeta« je
objavila zanimive podatke iz kniige profesor!'’	■	....
sebne komisije za proučevanje socialnih bolezni. Komisija je natančno proučevala okoliščine, v katerih žive zapuščeni o-troci. Podrobno je bilo preiskanih čez 100 otrok, pri čemer se je ugotovilo, da samo
2	ne pijeta, ne kadita in ne uživata kokaina. Preiskava je ugotovila nadalje, da je 80% teh otrok kokainistov, kar je tako visok procent, da vzbuja upravičen strah in skrb. Dobra polovica otrok, ki so bili pregledani, uničuje svoje zdravje z vsemi narkotičnimi sredstvi. Uživajo kokain, pijejo in kade. Zanimivo je, da je majhen del otrok podvržen samo uživanju enega imenovanih strupov- Med vsemi preiskanimi otroci je bil samo en deček, ki je pil, ne da bi bil kedaj kadil ali užival kokain. Nekateri teh otrok pa so kokainisti že od desetega leta. Na vprašanje zakaj uživajo kokain, jih polovica odgovorila, da so pričeli iz radovednosti ali pa da oponašajo prijatelja. Večina teh mladih potepuhov je kadila že pri desetih letih, a je bilo med njimi tudi nekaj strastnih kadilcev že pri petem letu. — Profesor Hernet navaja skoraj neverjetno dejstvo: Videl je 3% let starega dečka, ki je bil strasten kadilec. Sin zdravih kmečkih starišev, se je rodil tako slaboten, da je mati sama obupavala nad njim. Oče pa ga je navadil kaditi in danes kadi otrok pipo z večjim veseljem in užitkom kakor drugi otroci pijejo mleko- Sorodniki in znanci prihajajo na o-biske in pestujejo otroka, ki ima ves čas pipo v ustih.
Vsi pregledani otroci so živeli potepuško življenje. Polovica jih je zapustila dom že v zgodnjih letih in ravno ti so najstrastnejši kokainisti. Skoraj noben od ubeglih otrok ni imel zaslužka in se je moral preživljati s tatvino. Pri zasliša-vanju so trdili, da je tatvina za nje edini vir za vzdrževanie in da brez tatvine ne bi mogli živeti. Dekleta, ki uživajo kokain, pa so večinoma izjavila, da jim kokain poklanjajo gospodje, najbrže kot odškodnino za prostitucijo.	Ceps-
Kako drzni so tolovaji sredi velemesta
Zanimiva slika iz Newyorka.
Pred dnevi je nastala povodom lova za nekim razbojnikom na Times Squaru v Newyorku prava pravcata bitka med policijo in razbojnikom. Tekom kratke in ostre borbe je bilo 5 oseb ramenih od
čih se šip. Bitka se je pričela takole: Neki neznanec ie vstopil v neko restavracijo v 8 aveniji in zahteval od blagajnika. da mu izroči ves denar- Ker se je blagajnik uprl, ga je neznanec udaril S samokresom po glavi. Natakarja je opazoval ves dogodek, je priskočil na pomoč in podrl napadalca na tla. Razbojnik je ustrelil v okno in skočil ob splošnem razburjenju gostov skozi razbita stekla na ulico. V trenutku je policija zaprla ves trg. Razbojnik se je prestrašil in zbežal. Na vogalu Times Squara sta ga dva stražnika dohitela, nakar je zasledovani razbojnik izstrelil več strelov na stražnike, ki so ga nato naravonst obsipali s kroglami, radi česar je med občinstvom nastala strašna panika- Bitka se je končala šele tedaj, ko se je razboinik težko ranjen zgrudil na tla.
Rastlina, ki žre Hudi
Nenavaden mesojedec med rastlinskimi vegetazijancl.
Na francoskem otoku Madagaskarju raste nenavadna vrsta rastline, ki ima gigantske cvetove. Ti cvetovi imajo to lastnost, da lahko požrejo celega človeka. Botanik Liche je prisostvoval svečanostim enkega domačega plemena in pravi, da je med drugim tudi videl nenavaden način, kako so divjaki žrtvovali neko žen sko svojemu bogu. Domačini so prisilili za žrtvovanje določeno žensko, da se je približala rastlini, katere cvetov^ širijo omamljujoči vonj in ki ima približno 4 m dolge, 1 m široke in 30 do 40 cm debele liste. Žrtev je morala najprej izsrkati sok iz enega cveta, nakar so se ogromni listi približali drug drugemu in zaj>rli nesrečnico v živ grob, ki se odpre šele čez kakih deset dni in izbulje le kosti nesrečne žrtve- To je torej edina rastlina, ki ima to lastnost, da se hrani z mesom in da požre celo živega človeka.
Ib neta ° rezultatih preiskav or>-1 revolverskih krogel- dye pa od sesipajo-
Važne izvozne industrije na ieipziškem velesejmu
Od industrijskih podjetij, ki razstav-ljajo na velesejmu v Leipzigu, se iih_ je tekom let večje število razvilo v važna eksportno industrijska podjetja. Za nekatere industrijske predmete, ki so razstavljeni na velesejmu, kakor igrače, steklo, keramika in drugo, lahko trdimo, da gre edina zasluga, da imajo danes kot izvozni artikli v nemškem gospodarskem življenju velik pomen, dejstvu, da stalno razstavljajo na sejmu v Leipzigu. Med glavne eksportne predmete na sejmu v Leipzigu, spadajo predvsem stroji in orodja velesejmskega tehničnega oddelka. Na pomladanskem velesejmu 1, 1925. je od 13-996 razstavljalcev razstavilo 2242* razstavljalcev strojno industrijske artikle. Še večje število razstavljalcevi 2561 je imela tekstilna in oblačilna industrija. Tekstilni semenj v Leipzigu je danes poleg tehničnega semnja največji semenj v Leipzigu in tudi največji tekstilni semenj na svetu. Znatno število (1224) razstavljalcev razstavlja tudi igrače, lesne izdelke in pohištvo 989, a steklo in keramiko 887. Jesenski sejem v Leipzigu se bo vršil od 29. avgusta do 4- septembra- Tehnični sejem in njega gradbeni oddelek bo otvorjen skupno z vzorčnim velesejmom to se pravi, da bo otvorjen do 4. septembra. Pojasnila dajejo uradni zastopniki in sejmski urad y. Leipzigu. Markt 4.
To In ©no
Popularen slovenski šport
Najpopularnejši šport.
I roste vaje: predklon.
-	~ Vidovičev prosvetno-etični pokret w>d davčnim vijakom. Glasilo Vidoviče-a *Novi čovjek« poroča v -36. evilki, da so se tudi davčne oblasti Potnnile te akcije, ki ima idealen namen, a dviga med ljudstvom čut etične odgovornosti in prave človečnosti. Da ne
*	Pokret, ki sicer dobiva razne drobne r;n.anie prispevke, a izdaja za to list, JJTo in knjige, preveč propagiral ideali-uia^v naši nimalo idealni sredini, so mu vavcne oblasti naložile 47-000 Din davka-ja r vo^s^vo V. P. E. pokreta tega denarci ,n® zmore, bodo morali najbrže na dra-1 Prodati to, kar ima vodstvo v svojih j, °s tor ih. Tudi sicer se listi pritožujejo, ka' c', sti ne gredo pokretu na roko. Pa gcb drugega naj Vidovič pričakuje od sv-irokracija? Mar je njemu za etični pre-m.rod, ki še ni v nobenem paragrafu ali Ministrski odredbi!
^	V Južni Srbiji morajo vladati raz-
Po i	v katere se ne spoznaš, tudi če bi
km* ?m c'ncvu svetil s svetilko. Dcmo-čui	. Poslanec dr. Komanudi je vložil
t0,-n° interpelacijo, v kateri obtožuje bi-Vr ve*‘ župana, da ie ščitil atenta-na znanega nacionalnega delavca LJmPopoviča. Glavni atentator Krsta »Jsjrev ie bil po atentatu na urednika tah, ~ Zvezde« pozvan h kosilu k veli-icJP županu — trdi posl- Komanudi. Odit v.a pojedina in čemu — vedi sam bog. jJžipopovič je bil vendar vseskozi dr-tfj.^voren in naroden. Če je to res, kar gi Komanudi — in odgovornost je nje-ta; a — tedaj je bila proslula caristična Do'ici]a v Primeri s tajnami južno-ske uprave še vse preveč javna...
Ju Edina posledica Matošičevega bo-Sič*a »hruško« Prekmurje. Joe Mato-liatu ie objavljal v »Obzoru« in »Jut. f>r / bojevite članke za podreditev enen UlJa hrvatski upravi, je vsaj v jem l!sPel- »Tabor« se je zameril v svo-ki ip ^ovoru zagrebškemu »Obzoru«, lista racli tega takoj ustavil dopošiljanje liiun„v ,zameno. Vendarle ena zmaga v '“lem boju!
GibaT ^e*'ka nesreča madžarskega kar-Prevp,''V Ameriki. V Ameriki ljudje niso ^di n PO(tPČeni o evropskih zadevah in 'ko r Pe.Prehudo ozkosrčni, če gre za ta-na. h kot je kaka malo znana evropska Žarslrnost- zaradi tega se je zgodila mad-hu/if-01-1111. kardinalu primasu Cserno-
1	iP jako ponosen Madžar, težka ne-
Bodite	m
4
in elegantni! Izberite si frizuro, ki uVeP ljavlja se vrline! Čim bolj so lasje osebi prikladno prikrojeni, tem bolj kritično jih gledajo tem skrbneje se morajo negovati. Elida-Shampoo učinkuje na lase, da postanejo čudovito voljni, svilnato mehki pa svetli diskretno dišeči. Prihodnjič rabite za umivanje glave le brezsodni
JUGOSLAVENSKO D. D. GEORG SCHICHT,OSIJEK. Oddelek »Ellda«.
Po&ljlte mi brezplačno originalni zavojček ELiDA-SHAMPOO
UIT
Ime
Naslov! ...»»• ...V..*••»»••»V.
Prilepite proaitgi, izpolnjeni odr^fj^ zadaj na dopiagjoo^
Stran '4,
»r a" ti n tt «.
✓
m-ariDOrtt, rfne '25. IuWa t926.
/port
Nedeljski šport
: TSK Merkur I. nar. : SD Rapid I.
nar. ob 8. uri dopoldan-
• ISSK Maribor I. nar. : SD Rapld kombiniran I. nar. in rezerva; ob 10. uri dopoldan.
: ISSK Maribor rez. komb. SD Rapid rez : TSK Merkur !• moštvo ob 15. uri.
Vitlacher Sport-Verein
Kakor smo še poročali, bo danes ob 18 uri nastopil proti Villacher Sp. V. tukajšnji prvak SD Rapid. Tekmo bo sodil K. Radolič. Javili smo tudi. da bo jutri 25- t. m. nastopil proti Villacher Sp. V. ISSK Maribor. Medklubski odbor pa je z ozirom na reprezentančno tekmo, ki se bo odigrala jutri v Ljubljani med Mariborom in Ljubljano, razdelil moštvi »Maribora« in »Raipida« v dva teama. Prvi team bo reprezentiral v Ljubljani naše mesto, drujji team pa bo nastopil jutri ob 16. uri proti Villacher Sp. V. Oba teama sta posrečeno sestavljena in je pričakovati, da bosta res dostojno reprezentira-la proti V. Sp- V., kakor tudi proti Ljubljani naš nogomet. Edina skrb športnikov ■leži v tem* da bodo v prvem, kakor tudi iV drugem teamu nastopili izmučeni igralci »Rapida«, ki bodo danes morali igrati težko tekmo proti ostremu nasprotniku. Vendar tudi to ne more zmanjšati nad v uspehe obeh moštev, ki bosta zastavili vse svoje sile. požrtvovalnost in znanje, da pridobita čim večji ugled in upoštevanje v naših športnih vrstah.
Mariborsko reprezentanco proti Ljubljani tvorijo: Geuer; Koren, Barlovid; Bergant, Korošec, Pernath I.; Loschnigg B., Vodeb. Hreščak, Bertoncelj, Pemath K. proti Villacher Sp. V. po nastopijo: Dolinšek; Kurzmann, Jakovljevič; fire-SSak II-, Frangeš, Kirbiš; Skrobar. Ter-gletz, Wenko, Koschell, Loschnig V.
H17FNA
ISSK.'Maribor - SK. Ilirija
Jutri popoldan se bo v Celju odigrala propagandna hazena tekma med ISSK Mariborom in SK Ilirijo. Za tekmo vlada v Celju veliko zanimanje in je pričakovati rekordnega obiska. Upati je, da bosta družini predvedli lepo igro, ki bo res odgovarjala propagandnemu namenu prireditve-
: Službene objave MOLHP. V nedeljo 25. t. m. se odigra v Ptuju prijateljska tekma med SK Ptujem- in SK Muro. Sodnik g- Peterka, športno nadzorstvo g-
Scharner. Klubi se opozarjajo, da je naslov MOT Voglar Maribor, Gregorčičeva ul. 4., kjer se dobe tudi vse pogrebne tiskovine in drugo.
: Službene objave MOLNP. V soboto dne 24- L m. se vrši na igrišču ISSK Maribor mednarodna tekma med SD Rapid in Villacher Sportvereinigung, ob 18. uri. Službojoči odbornik g. Osebig. V nedeljo dne 25. t. m. se vršijo sledeče tekme: Ob 8. uri zjutraj Rapid I. nar.:Merkur L nar- Ob 10. uri zjutraj Maribor I nar.: Mladina komb- Ob 15. uri popoldne Mer-kurl. : Maribor—-Rapid rez. komb. Ob 17. uri pop. B-team Villacher SV. Službojoči odbornik g- Zeli ne r.
V Ptuju: Merkur rez. : SK Ptuj rez*
V Ljubljani: Medmstna tekma Ljubljana: Maribor.
V Murski Soboti: SK Mura:Ra-pid old boys SK Muri se dovoljuje gostovanje igralca Baumgartnerja od SK Ptuja pri tej tekmi. — Tajnik.
Kino
KINO »DIANA« STUDENCI
predvaja od sobote 24. do vključno torka 27. julija »Zaročenka iz Avstralije«- Vesela igra v petih činih. V glavni vlogi Pat in Patachon.
©
najveeji velesejem sveta:
11.000 razstavljalcev iz 21 dežel
160.000 kupcev iz 44 dežel
Jesen 1926:
29. avgusta Jo 4. septembra
Tudi za Vas j* obisle velikega £ o trt ena!
Podrobna pojasnila daje:
o potnih listih, posebnih vlakih, preskrbi stanovanj, pošiljanju tiskovin častni zastopnik
W. Strohbach, Maribor
Gosposka ulica 19
in
Lipski sejmski urad, Leipzig
GRAJSKI KINO
predvaja od četrtka 22. do nedelje 25-julija »Sevllska sirena«. Šest krasnih činov o borbi dveh žena za enega moža. Film visoke kvalitete. Film o ljubezni in mržnji, film, ki nam prikazuje bikoborbe v Španiji. Priscila Dean v. glavni vlogi-
GLAS SRCA
bo predvajal. »Apolo« kino od 24.—26-t. m.
Tam kjer se morski valovi zaganjajo v strme peči in njih zlate pene- rosijo divje raztrgano obalo, kjer tulijo burje strašno pesem, je vzplamtela mlada strastna ljubezen. Lepo marljivo dekle se zaljubi v razbrzdanega drvarja in se kljub ljubezni dr- Wyborga poroči z njim. Zakon je nesrečen, soprog jo zanemarja in končno pride v ječo. Nesrečni soprogi in materi se je radi velike žalosti in trpljenja omračil um. Toda velika ljubezen dr. Vyborga in nega, ki ji jo je posvetil, ji vrneta zdravje in Helga, prvič goljufana je sledila glasu svojega srca, ki ni bil goljufiv, ampak ji je prinesel srečo v zakonu in ljubezni.
Idila z medvedi.
V filmskih ateljejih se čestokrat dogajajo nenavadne reči. Pri izdelovanju ne-
kega filma tvrdke »First National« so rabili več medvedov, ki so- bili z^Prtl v . žini ateljeja. Pomožni režiser Werner e stanoval daieč v mestu. Neke noci g nenadoma predramil telefon sladki sanj. Najbrže se mu je sanjalo, kaK jajno je uspel prizor, v katerem . pajo medvedje. Zazdehal je in pris slušalo:	^ ■'''
— Tukaj atelje C. Čuvaj!
— Me veseli, pa čemu me budite ravno sedaj?
— Moram! Vaši prokleti medvedje so ušli iz kletke in me prignali Prav do telet na. Pridite nemudoma sem, da jin za. prete.
— Kaj se to pravi, kje ste še videli* da se je kdo bal medvedov?
Toda čuvaj ni odnehal. Režiser se Je moral obleči in sredi noči odpejjati avtom v atelje- Strahoma je pričakoval trenutka, ko bo zagledal čuvaja	Y
nega in razmesarjenega od težkih mefl' vedjih šap. Toda ko je vstopil, je v svoj presenečenje zapazil uprav idilično sliK • V telefonski celici je čuvaj trdo ,za^.a in nesramno smrčal. Najlepše pa je dii to, da so okrog njega v slikoviti skupi sedeli medvedje in spali z odprtimi ustj
•ill
Preskrba brezstanovanjcev
Pri]«re za posebno gradbeno dražbo,	14	50
Pramlj« naslove zanesljivih stanovanj in lokalov. Stanovanja čez počitnice dijaške sobe, neizrabljena stanovanja im letovišiarj*.
Hiš«, posestva na prodaj. Gostilne tudi okolica v najem, na ratun posreduje solidno „MARSTAN', Rotovški trg št. 4.
Dn ali ena soba
meblirana i dvema posteljama ia divanom, elektr. razsvetljavo z uporabo kuhinje se iiie za tako}. Stanovanje je lahko izven Maribora a n« predaleč. Ponudbe je poslati na dr. Radovana Brenčiča intendanta Narodnega gledališča v Mariboru.	1443
. * tremi ali Sti-
 I rimi sobami, ku
_.njo in vrtom v Mariboru ali bližini. Plačam takoj. Natančen opis s ceno: Richard Faller, Osijek III, M Uideva 1.	1438
Kqrim hišo
kmjo in vrtom
odd» meito kot taka UiJulLu vsled bolezni proti zamenjavi stanovanja. Ponudbe ie vposlati na upravo pod .Hišnica*.	1462
Iščem stanovanje
obstoje*« iz sob« in kuhinie. Reflektiram samo na veliko sobo. Plačam 300 do 400 Din. Ponudbe pod „Velika soba“ na upravo.	1454
Dijaka ali dijakinjo
sprejme za prihednje šolsko leto profesor. Klavir na raz polaga. Naslov v upravi. 1*53
Hrnitor dovrSil ineSft£in-
UL&llKl. sko Solo. se sprejme v manufakturno trgovino Fr. Majer. Maribor.	1440
Bočno olj? stno priporoča g
trgovcem tovarna bučnega olja J. HochmUller v Maribora, pri starem mostu, južni breg Drave. — Zamenjava bučnih koičic za bučno olje. 1466
zmožna bilance, slovenskega in nemškega jezika z najboljšimi referencami se sprejme takoj. Ponudbe z navedbo plače in dr. na upravo ,Tabora'* pod »Perfektna".
1447
SBt
PEHO IH U[
PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D.
KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI	1004
I. M. ŠOŠTARIČ
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13.
Oddaja lokalo?!
Idealno posest os Pes- „!.! blišču 10 oralov. Na hiši iUbl gostilniška koncesija trafika, trgovina, mesarija, ugodno naprodaj. Vprašati z znamko »Marstan*, Maribor, Rolov-iki trg 4. 1451	Slomikov trg St. 6, odda dva trgovska lokala v najem. Tu se vpsgleda lahko tudi razpoložljive prostore. Prosilci imajo sami navesti višino na jemnine ter jo sporočiti ekspozituri do naipozne.e 27. julija d« 12. ure. 1439
mna susrstst livki, galvanizacija, Frankopa nova ni. 10. 1455	ImStm knbarica od 25—35 let, katera tudi vsa hiSna dela opravlja, se sprejme s 1» avgustom Preditaviti od 10. ure naprej v tigovini Vilko Weixl, Maribor, Jurčičeva ulica St. 8. 1432
moderne pit,, i»ne kvalitete iz lastne delavnice k Din 16.V—. po meri Din ISO'— od danes naprej pri K. MO N J A G, Jurčičeva ulica 9. 1423	
	(Slacnvir za 9'500 Din na VilflaUfl* prodaj. Vprašati: Gastilna Punti^am, Mlinska ulica. 1418
K najem se dar ist”	
Hafo-Mn TrtUtuilS. Maribor. 1441	KjifMasei-MiiilM Ftankenhausen Ing. šoia za avto in atrojegr»<ibo* elektrotehniko- Posebni oddelki z* poijodol. stroje in ar&koplovno telin.
Spreime se SS ».vi no in stanovanje z 1. avgustom Miklošiieva ul. 2. 1442	
IMA
/UHOR
Kaučuk pete in podplate
moiate nosite pri vsakem vremenu. .Palma* ni razkošnost, daje elastično, ugodno hojo, ter Je ra vsakega praktičn^g štedljlvega človeka neobhodiio potrebno, kei je mnogo trpezn
in boljša od kože.	^
Ena poskušnja Vas o tem prepriča In tedaj ne boste boleti
več čevljev brez .Palme*.________  ^
Za vkuhavanje in vlagani®
sadja, jagod in zelenjave priporočam sV vinski kis, rum in žganje, kakor tudi kis
vlaganje kumare.	1	_
Albrech in Strohbach, Gosposjcgji^
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ZAVOJIH PO 200 g SE DOBI POVSOD
ŠIVILJE
za delo na domu se sprejmejo pri tvrdki DURJAVA, MARIBOR, GREGORČIČEVA 24
STALNO ZAPOSLENJEI
Samo znamka „SUHOR“ jamči za Izvrstno kakovost Besedna mamka * zakonom *
»Aley:il)C>r»J;a Xj#k«urnA« I Mari boru, predstavnik: Stanko Detela, ra vnatelj. Urednik Bo ž i rl a r Borko.
predstavnik: Vekoslav S d i n d 1 e r. novinar. Vsi v Mariboru,
novinar, Izdajat&lj: J£on»oroii