V tej številki je vozni red železnic od 1 junija t I dalje ! IiBTO II. Conto corr. con la posta. GORIZIA - GORICA, drie 20. Julija 1923 ŠTEV. 27. © ® .Nova doba* izhaja vsak petek pop - Rokopisi se pošiljajo na uredništvo v Gorici, via Pavia 17. S © Oglasi se računajo po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. V .'. .*. ® ® S $ ! Naročila, oglasi in reklamacij je pošiliati IZKLJUČNO UPRfl'JI „'tova i Dota" v dorici, Ifiil T. CIC3MI št. 7 .'. Csloletna naro;n. L. 12 Polletna „ „ & Četrjistna „ „ 3 ® f» Cei.a oglasom trgo/cev, obrtnikov za vsak 1 mm višine v širini 1 kolone L. 0.30 ; za osmrtnice, vabila itd. pa L. 0.60. - Večkratni inseratl po dogovoru. ® €3 Mussollnijeva Ljudovci izrekajo v zbornici, vladi. Kar se je pričakovalo — se je te dni izvršilo. Pretežna večina zastopnikov italijanskega naroda je izrazila neomajeno za* upanje svojemu glavnemu voditelju Mus-solini-ju. Nasprotniki so pognali vse svoje óete v boj, a kljubu temu niso mogli prodreti, ker je zmagala razsodnost in zavest, da vodi Mussolini domovino po pravih po* teh. Ves demokratizem je skušal razvre-ditì Mussolinijevo akcijo, pa ni mogel vs-peti, kajti še ljudovcev se je po demisiji giasovitega Don.Sturza, ki gai je »Goriška Straža« postavljala celo nad Mussolinija, polastil tak strah, da se niso upali glasovati proti, ampak- so se vzdržali vsakega glasovanja, potem ko so še prej izrekli vladi svojo zaupnico. Mimogrede naj bode le omenjeno, da se že tia tem zgledu vidi, kako je farbala »Goriška Straža« do zadnjega hlipa svoje »bravce«, češ, da Don Sturzo prepreči fa» šizrmi njegove cilje in mu zada na ta način smrtni udarec. Pred glasovanjem se je vr» Sla dolga - razprta o načelih, ki prevladujejo v fašistovski vladi in volilnem zakonu, ki je tem načelom pod j jen. Pona\ IjatI cele razprave tedi pomanjkanja prostora ne moremo, vendar pa lahto rečemo, da so bili govorniki jako pripravljeni in se privlekli na dan vsak svoje pomisleke za in proti volilni preosnovi. Pri tem se je seveda opevala demokracija in namišljena italijanska svoboda, ki se čuti dandanes zasužnjena v znamenju fašistov* ske diktature. Tudi nekateri, ljudovci, med njimi zlasti posi. Alessio, so govorih proti sedanjemu načinu vladanja, ki da ne od« govarja zgodovinskim tradicijam italijanskega naroda. Samo ob sebi se «meje, da so govorili proti socijalisti vseh struj. Po» sebno se je obregnil ob Mussolinija posi. Labriola, ki je primerjal fašizem z rusko diktaturo in dosledno pripoznaval pravico diktature edino proletarijatu kakor na Ruskem, ne pa tudi meščanskim slojem, ka» kor dela sedaj fašistovska vlada. V debato so posegli tudi slovenski poslanci. In sicer je post. Wilfan nastopil z očitnimi grožnjami proti fasi» zmu, češ, da ne pripoznava jezikovnih pravic dnugorodcem in da pospešuje raznarodovanje med Slovenci, radi česar, da se bodo morali Slovenci, če ne bode drugače, sklicevati na druge civilne narode v Evropi, da pridejo Slovencem na pomoč. Zahte» val je, da vredi vlada volilna okrožja tako, da pridejo tudi Slovenci do svojega z as top» stva. Izjavil je, da bode glasoval proti novemu volilnemu zakonu. Drugi slovenski poslanci pa niso odprli niti ust. Tudi posi. Ž ček, ki je drugače še precej glasen, ni zapel to pot nobene pesmi o »sodelovanju«, kakor je bila dosedaj navada. Vse te in enake kritike je mirno poslušal ministerski predsednik. Po tem pa, ko je vsem sapa pošla, je povzel besedo t/udi sam Nussolini. Iz njegovega govora zamoremo po» sneti le bistvene točke, s katerimi je zavra» cal opočitanja nasprotnikov in vtemeljevai delovanje in načela fašizma. Ljudovce ali. popolare je na pr. tako-le pozdravil: »Vaše sadelovanje, gospodje, vsebuje polno meglenih točk ; morali bi se potruditi, da jih pojasnite. Ne vem koliko časa se bodo mogli družiti z vami elementi, ki hočejo na zakoniti podlagi sodelovati z vlado, z elementi, ki bi radi sodelovali, pa ne morejo, ker jim tega njih notranje prepričanje ne dopušča. Vi sami me dovolj dobro poznate, da sem jaz v politični raz» pravi nepopustljiv. Politika ne more biti predmet podrobne kupčije; mogoče je samo eno: »da ali ne«. Tako jasno je označil fašistovsko zma» go v odgovoru na levičarskega poslanca Bentinija rekoč mu na njegova predbaci-vanja glede dušenja svobode: Ne zamen» jajte taktike s strategijo! Koliko taktičnih vspehov ste na pr. dosegli baš vi, toda nikoli niste imeli poguma, da bi sprožiti akcijo v dosego konečnega cilja, diktature pro» letarijata. Pridobili ste si številno občin, dežel in javnih ustanov, a vendar niste mogli razumeti, da je to vse zastonj, ako se ne polastiti duha in srca narodovega, to ie poti, ki vodi-k dosegi strategičnega cilja. Danes niste več na vrsti in ne delajte si radi tega nikakih iluzij. Po tem, ko je z neovrgljimi dokazi naravnost zamašil usta svojim nasprotnikon, se je spustil zopet v vtemeiievanše fašistoskih načet. »Govori se mnogo o svobodi«, je rekel, toda imeti se mora tudi sveti pogum, da se priznava, da vzklik »Živjo svoboda« pomeni danes »Dol s fašizmom«. Toda ka» kova je ta svoboda, obstoja-li ta svoboda? »Svobode« so sicer vedno obstojale, a »svoboda« nikdar. Socijalisti so jo vedno zavračali; svobode dela niste vi socijalisti nikdar dopustili; delavca, ki se ni hotel dr» žati stavke, ste namlatili, ako se je predsta» vil k delu. Sicer pa kdo mora trditi, da tlači italijanski narod svobodo dušeča vlada, ker mu je nadela grozne okove, v katerih mora ječati? Ah duši res moja vlada svo» bodo? Na socijalnem polju že ne; prav jaz sem imel pogum vzakoniti osemurno delo in te pridobitve nikakor ne zaničujte ali podcenujte! Odobril sem vse socijalne in mirovne pogodbe z Washingtonom. In na političnem polju, kaj je storila naša vlada? Trdi se, da obstoja demokracija tam, kjer je v veljavi splošna volilna pravica; naša vlada je splošno volilno pravico obdržala. Izvzemni zakoni se sploh niso uvedli. Tudi novi tiskovni zakon ni nikak izjemni zakon, saj morate vendar razumeti, dia ima vsaka revolucija tudi pravico do brambe. Ali morda dovoljuje Rusija pravico v» družeja drugim nego samim komunistom? Ne! Ali obstoja morda tam tiskovna svo» boda za neboljševike? Ne! Ali imajo pravico shajanja, glasovanja drugi nego boljše-viki? Ne! Vi vsi, ki občudujete ruski režim, nimate pravice ugovarjati proti mojemu režimu, ki se ne da niti z daleka primerja» ti boljševiškemu. Pozitivni pogram faiizma. Jaz gospodje, nisem v gradu zaprti trinog. Jaz hodim med ljudstvom brez nobenega strahu in ga poslušam. In do tega trenotka me ni še nobeden prašal po svo» bodi. V Mesini, kjer je ljudstvo obdajalo moje vozilo, sem slišal prošnjo: »Rešite nas iz barak! »Pred kratkim me je prosilo prebivalstvo občin v Bazilikati, da jim poskrbim vodo, kajti ljudje, ld trpijo na po- manjkanju vode se štejejo na miljone. In tem ne primanjkuje, o gospodje, voda za kopanje, ampak za žejo! V Sardinji — in pri tem pomislite go« spodje, da je to dežela, ki ne šteje na tisoče in tisoče fašistov kakor v Lombardija, — so stopiili pred me ljudje iz Artabasa, kojim se je čitalo trpljenje na obrazu, ter so mi kazali ravan, kjer je gnjila reka med bičevjem rekoč mi: »Glejte malarija nas mori.« Niso mi govorili o svobodi, o šta» tutu in ustavi! To delajo tisti, ki so ube-žali pred fašizmom in ga vporabljajo danes kot strašilo za italijanski narod, ka» teremu se pa že danes kakor vnanjemu svetu odpirajo oči. Vsak dan sprejemamo j na desetine poslanstev in na mojo mizo se i valijo stotine spomenic, iz katerih odmevajo težave osmih tisočev italijanskih občin. In zakaj mi ravno te»le ne predba-civajo, da jih tlačim? Toda vašo pozornost obračam še na drugo okolnost : Vi pravite, da so se bih naši bojevniki za svobodo. Kako pa, da ravno ti bojevniki podpirajo danes tlačansko vlado? V kakem navskrižju naj bi torej bila sila in priznanje? V nobenem, kajti obstoj sile je že priznanje sile same na sebi in je tudi priznanje samo na sebi istotako sila. Sicer pa povejte mi, ah ste kedaj in kje na zemlji videli katero» sibodi vlado, ki bi mogla osrečiti vse dr» žavljane? Četudi bi katero vlado vodila sama božja previdnost, bi vendar ne izdala nobenega vkrepa, s katerim hi mogla vsakega zadovoljiti. In kako hočete zadr» žati to nezadovoljnost? S silo? Kaj je država? Je karabinir, Vsi vaši zakoniki, vse vaše vede in zakoni postanejo prazen nič v gotovem trenotku, ako ne pritisne kara» biner s svojo naravno močjo k spoštovanju zakona. Pravijo da hočemo odpraviti parlament! Ne, ker ne vemo s čim bi ga mogli nadomestiti. Ne, ponovno izjavljam, da nočemo odpraviti parlamenta, ampak lahko trdimo, da hoče napraviti iz parlamenta resnejšo in svečanejšo skupščino. Fašizem je resnica. Gospodje! Fašizmu ni treba slediti z nagnjenjem srca, ampak zgolj s hladno razsodnostjo. Ni se treba udajati varam. Kolikokrat'se je iz poslanskih sedežev tr» dilo, da je fašizem le prehodni fenomen. Vi ste videli, da je fašizem impozanten fenomen, ki šteje na milijone pristašev; je naj» večja stranka mase, ki je sploh kedaj obstojala v Italiji; vsebuje vso veliko moč življenja in ker se odlikuje od vseh drugih strank po razsežnosti, po sestavu, po funkcijah in svoji disciplini, ne nadejajte se, da je njegov polet kratek. Ravno dandanes se nahaja fašizem v najresnejši preosnovi. Slišim Vas sicer, ko pravite: Kedaj posta» ne fašizem razsoden? Oh, jaz ne res ne želim, da bi bilo to kaj hitro. Zdi se mi bolje, ako bi nadaljeval še nekaj časa v današnji obliki, dokler se vsi ne prilagodijo dovršenemu činu, namreč dokler nima fa» šizem svojega krepkega ustroja in lepe bojevne duše. Neverjetno je kake velike premembe so v teku. Fašistovski četovodja je danes občinski odbornik ali župan. Sedaj izgleda drugače, ker razume, da občinskega proračuna ne more naskočiti z oboroženo silo, ampak je primoran proučevati ga in se ba» viti z občinsko upravo, kar je gotovo u- trudljiva in suhoparna stvar. Ker pa zna* šajo občine v fašistovskih rokah že na tisoče, vidite, da se prelevlja fašizem polagoma v upravni organ in postaja miren in resen element. Vi me prašujete, kedaj preneha moral* ni pritisk fašizma. Umejem, da vas to skr» bi; to je človeško, a konečno je to vpra* šanje le od vas odvisno, kajti dokler imamo opozicijonalce, ki, mesto da bi se udali dovršenemu činu, mislijo le na upor, se ne moremo razorožiti. * Svoboda, gospodje, ne sme postati prostaštvo in to kar od mene zahtevate je prostaštvo, katerega pa ne bodem nikoli dovolil. Vi zamorete, ako hočete, prirejati obhode in procesije in jaz vas bodem dar spremljati, toda če mislite lučati kamenje proti karabinerjem in hoditi po prepovedanih poteh, najdete vlado, ki se vam postavi z ognjem v bran. Volilna preosnova. Na vsak način morate vpoštevati, to vam odkrito povem, da je ta zakon za nas. Vsebuje pa načela, ki so ultrademokra» tična; sprejema na pr. državno glasovnico, sprejema načelo enotnega voUlrcg-a okrožja. za katero so se svojedobno borili so» oijalisti. Vi pravite, da se zgubljajo osebnostni boji, da se bodo vršile volitve v zna-merju nemira, toda kdo Vam je rekel, da stoje volitve tako blizo? Sicer pa je ustroj .novega volilnega zakona tak, da zagotav» !ja četrtino sedežev manjšinam. Mislim celo, da bi manjšine bile še bolj oškodovane, ako bi se vršile volitve po dosedanjem volilnem sistemu. Na vsak na» čir pa se boj-' le ublažijo, ako se jim odvzame značaj osebnosti in je to v interesu javne varnosti. Kakor pa sedaj stoje stvari bi volitve v enotnem volilnem okrožju ali pa po proporčnem sistemu gotovo iz* zvale izgr« Je. izjavljam, da ne razpišem volitev, dokler nimam jamstvai, da se bodo vršile v znamenju popolne neodvisnosti in reda. Pristavljam, da pri politični razpravi sera ir. ne morem biti drugačen, kakor nepo» pustljiv. pri tehnični razpravi pa se zanašam c!c gotove meje na kompetentne osebe. Kompetentnih oseb pa je v tej dvorani dovolj. Ti bodo izjavili, kako naj se še za* kon pokvari ali spopolni. To zadeva zlasti popolare, ki se morajo odločiti. Jaz sem govoril jasno, mo» rame pa reči. da tako jasno se ni govorilo z one strani. Vlada ne more sprejemati pogojev; ali ji izrečete zaupanje, ali pa ga ji odrečete. Dolžnost mi je tudi Vam izjaviti, in to Vam rečem iz poštenja, da od vašega glasovanja, je odvisna prav za prav tudi Vaša osoda. Ne delajte si tudi v tem pogledu nikakih iluzij, kajti nihče ne more stopiti izven ustave, ne jaz, ne drugi, pa tudi naj si nihče ne domišlja, da je dovolj zavarovan po duhu in besedilu ustave. Ce pa stvari tako stojé, zaključujem rekoč: »Zavedajte se te potrebe in ne dopuščajte vtisa, da je parlament oddaljen od naroda.« kajti ta parlament se je uril že cel teden z opozicijonalnim bojem, ki ni dovedel do nobenega vspeha. To je pa baš treno* tek, ko se parlament in domovina lahko spravita v soglasje. Toda če ta trenotek preteče, bo jutri prepozno in vi bodete to čutili v ozračju, v duševnem razpoloženj» in tedaj o gospodje ne oprijemajte se etiket, ne strdite se v formalni strankarski doslednosti, ne prijemajte se za bilke, kakor delajo potapljajoči v oceanu v nadi, da se rešijo, ampak poslušajte, tajni in svečan opomin vaše vesti, poslušajte nevzdržljiv glas naroda.« Zadnje besede predsednika je poslu? ; šala zbornica in občinstvo z največjo na- j petostjo in ko je končal, je zbornica zbruh* ; nila v navdušeno pritrjevanje in aplavze. I Dandanes je že povsod prodrlo prepričanje, da jemlje fašistovska vlada v re-resen pretres vsa vprašanja, ki zadievajo državni dobrobit. Mi kot obmejni držav* ljani smo od posebne važnosti za državo, ki si je vsled tega nadela nalogo, obmejne razmere temeljito proučiti in vkreniti vse potrebno, da bodo tukajšni odnošaji \r skladju z državnima interesi. Tukaj stopa na površje kot poseben problem vprašanje drugorodcev ali Slovencev. Fašistovska vlada je prepričana, da se mora najti način popolnega sporazuma z nami in dosledno vzajemnega spoštovanja, ki mora biti podlaga mirnega sožitja. Potovanje našega prefekta po deželi ima torej namen stopiti v neposredni stik z ljudstvom in obuditi med našim ljudstvom zaupanje v pravičnost fašistovske vlade, ki ne zahteva od našega ljudstva drugega kakor lojalno pripoznanje novega državljanstva s tem, da obsodi vsako po* j litiko, ki bi vodila k razdvajanju med slo* i venskimi in italijanskimi državljani. Sprejem, ki ga je povsod doživljal naš prefekt, pa je pokazal, da to ni prazen dim in parada, kakor se je hotelo z gotove strani zatrjevati, da bi se omalovaževalo lojalne manifestacije našega ljudstva, marveč jasna zavest našega naroda, da je njegov dobrobit tesno spojen z onim cele države in da bode fašistovska vlada v* drugače presojala naše težnje, ako bode morala uvideti, da ji gre slovenski narod nasproti s čustvom lojalnosti, katero je v vseli časih in dbbaFlšvoje zgodovine izka, zovalo predpostavljenim oblastim. Zato pa tudi ni bilo potreba nobenega pritiska na ljudstvo, ampak zadostovala je uradna informacija, da prihaja dne 18. t. m. prefekt v vipavsko dolino, in že je do* bila vest krasen odmev pri vsem sloven* skem ljudstvu. Svoje pohod je otvoril prefekt z obiskom občine Renče, od koder je odnesel jako ugodan vtisek. Občina si je nadela praznično lice. Zelenje, slavolok in državne trobojnioe so krasile pot, po kateri se je pripeljal prefekt in njegovo spremstvo v vas. V spremstvu smo opazili novega prefekta goriškega o* krožja, kom. Nicolotti*ja, stotnika Godina od kr. deželne komisije, deželnega svetnika D.r Grusovina, stotnika in komisarja goriškega fašija in bojevnikov, Attilio Venezia, odv. Rudolfa Caprara, generala Maggiorotto, tajnika sindakatov Dr. Lessila, inž. Caretta, poveljnika soške legije, konzula Francisi, šempeterskega izvan* rednega komisarja Galleusig-a, urednika »Nove Dobe«^ ter še mnogo drugih odlič-njakov fašizma, kojih imena so nam šla iz spomina. Sprevod avtomobilov se je ustavil na občinskem trgu, kjer so pričakovali občinski zastopniki iz Renč in Bilj prefekta. Renška milica pod poveljstvom tajnika Alba je tvorila špalir gosp. prefektu in nje* govemu spremstvu, ki se je ustavilo pred občinskim domom. Gosp. župan Duršot je predstavil starešine svoje občine in nago* voril na to gosp. prefekta s primernim nagovorom. Šolska mladina je pa poklonila gosp. prefektu lep šopek cvetlic z nagovorom, ki je gosp. prefekta zares vzradostil. Za tem se mu je poklonil tudi biljenski župan gosp. Mozetič s svojimi starešini. Da* lje se mu je poklonila tudi častita duhov* ščina in učiteljstvo. Potem, ko se je pomu-dil še v občinskem uradu in si ogledal cerkev se je podal prefekt s svojim spremstvom na Po aplavzih so od vseh strani stiskali roko j predsedniku, na kar je p recital pred vsem : posi. Larussa zaupnico vladi. Glasovanje zaupanja vladi je pokazalo sledeče izide: Navzočih 450, glasovalcev 443, vzdržalo se jih je 7, »za« so glasovali 303 po* slanci, »proti« pa 140. Nato se je glasovalo za načelni sprejem volilnega zakona. Pričujočih 451, gla* sovalcev 374, vzdržalo se j!ih je 77, »za« je ! Gradišče, kjer se je tudi zanimal za krajevne raz» mere in zlasti za vspevanje gradbe po voj* ni porušenih hiš. Tudi tukaj se mu je predstavila duhovščina in vaški zastopniki, s katerimi je kramljal prav po domače in si pustil pokazati tudi cerkev. Odtod se je napotil prefekt v Dornberg, kjer je bil sprejet z izvanredno svečanostjo. Med tem, ko je šolska mladina stlala prefektu pot s cvetlicami in je svinala godba, se je bližalo prefektu občinsko zastopstvo iz Dornberga in Prvačine z županom in tajnikom na čelu. Pozdrav mu je bil iz* rečen od gosp. tajnika Hareja, na kar se j je podal g. prefekt med vihrajočimi zasta- ! vami, zelenjem in nežnim petjem mladine, j ki mu je istotako z lepim nagorovom poklonila šopek cvetlic, v obč. dom, ki je bil v ta namen zares razkošno okinčan. Tu so mu bili predstavljeni občinski dostojanst* veniki, duhovščina in učiteljstvo, v kojega spremstvu se je podal nato v zadružno klet, kjer je bil prirejen za visoke goste mali prigrizek. Gosp. prefekt se je podrobno zanimal za gospodarske razmere občine in zagoto* vil vso svojo pomoč vinorejstvu, ki je za* šlo v zadnjem letu v tako občutno krizo, j Nato si je ogledal cerkev, se mimogre* de ustavil tudi v zasebnih hišah in se na to poslovil od ljudstva z nagovorom, v katerem je jasno povedal, da leži dobrobit slovenskega ljudstva tesno pri srcu fa* šistovski vladi, ki je poznavala dosedaj Slovence le skozi njihove zastopnike, ki pa . s svojim nastopom niso mogli vzbuditi v . italijanski vladi onega zaupanja, ki je potrebno za vspešno in vzajemno* delovanje med narodom in vlado. Zagotovil je slovensko prebivalstvo, j da podlaga fašistovske politike, ki sloni na ; geslu enakih pravic in dolžnosti, je pravičnost, ki izkjučuje vsako zatiranje. Tre- j ba se je spoznavati in spoštovati. Italijanska država hoče imeti svoje meje zavaro* vane in pričakuje vsled tega od onih, ki so s; svobodno izvolili italijansko državljan« stvo, da se oprimejo le one politike, ki vodi do dobrih odnošajev med vlado in ljudstvom. Od fašizma pa, ki je na tem, da reši in povzdigne vso italijansko državo na ugledu in bogatstvu, naj pričakujejo tudi blagohotnega vpoštevanja potreb slovenskega prebivalstva, za katero se sam po* glavar fašizma, predsednik Mussolini, naj* ž ive j še zanima. Izrecno je omenili pismo posi. Ščeka, kateri je po jezuitsko skušal spraviti ob vsako vrednost lojalne manifestacije slovenskega ljudstva, ki je pa baš s svojimi svečanom sprejemom postavilo na laž poslančeve trditve, s katerimi se je skušalo intrigirati med vlado in ljudstvom. Potem, ko se je še izrecno zahvalil za črez vsako pričakovanje veličastni spre* j jem, je dal posneti svoj govor tudi v slo* venskem jeziku in to baš v znak spoštovanja do slovenskega jezika. Nato so avtomobili zdrčali proti Rifembergu, kjer nas je vzradostila godba na lok in številno zastopstvo krajevnega fašija, pri kojega ustanovitvi ima največje zasluge naš nemnorljivi in nevstrašeni sotrudnik gosp. Vincenc Cigoj. Tudi tukaj veličastna prireditev, le žalibog, da nas je že Dornberg tako zadržal, da smo se morali zadovoljiti s spoznanjem krajevnih dostojanstvenikov ter poslovilnim gorovom, ki glasovalo 235, »proti« pa 139 poslancev. Potemtakem je bil sprejet z večino glasov predlog komisije, da se vzame v podrobno razpravo vladni načrt novega volilnega zakona. Značilno je, da so glasovali fašistovski vladi zaupnico tudi popolari ali ljudovci, pri odločitvi, ali se ima volilni zakon vzeti v podrobno razpravo, pa so se ljudovci vzdržali. Vendar pa so nekateri ljudovci glasovali tudi za drugi dnevni red, kar je je bil izrečen po gosp. prefektu v italijan* skem jeziku in nato zopet preveden v slo* venščino. V Rifembergu so se pridružili našemu sprevodu veljaki rtfemberškega fašizma, med katerimi smo opazili gosp, Cigoja, gosp. PaLandrija, tajnika Moho-roviča in druge. Odpihali smo jo naglo proti Štanjelu, kjer nas je pričakoval občinski zastop s šolsko mladino, ki je poklonila gosp. prefektu krasen šopek cvetlic. Potem ko je gosp. prefekt obrazložil navzočemu zasto^ pu smernice fašistovske vlade in dolžnosti, ki jih ima slovensko prebivalstvo napram državi, se je sprevod naglo napotil proti Šentvidu pri Vipavi. Tudi tukaj črez vse prisrčen sprejem. Gosp. prefekt je bil vzradošoen in izrekel svojo zahvalo navzočim občinskim zastop* nikom, katerim sta se pridružila tudi žu* pana iz Podrage in Vrabč s svojimi od- ; borniki. Posebno se je zanimal za krajevne razmere in potrebe ter si je ogledal škode j zadnje povodnji, občinsko pisarno in cerkev. Po prigrizku, h kojemu je povabil župan prefekta in spremstvo, smo se odpeljali na Razdrto na zasebni poset gosp. viteza Garzarolli, ki je že v prvi uri našega pokreta spoznal vzvišeno smer fašizma ter mu brezpogoj* no izjavil svoje simpatije. Naš prijatelj je nas iznenadil s pogoščepiem in kapljico dobrega vinca, ki je od vročine izmučeni družbi, sestoječi le iz ožjih prijateljev pie* fekta in gosp. viteza Garzarolli-ja, razvoz- j ljala jezik. i Gosti, med katerimi smo opazili vse uvodoma navedene osebe, so se odpočili v hladnih sencah nanoškega vznožja in se na to urno odpeljali v Vipavo kjer je sprejel gosp. župan Petrovič z župani iz Goč, Lož, Erželja, Slapa in Vrh* polja gosp. prefekta, ki se je podal v ob* činsko dvorano, kjer je gosp. prefekt na* govoril navzoče dostojanstvenike in občinske zastopnike obrazloživši jim novo vladno stališče in reperkusije na slovensko po* litiko. Govor, ki je bil preveden tudi na slovensko, je žel obilo priznanja. Potem, ko so se gostje ohladili pri izvirku Vipave, se je sprevod odpeljal v Ajdovščino, kjer je bil gosp. prefekt zares prisrčno sprejet toliko od gosp. župana, kakor tudi od številnih zastopnikov fašija sosednih občin in krajevnih dostojanstvenikov. V hudi vročini so gostje prav z veseljem seg* nili po čašah ohlajujočih pijač, s katerimi jim je župan postregel v tržni kavarni. Kasna ura je okrajšala sprejeme v Sv. Križu, pri Rebku, v Černičah, Šem-pasu in Ozeljami. Pa tudi v vseh teh krajih je ljudstvo izvršilo svojo dolžnost, za kar je slišalo povsod zahvalo in izraze polnega zadoščenja iz ust mladega prefekta, v katerega lahko stavljamo naše polno zaupanje. Ugoden vtis je napravil na prefekta naš sotrudnik, gosp. Lulik, ki se je pred* stavil s svojo skupimo na Gesti. Tudi nastop županov pri Rebku je do* kazal, da je vredno slovensko ljudstvo vsega zaupanja, ki bode odslej temeljna podla* ga za razvoj bodočh odnošajev med slovenskim in italijanskim prebivalstvom v novih pokrajinah. Dan se je nagibal že k zatonu, ko se je mudil gosp. prefekt med prebivalstvom nekatere popolarske kroge močno razgrelo, češ, da se s tem ruši strankarska disci* plina. Vatikan je bil z izidom glasovanja jako zadovoljen, kakor se izraža iz uradne* ga vatikanskega lista »Osservatore Romano,« ki odobnuje, da ljudovska opozicija ni šla dalje kakor do vzdrževanja pri glasovanju za podrobno razpravo volilnega zakona. občine Černiče in Šempas, ki mu je priredilo zares sijajen sprejem in pri čemur ima gotovo svoje zasluge črniški župan g. Lipovž in šempaski šolski voditelj g. Križ-man. Pa tudi Osečani niso hoteli izostati, kajti čeravno gosp. prefekt radi prepozne ure ni mogel več v vas, so ga počakali na cesti vaški veljaki, g. učitelj Berce, duhov* ščina in šolska mladina, ki je zapela v pozdrav g. prefekta blagoglasno pesem. Čeravno bi se gosp. prefekt prav rad pomudil več časa v Ozeljanu, pozna ura ni več dopuščala, radi česar se je mogel g, prefekt ustaviti le malo časa, obljubil pa je navzočemu občinstvu, da se hoče v kratkem zopet povrniti med slovensko ljudstvo, katero je moral na svojem potova* nju res vzljubiti. Splošno lahko rečemo, da ta pohod ostane gosp. prefektu v neizbrisnem spo* minu in da ga je naklonil slovenskemu prebivalstvu, katero je dosedaj italijanska javnost sodila vse drugače. Nadejamo se pa tudi, da spozna slovensko ljudstvo in njega veljaki velik po« men tega neposrednega stika med najvišjimi vladnimi zastopniki in našim ljud* stvom, ki bode kmalu v svoji ogromni ve* čini spoznalo, da se bodo le tem potom mogla povoljno rešiti najtežja vprašanja, ki so dosedaj mračila našo bodočnost. Dnevne vesti. Uriavni$ki dokument. Mlađf državnik poslanec Šček je naslovil v »Goriški Straži« ganljivo otročje pisano pismo na naše* ga Prefekta. Ne more spati, ker je bil Prefekt tako sijajno in prisrčno sprejet na banjški planoti, ki, odkar svet stoji, ni vi* dela visokega državnega dostojanstvenika. Najvišji prcdstavitelji avstrijske državne oblasti, ki so prihajali med ljudstvo v teh krajih so bili davčni eksekutorjS in orožniki, ki so zalezovali dekleta, pa tudi poročene. Zato je zgodovinsko izpodbitna trditev, da je slovensko ljudstvo vajeno na take »narekovane« parade. (Izraz »para* da« so poznali kvečjemu dosluženi vojaki.) Grša in naravnost ovaduška je trditev, da naše ljudstvo ni iskreno. Naše ljudstvo je kmečko odkritosrčno, vzljubi vsakega, ki se mu odkritosrčno približa, pa je tudi zavedno in ve, odkod ima pričakovati pomo* či. Trditev, da slov. narod v Italiji ne more biti vladen, je naivna. V vseh državah, kjer so majhne narodne manjšine, so te manjšine v vladni stranki. Da ne gremo daleč: V Jugoslaviji je peščica Nemcev krepka opora Pasićevi vladi. Celo od Nemcev toliko preganjani poznanjski Poljaki so v nemškem državnem in v pruskem dežel* nem zboru navadno glasovali z vlado. Na-tavno, šibkejši se nasloni na močnejšega. * Na žaljivo očitanje županom, učiteljem in duhovnikom, da pri državnih manifestacijah drugače govorijo kakor mislijo, odgovorimo to: župani so državi vdani zastopniki novi državi vdanega ljudstva, učitelji že po svoji izobrazbi ne morejo biti hinavci, duhovniki, katere imenujejo v Ljubljani »rimske hlapce«, se bodo Spiritualno (da rabimo Mussolinijev izraz) lažje asimilirali z rimskimi duhovniki kakor s pobožnimi mulimi na minaretih v Sarajevu ali Skoplju. Najlepše pa je v pismu g. poslanca to* le, ko pripoveduje, da so v Ljubljani zakopali v zemljo kamen z napisom: Neodre-šenim bratom in da so rekli, da hočejo združiti vse Slovence. S tem pripovedo* van jem je g. poslanec dosegel dvojno: lenuhi na kmetih porečejo: kaj bom delal, ----- !----- prefekt v vipavski dolini. saj bo vojna, vlado pa opozarja na oprez? xiost proti novi državi vdanemu ljudstvu. Ker omenja g. poslanec tudi plebiscit, lahko zatrdimo, da tak plebiscit bi za Jugoslavijo mnogo, mnogo slabše izpadel kakor koroški. Saj je še v Sloveniji mnogo ljudi, ki si želijo združitve z Italijo. Sicer pa rim« ska epistola g. posi., pisana v zavisiti radi triumfalnega sprejema g. Prefekta in v zavesti, da se bliža slovo od Rima, je brez vpliva na razsodno ljudstvo in Videm se tudi ni stresel. Grenko bo slovo od Rima, tolažba pa je ta, da ima Rim za neizvoljene zaslužene poslance (in posi. Šček je zaslu* žen) latiklavij, pokliče jih v senat. Uverje-ni smo, da bo senator Šček v seuatorski urnerjenosti po obliki in vsebini pisal lepša pisma. -»Goriška Straža in bivši župan Mikuž. Po pripovedovanju »Gor. Straže« bi se bila županu Mikužu zgodila velika krivica s tem, da je bil odstavljen. Da bode slovensko ljudstvo natančno informirano o stvari, podamo naslednj evrstice v premišljevanje : Kaj je pravzaprav napravil g. Mikuž, da so ga odstavili? Po »Straži« nič! Svetolucijski župan g. Mikuž je bil obenem krčmar, ki se ni vselej držal po pred* pisih obrtniškega zakona. Po zakonu, ka* kor je pač vsem znano, morajo krčmarji i-meti zvečer prižgano luč nad vratmli pred krčmo, kakor jo imajo vsi krčmarji po celi Italiji. Ker pa g. Mikuž se ni držal tega predpisa, pridejo karabinerji zvečer v njegovo krčmo ter ga opomnijo na ta nedo-statek, toda g. Mikuž sfe ne zmeni za ta opomin. Ob drugi priliki pridejo karabi* nerji v njegovo krčmo ter ga vnovič opom* nijo, da nima prižgate luči pred krčmo. Tedaj pa g. Mikuž vstane od mize, kjer je sedel v družbi svojih gostov ter veli kara-binerjem skažoč s prstom vrata: »Pojdite ven! Jaz sem župan in jaz komandiram: nočem opazk!« Dobro je opomniti, da v tem hipu, bolj kot župan, je bil g. Mikuž krčmar. Tedaj župani-krčmarji nimajo potrebo staviti lu= či pred gostilno, krčmarji pa da? Tega mnenja niso bili ne karabinerji in ne sod* nik v Tolminu, ki je naložil g. Mikužu odgovarjajočo kazen za prestopek. Drugi dogodek: Finančni stražniki so dobili pri nekem kolesarju na nepravilnem mestu na kolesu postavljeno marko, kar je proti prepisom. Svetolucijski-župan izpusti kolesarja in finančni stražniki so se prijeli za nos. Po »Goriški Straži« bi bilo vse to postopanje župana popolnoma korektno. Mi pa pravimo, da ako bi želel svojemu ljudstvu dobro, bi moral, recimo v zad* njem slučaju blagodejno posredovati pri finančnih stražnikih, utemeljevaije prestopek z nevednostjo kolesarja ter prositi straž« nike, naj bi mu za takrat spregledali kazen. In mi smo prepričani, da na podlagi posredovanja v tem smislu bi se stražniki udali. Toda g. Mikuž je marsikedaj pozabil lepe slovenske reke, ki pravijo: Krotko jagnje sesa dve materi, razborito niti ene ne. Lepa beseda lepo mesto najde. Vztrajna pro* šnja tudi železne duri prebije. Prešernost in objestnost rodita napuh. Napuh je izvir pogube itd. Kakor na splošno opaziti sii niso teh rekov posebno vcepili v srce tudi drugi gospodje, ki so v ozkem političnem ■sorodstvu z g. Mikužem. Huda vročina — drugod. Na Holaind* skem je umrlo 250 ljudi radi vročine. Na Dunaju je 87 slučajev kolere. Dne 12. t. m. so zborovali politični tajniki fašijev v Vidmu. Zborovanje je vodil Ubaldo Domini kot zastopnik tajništva. Na zborovanju se je med drugim razprav ijalo tudi o zadržanju fašizma napram nasprotnim strankam v naši deželi. Tajništva deželne federacije fašistov-ske stranke v Vidmu je te dni razpustilo nanovo izvoljeni direktorij goriškega fa* šija ter imenovala za komisarja prof. Ve-nezio. Te dni so oo. kapucini, ki niiso ital. po* daniki zapustili naše mesto. Na njih mesta •so došli oo. kapucini iz Milana. »Orjuna«, glasilo organizacije jugoslo* venskih nacionalistov, ki je bled in slab posnetek italijanske fašistovske organizacije, se hudo zaletava v slovenske člane te or* ganizacije, posebno pa v vipavskega župana Petrovčiča in v sotrudnika »Nove Dobe«. Tako smo slišali, čitah nismo, zato ne moremo odgovoriti na predmetne napade. Odgovorimo pa lahko na splošno, da so fašisti vse drugo kakor orjunaši, ki so po* dobni balkanskim četašem, strah in trepet vseh kur in jarcev v balkanskih gorah. Fašizem ima globoko etično podlago, sloni na nepokvarjeni italijanski duši, koje prej ne* poznana iepota se je odkrila v svetovni vojni, pokazalo se je, da je v tej duši neiz-brisljivo zapisana ljubezen do Domovine in globoka religioznost. Na te dve činjenici se opira fašistovska vlada in zato koraka od zmage do zmage. Materialistično izšolani orjunaši tega ne morejo razumeti kakor nočejo razumeti, da se je velika večina Slovencev, ki so ostali na svoji grudi, pridružila tej državni stranki, ker vedo, da ta stranka hoče Italijo dvigniti če pòjde Itali* janom boljše, Slovencem v Italiji ne poj de slabše, ker tvorimo z njimi eno državno telo. Zato odločno zavračamo vsako vmešavanje neitalijanskih državljanov v naše zadeve in odkrito in prikrito širjenje ire* dentizma. Naše ljudstvo je gospodarsko in telesno izmučeno, želi miru in ureditve novega življenja v novi državi. Mladi orjunaši naj se gredo pretepavat v Albanijo ali» Macedonijo. O njih operetnem donkisot* skem naskoku na vrh Triglava nočemo niiti pisati, saj je dovolj, da se jim je celo Ljubljana smejala. Janko Vukasović'Stibiel, srbski polkovnik v pokoju, doma iz Vrtovina na Vi* pavskem, je umrl v Ljubljani. Šudiral je v Gorici, potem je stopil v mornarico. Ko je izbruhnila vstaja v Bosni in Hercegovini, je dezertiral ter šel med vstaše. Boril se je v raznih praskah. Zanimivo je, da je biil dodeljen garibaldinski legiji, ko so prišli garibaldinci Srbom na pomoč. Veliko romanje upokojenih karabiner-jev. Za prve dni septembra se organizira veliko romanje karabinerjev na Podgorski hrib in potem na pokopališče'v Moši, kjer počivajo njih tovariši, ki so padi v boju za Gorico. — Častno predsedništvo prireditve je prevzel Mussolini. Za izvoz naših vin v Slovenijo. Istrski poslanec Pesante je interpeliral v zbornici pristojne ministre o izvozu briškega, vipavskega, furlanskega in istrskega vina v Slovenijo. Priporočal je, da se zniža ob pri* liki trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo iz* vozna carina kakor se je že znižala uvozna carina pri živini, ki prihaja k nam iz Jugoslavije. Cirkus Krone je došel v Golico. Ostane .tu do pondeljka. Seboj vozi velik zve* rinjak, ki je v povojnem času postal prava redkost. Ljudstvo ima priliko ogledati si najnevarnejšo zverjad, pa tudi impozantne slone in razne konjske pasmi. Radi tega priporočamo našemu občin* stvu, da te prilike ne zamudi. V Gorico je došel nov podprefekt. Ob priliki svojega dohoda v Gorico je novi podprefekt, g. dr. Nicolotti, razposlal spodajoznačeno okrožnico vsem vladnim oblastvom, županom okraja, fašijem, pa* trijotičnim društvom ta nam, ki jo prav ra-devolje priobčujemo, kakor sledi: »Kr. Podprefektura v Gorici, dne 12. julija 1923. Z današnjim dnem prevzamem urad Podprefekture tega okraja. Zatrjujem, da bodem odločen in zvest izvrševatelj smernic, ki jih je blag. g. Pre* fekt Furlanije ob priliki svojega zadnjega poseta v tem ozemlju jasno in določno ob* razložil in potrdil. Gotov, da bom pri svojem delovanju od vseh civilnih in vladnih oblastev zdatno in vsestransko podpiran, jim obračam spoštljive in prisrčne pozdrave. Upam, da mi bodo pri izvrševanju svojega poslovanja dobrovoljno sledili vsi kot dobri državljani, ki se tako globoko čutijo Italijane. Nadalje ne dvomim, da se bodo vsi vselej in povsod zavedali svojih dolžnosti napram močni In veliki Domovini, katera smatra te kraje za svoje najdražje in najsvetejše ozemlje, ker so obdani z državnimi mejami, ki so bile s krvjo svojih naj* boljših sinov vnovič pridobljene ter od na* rave za vselej nedotakljivo določene. Dobrobit in procvit teh ljudstev stojita ravno zato vladi posebno na srcu in v to svrho bode posvetila vse svoje moči in svojo največjo skrb. Podprefekt: Nicolotti. Razvoj fašija na Kambreškem in sploh ajbski občini se je v zadnjem času zelo razmahnil. Zdaj šteje narodna milica 18 krepkih in pogumnih mladeniče v, dočim se je fašij kar potrojil. Tudi razumni možakarji iz občinskega zastopa so se vpisali v stranko. Le tako naprej, da s tem pokažemo naši fašistovski vladi, da ima tudi med Slovenci zveste svoje pristaše, ki hočejo biti pošteni državljani v patrijotični stranki. Tudi mladeniči so se izkazali, da razu* mejo v polnem obsegu naš položaj, zakar jim bo naše ljudstvo hvaležno. Največ zaslug za ta razmah imajo kap. Fazzoli, poročnik De Filippo in naš neumorni delavec, poveljnik škvader g. Namer Maks. Vdova po GaribaldUju, Francesca A-morino, je umrla na Capreri v visoki starosti. Prva slov. šola v Nemški Avstriji. — »Koroški Slovenec«, ki Izhaja na Dunaju, poročaš da koroški deželni šolski svet proučava učni načrt za slov. ljudsko šolo, ki se ima otvoriti v Sv. Rupertu pri Velikov-cu, ako se vpiše dovolj otrok. Grozna avtomobilska nesreča, pri kateri sta našla tragično smrt tolminski inže-ner Marcuzzi in njegov stric Leopold Mar* cuzzl, se je dogodila na cesti od Sv. Lucije proti Idriji. Iz Tolmina smo dobili o tej nesreči obširno poročilo, ki nam je pa za to številko došlo prepozno. Vinska letina letos dobro obeta. Samo da bi se prej spravil v denar lanjski pridelek. In to bi šlo, ako bi gostilničarji ne točili italijanskih vin, spočetih v temnih kle* teh in vinskih zalog Nove Italije. Nadaljni razkol v italijanski ljudski stranki. — Parlamentarno predsedstvo P. P. I. je izključilo iz parlamentarne frakcije 9 poslancev, ker so v zgodovinski nedeljski seji glasovali za vladno predlogo o volilni reformi. Lepa mula, vredna 1000 lir, je bilia včeraj odpeljana prekupčevalcu s konji Boc* cadoro. Iščejo in kličejo jo po Rafutu in Panovcu, ali nje od nikoder ni. Stare gospe v Gorici posvečajo te dni svojim lèpo rejenim mačkam posebno pozornost in ravno takšno tudi dečki, katerim gre trda za cigarete,. — Zakaj? Cir* kus je v Gorici, ki ima mnogo mesojede v zverjadi. Komisija za predilsko železnico. — Iz Udine sporočajo, da je komisija za pred. železnico odšla v Rim, da priporoči gradnjo pred. železnice. V komisiji so zastopani za faš. udruženje g. Arturo Rovazzolo, za trg. obrtno zbornico baron Morpurgo, za bojevnike kom. Zilli. K tej komisiji je bil povabljen tudi strokovnjak cav. geom. Piccini. Nove brzojavne tarife za tuzemstvo. — Ministerstvio za pošte in brzojav sporoča: S 1. t. m. je stopila v veljavo nova br* zojavna tarifa in sicer ob delavnikih 20 cent. za besedo — najmanj 8 besed. Ob nedeljah in praznikih 30 cent. za besedo — najmanj 8 besed. Za nujne brzo* javke pa velja trikratna taksa. Vpeljana je bilia tudi nočna služba za brzojavna pisma. Za. te pa 10 cent. za besedo — najmanj 15 besed. Pri vseh morajo biti naslovi čitljivi in neokrajšani. V arsenalu v Kragujevcu (Srbija) je po neprevidnosti nastala eksplozija, ki pa ni zahtevala nobene človeške žrtve. Bilo je le nekoliko oseb ranjenih. Ljudstvo je takoj po prvih strelih bežalo v veliki zmešnjavi iz mesta na bližnje griče. Na dom se je povrnilo še le po noči. Goriška porota. — Tomaž Terpin iz Podbrda, ki je v polpijanosti, toda pri zavesti zavratno umoril orožniškega marša* la Sano, kateri ga je dobrohotno spravljal iz gostilne domov, je bil obsojen na 20 let ječe! Opomin ljudem: ne pijte takozvanih »italijanskih vin« in ne ustavljajte se orož* nikom, ki morajo opravljati težko in delikatna službo. Dol-Otliška planota. (Piše gosp. inž. Giovanazza) Dol-Otliška planota in sosedni državni gozd nima nikake tekoče vode razven par malih studencev brez nobenega pomena. Potrebno vodo si preskrbuje prebivalstvo s tem, da se odvaja ob deževnih dnevih voda s streh v kapni-ce. Živina se pa po večini napaja iz kalov ali nabiralnikov, ki so nalašč za to izkopani in z ilovico prevlečeni. V časih velike suše pa seveda voda ne zadostuje in tedaj se mora ljudstvo kakor leta 1887 in 1821 podajati do Slokarjev, ki so oddaljeni še kake štiri kilometre od Predmeje. Po celi planoti pa se nahajajo nenavadno več ali manj globoke jame, v katerih ostaja sneg skoro skozi celo leto. Delavci, ki so zaposleni v gozdovih se oskrbujejo z vodo le na ta način, da. topijo sneg ali led, ki ga nabirajo iz takih jam. Nabrani sneg ali led izpostavijo solncu In mu podložijo nekako korito, po katerem se steka voda v posodo. Pravijo, da se dobi na ta način jako svežo vodo. Največja taka jama je »ledenica«, ki se nahaja v gozdnem oddelku 108. Led iz te jame je prodajalo gozdno upravništvo do leta 1920 v Gorico in Trst. Pozneje se je morala ta trgovina opustiti, ker je pričela konkurenca od strani tovaren, ki so proizvajale umeten led in ker se radi nizke cene ni več izplačevalo kopanje in prevažanj ledu iz erarskih gozdov v mesta. Pa tudi pod zemeljskim površjem in hribovjem mora biti več takih votlin, kar se posnema iz dejstva, da se od časa po* javljajo nova udiranja zemlje. To je sicer pripisovati tudi učinku vode na apnenec, ki se razkraja v dotiki z vodo in se tako polagoma vseda na nižje plasti. Apnenec, ki prihaja vse povsod na dan, bodisi pod zemljo bodisi na površju in splošno pomanjkanje vode, daja dol*otIi-ški planoti značaj Krasa, od koterega se ! loči le po bujni rastoči in vegetaciji, ki je I ostala po zaslugi vlad, ki so ščitile go-zdovje. Bujno raščo je treba pripisovati dejstvu, da se nahaja med razpoklinami precej dobre ilovice, ki pomešana z odpadlim listjem, tvori ono rudečo zemljo, ki je od prečudovite rodovitnosti. Vendar pa ne vzdrži suše, v kateri nastaja naravnost tako prašna, da jo lahko odnaša veter in s tem ustvarja one golicave kakor se vidijo po celem Krasu. Podnebje na trnovski planoti je precej anormailno: pomlad in jesen trajata le kratko dobo. Poleti je precej vroče, zima ojstra in dolga. Začne navadno že z mesečni novembrom in konča z aprilom. Pomlad traja komaj en mesec; junij, julij, avgust in september bi obsegali poletje. 2e septembra pa začne večkrat pihati burja in oznanjati jsen, tekom katere ni redka prikazen sneg. Vreme je posebno odvisno od vetrov in sicer od burje in južnega vetra. Prvi traja po dva, tri in več dni ter prinaša s severa hud mraz, ob enem pa tudi lepo vreme; Jug piha tudi močno, a ne tako vstrajno, prinaša milo vreme in deževje. Čudna prikazen od toplem vremenu je slana v nizkih in mirnih legah. Vsako leto se opaža to prikazen meseca junija iti julija in sicer po dve, tri, štiri in več noči zaporedoma, dasi je črez dan neznosno vroče. Nekateri si tolmačijo ta pojav z ledeniki pod zemeljskim površjem, vendar pa povoljne razlage ni še nihče našel. Deževja je na dol-otliški planoti dovolj. Povprečno se meri na leto 1650 m/m padle vode, kar je precej visoka številka. Ta pojav se tolmači na ta način, da se gorka izhlapevanja jadranskega morja v višini 1000 m, to je v mrzlem zraku, nenadno zgostijo in pretvarjajo v dež. Deževje je posebno pogosto pomladi in jeseni; manj dežja je poleti; sneg pa pada v vsakem času med mesecem novembrom in aprilom. Tudi toča se vsako leto redno pojavlja in povzroča pridelkom obilo škode. Leta 1920 junija meseca je padala debela kakor oreh in v taki množini, da je nastiala vse z zelenjem od samih vej in listja, ki je padalo pod udarci debele toče na tla. Povprečna letna temperatura znaša 67° Celzija. V mesecih junij, julij, avgust in september nudi dol-otliška planota prijetno letovišče; zrak ima prijeten vonj, podnebje je milo in vreme lepo. O-kolica, zlasti pa državni gozd, nudi najlepše priložnosti za kratke in dolge sprehode. Ceste so v tako dobrem stanu, da se lahko po njih voziš z vsakim vozilom. Nekatere privlačnejše točke so bile omenjene že o priliki opisa trnovskega gozda o ozirom na slavje državne trobojnice, na katero se sklicuje tudi pričujoči opis. Po zimi se nudijo ti kraji tudi za šport, ne igre, radi česar bi bilo dobro, ako bi se za te kraje zanimala »zveza za tujski pro» met, italijanski Touring Club« ali kaka go» stilnarška zveza, ki bi morala tukaj vzpostaviti primerno poslopje z vsem komfor-tom za letovičarje in zimski šport. Na ta način bi lahko postalo tukaj središče za letovičarje in zimski šport in bi ne bilo treba hoditi v daljne švicarske kraje, kjer se za isto zabavo potroša gotovo nesorazmerno več denarja. ('bčina Pol-Otlica ne nudi seveda v tem pogledu mnogo, ker ljudstvo nima ka« pitalov, da bi jih zabivalo v take namene, a timbolj bi bilo potrebno, da bi vzeli to vprašanje v rescm pretres ljudje, ki raz-flolagajo z denarjem in ki bi ga radi investirali v dobickarska podjetja 2e sedaj je dotok raznih društev in ljudi tako močan, da bi bil pri primernimi organizaciji vspeh zagotovljen. Raznoterosti Ukrajinski prerok. Kakor Francozi m mnogi drugi narodi, tako imajo tudi Ukrajinci v sedanjem času splošne polis tične zmede svojega preroka, ki živi se* daj na Dunaju in napoveduje dogodke, ki čakajo Evropo, v najbližjem času. Rimar piše v nekem članku, da bo v kratkem izbruhnila v Evropi vojna in revolucija. Polska bo popolnoma raz-dejena, Češkoslovaška pa bo nekoliko manjša, kakor je sedaj, Jugoslavija se zvezala z Avstrijo in morda tudi M a d» žarsko. Romunija se bo borila na dve strani, doma pa bo imela revolucijo, ki bo prisilila kralja, da pobegne. Francija se bo zapletla v veliko vojno, ki jo bo izgubila tako, da se bo njeno sedanje ozemlje znatno zmanjšalo. Nemčija bo osvobodila vzhodne Slovane od fran= coskega vpliva. Italija se bo borila proti Franciji in Jugoslaviji, Angleška pa proti Turčiji in lastnim kolonijam. Tur* čjia se bo znatno okrepila' in povečala. Kitajska bo sklenila zvezo s Turčijo in Rusijo. Amerika pride v konflikt z An* gleško in Francijo. Ukrajina bo v fede» raciji z Rusijo, ki bo začela veliko voj» no. V tej vojni bo Rusija zmagala in bo postala mnogo večja. Čez nekaj let ne bo na svetu nobenega cesarstva več. V Švici in na Španskem bo revolucija. Najstrašnejša leta bodo 1925 in 1926, ko bo zavladal splošen nered in mednarod« no sovraštvo. Kri bo tekla v potokih in Evropa bo podobna parnemu kotlu, ki pa se bo pomiril že leta 1935. Takrat bo razsajala velika lakota in strašne nalez* ljive bolezni. »Goriška Straža« je požrla. Ta tako pravični in nepristranski listič, ki vedno le resnico piše in ki nima naj» manjšega namena, da bi s svojimi članki žalil državni čut v Italiji, pač pa vselej pravično zastopa interese države kot glasilo lojalnih in zvestih državljanov, kakor v svoji razgreti buči mislijo te ljudje, je moral dne 16. t. m. preklicati tendencijozno poročilo, priobčeno v svoji štev. 48., nana« šajoče se na spopad narodne milice z vojaki v Trstu. Pristavljamo, da takih, duhove vzne* mirjajočih poročil, ki nikakor niso v skladu z drž. interesi je »Goriška Straža« skoro dosledno v vsaki svoji štev. prinašala. Izdajatelj: »Konsorcij Nove Dobe« Odgovorni urednik: Soikol Jožei. Tiska: »Narodna Tiskarna«. Vezni rei Mm veljaven od 1 junija 1923 dalje Podbrdo — Gorica — Trst. Km. Podbrdo odh. — 6 Hudajužna — 12 Grahovo — 16 Podmelec — 21 Sv. Lucija Tol. — 29 Avče — 35 Kanal — 41 Plave — 54 Gorica N. 5.20 *) 9.20 11.21 11.34 11.50 .12.00 9.49 12.30 12.44 6.44 10.08 12.54 6.54 13.05 7.26 10.33 13.27 5.05 5.19 5.35 5.45 6.10 6.33 16.40 20.50 16.54 17.10 17.20 17.55 21.23 18.10 18.21 18.38 19.05 22.09 58 Št. Peter 61 Volčjadraga 65 Prvačina 72 Rihemberg 79 Št. Danjel 85 D ut.»Skopo 90 Rcpentabor 94 Opčine 102 Guardiella 105 Rozzol 110 Trst D. P. 5.29 5.37 5.50 6.05 6.33 6.43 6.57 7.06 7.24 7.33 7.45 13.35 19.13 13.43 19.20 11.00 13.54 19.30 22.29 14.10 19.45 11.29 14.34 20.07 14.46 20.17 15.01 20.21 11.56 15.10 20.39 23.19 15.26 20.56 15.35 21.05 12.25 15.45 21.15 23.46 Za prihajajočo sezono ! Tvrdka o m p. Gorica — 5.35 6.07 Trst Km. Trst D. P. odh. 5 Rozzol 8 Guardiella 16 Opčine 20 Repentabor 25 Dutovlje » Skopo 32 Št. Danjel 39 Rihemberg 45 Prvačina 6.52 49 Volčjadraga 52 Št. Peter 56 Gorica Nord 7.21 Podbrdo. *) 6.10 11.05 16.30 6.27 11.20 6.39 11.30 7.04 11.53 17.01 7.14 12.07 7.24 12.16 7.35 12.27 17.28 7.49 12.40 8.01 12.52 17.49 8.09 13.00 8.19 13.10 8.31 13.23 18.17 17.25 17.41 17.53 18.15 18.25 18.34 18.45 18.58 19.11 19.22 19.31 19.43 69 Plave 75 Kanal 81 Avče 89 Sv. Lue. . Tolmin 8.12 95 Podmelec 98 Grahovo 105 Hudajužna 110 Podbrdo 8.55 13.44 20.07 9.08 13.54 18.47 20.17 9.18 14.05 20.28 9.45 14.38 19.12 21.01 10.01 14.53 21.15 10.11 15.03 21.23 10.35 15.27 21.41 8.50 10.50 15.42 19.50 21.56 0 o o o o o o o o Giusto Vuga & C g Telefon 132 GORICA Corso Verdi 38 Q Cei j-nemu občinstvu se naznanja, da je naša zaloga bogata obložena z zadnjimi novosti : Za dame : svilene obleke - eia min - platnene, epongp, foulard itd. Za sospode: velika izbera blaga za obleke, perilo, klobuki znamenite tvrdke G. B. BorsaHino fu Lazzaro iz Aleksandrije in bogata zaloga slamnikov. , Prvovrstna krojažnita pod nadzorstvom sodruga A. (Sacfte-ta. Sprejema se kožuhovina v varstvo, ter se jamči proti molju* ognju in tatvino« flPodpi ] . " *) Začasno ukinjen. Somišljeniki, inserir aj t e le v našem ___listu ! covana goriška tovarna testenin . Lastnika CELLA in DOLCE. GORICA - Via Manzoni — GORICA. Z namenom, da se uveljavi na našem trgu Cenik najvišje dopustnih cen je tvrdka vpeljala za udobnost meščanstva v jestvinski trgovini Onudl Aurelio Gorica, via Garibaldi 6, poleg gledališča, podrobno prodajo s.ojih izdelkov po sledeči cenah : Poizkusiti potem verjeti : Poizkusiti potem verjeti : Pašta po napolitansko, posebna . L. 2.20 kg. navadna . „2.10 „ „ ' „ bologneško, posebna . „ 2.30 „ POIZKUSITE IN SODITE ! POIZKUSITE IN SODITE ! Za nabave na debelo Pri drugih vrstah jestvin so tudi Vozni red železnic. Vfdem-Gorfca-Trst. km. •) — Videm . . . 5 25 8 — 10.10 14,— 17.30 19.55 10 Buttrio . . . 5 37 8.11 10.22 14.12 17.43 20.07 15 Manzano . . 5.44 8.18 14.19 17 51 20.14 17 S. Giov.Manz' 5.50 8.24 10.32 14.24 17.57 20 20 21 Cormons 5.59 8.32 10.42 14.33 18.C6 20.30 25 Kopriva . . 6. 6 8 38 14.40 18 13 20.36 28 Mossa . . . 6.13 8 44 10.53 14.45 18 20 20.42 30 Ločnik . . 6.i9 8 49 14.50 18.26 20.47 32 Gorica . . . 6.28 8.59 11.07 15 05 18 35 20.57 38 Rubje - Sor. 6.38 9 09 11.19 15 15 21.07 43 Gradisca-Sdr. 6.46 9 17 11 27:15.23; ;2l 12 45 Sagrado . . 6.52 9 23 11.33 15 30| 21.23 47 Redipuglia . 6.57 9 28 11.39Ì16.351 21.28 51 Ronchi . . 7. 5 9.34 11.46 15.42Ì 21 34 55 Monfalcone . 7.17 8.46 11.5» 15.54;i7.50; 21.46 62 Devin-Sistjana 7.33 10.02 « 16.10 13 08 22.04 65 Vižovlje . . 7.40 10.09 S 16.16 18 15' a2.il 67 Bivio . . . 7.47 10.16 16.23'18 22! 22.18 76 Sv. Križ . . 7.54 10.23 16.30 18 29 32 25 77 Gninjan . . 8.— 10.29 16.35 1835 22.31 85 Miram&r . . 8. 4 10 34 16.40 18.40 22.35 87 Trst J. P. . . 8.15j 10.45 12 40 16.50 ! 18.50 22-45 Trst -Gorica-Videm. ~Sm7 — Trst J. P. . . 6.05 8.- 9.40 13.10 16.40 18,— 8 Miramar . . 6.23 8.20 9 59 13 28 1 j 18-18 9 Grinjan . . 6.29 8.26 10.04 13.33 18.23 11 Sv. Križ . . 6.37 8.34 10.11 13.40 18.30 18 Bivio . . . 6.45 8.42 10.20 13.47 18.38 20 Vižovlje . . 6.51 8.47 10.25 13.52 18.44 23 Devin Sistjana 6.55 8 51 10.30 13.57 18.49 30 Monfalcone . 7.12 9 — 10.45 14.12 17.32 19.11 34 Ronchi . . 7.19 10.52 14.19 17.39 19.18 38 Ked pualia . 7 26 10.59 14.26 19 26 40 Sagr^d ' . 7 32 11.04 14 32 17.48 19.32 42 Gradisca Sdr. 7 38 11.09 14.38 17.54 19.38 47 Rubje- Sovod. 7.46 11.18 14.46 19.47 53 Gorica . . . 5.58 8.— 11.36 14.57 18.17 20.01 55 Ločnik". . . 6.04 8 07 11.42 20.07 57 Mossa . . . 6.19 8.13 11.48 15.05 18.25 20.13 60 Kopriva 6 16 8.19 11-54 20.19 64 Coi mons . . 6 25 8.27 12.02 15.15 18.34 20.29 68 S.Gov.Manz 6.34 8.36 12 11 15.25 18.43 20.38 70 Manzano . . 6 40 8.42 12.17 20.44 75 Buttrio . . 6.48 8.49 12.25 15.34 18.51 20.53 85 Videm . . • 7.— 9,- 12.35 15.45 19.01 21.05 t) Ob nadaljafc ne *ozi. ŠIRITE „NOVO DOBO" Trst-Št. Peter.Postojna j km |1 8 U 17 24 23 35 45 57 69 75 82 Trst . . . . Miramar . . Grinjan • . Sv. Križ . . Nabrežina . Prosek . . . Opčine . . Stžana . . Divača . . Do!. Ležeče Št. Peter . . Piestranek Postojna doh. odh. 0.40 2.44 2.47 3.05 5.15 ! 7. 5.57 6.14 6.23 6.37 6 53 7.10 7.26 7.30 7.39 7.50 7.43 8.36 9.07 9.10 9.30 8.30' 8.4S; 8.54 9.02Ì 9.20; 9.38 9.48' 10.03 19.22 10.41 11,— 11.-11.20 11.41 12.04 12.17 12.34 13.05 13.10 13.20 13.30 I ! 16.10; 1».47> 16.30: 16 36; 16 44.' 17.02 20.24 17.21] 17.321 17.45 20.58 18.07, 21.13} 18.27 18.46 21.45; 18.49 21.50 18.591 19.10 22.09 Postojna-Št. Peter-Trst km 13 25 37 47 54 1 58 j 65 ! 71 74 45 82 Postojna Prestranek Št. Peter . Dol. Ležeče Divača . . . Sežana . . Opčine . . Hrosek . Nabrežina . Sv. Križ . . Grinjan . . Miramar . . Trst . . . . 1.20 r».— 5 11 1 1.42 5.22 i 1.47 5.24 5.40 1 5.57 6.11 6 22: 6 30; 6.44 ».54 7,— 7.05 5.20 7.15; 7.30 10 7.41 10 7.51 ilO 7.56! 10, 10. 8.26 11 8.40 11 11 |ll 9.05 11. 11 112. 12. 9.2512, 12 30 42 53 16 58 17. rJ 53 24 15 29 15. 45, 02! 16. 16 16 28 36 49 17.09 18.09 59 05 ! 10 20,17 1.27 17 i 41 17 ! 17, 18. 18. 50 18. -jlS. (18. 29! 19. 42 19. ,— 19. 12 23 19 33 19. 49, 10 20. 25, 37| 451 59|20, 08> 15 20, 30 21 21 30 18.30 Št. Peter ria Krasu-Reka In nazaj 25 21,— ■21.12 45 21.23 50 22 — 22.16 22 35 22 49 23. 23.07 58 23.22 123.31 23.36 23.40 20 23.50 8.12 11.20 13 20 21.53 — i®!' Št. Peter 8 42 11.50 13.46[22.23 9.01 12.09 14.04 22 42 0.21 j 12.28 14.28 23.01 9.37:12.42 15.37 23.17 9.50| 12.55' 15.50 23.30, *) Ob nedeljah ne vozi Jsin. j—j! r 9 ! 16 II 28 40 46 60 U • 1 KilovČe . . Trnovo-B str. Sapljane . . Jordani . . Opatije . . Reka .... 1 't 5.05 7.50 14.50 19 20 5.33 8-19 15.18 19.50 5.55 8.41 15.39 20.02 6 14 9.02 15.57 20 32 6.37 9.25 16.15 20.54 6 54 9.42 16.32 21.11 7.14 10.02 16.50 21.30 Divača Herpelje-Kozina Herpelje-Kozina-Divača Odh. 6.— 12.50*) 19.11 Trst— • Doh. Herpelje-Kozina 6 35 17.27*) 19.42 Odh. 1 9.25 15.15*) »—► 20 25 ■ 1 Herpelje-Kozina Doh. -Trst 10.— 15.50') 21.— : Odh. i • 5 25 12.55*) „,5 _ Doh. 6.27 13 51*) 19 27 Odh. 6.42 S 9.10 f 15.-') 20.38 1 H Doh . 7 35 10.05 15 50*) 21.32 1 •) Ob nedeljah ne vozi. posebne cene. vse cene brez konkurence.