Ste?. 248. POLITIČEN LIST Zft SLOV NAROD. Leto xxxn. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah itev. 3. (vhod tez dvtrtlfi nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le 61 10.—13. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrednlSkega telefona Stev. 74. V LJubljani, v soboto, 29. oktobra 1904. Uhaja vsak dan, Isvscmii nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po posti prejema«: sa celo leto 3« K, sa polovico leta 13 K, ia četrt let« 6-50 K, sa 1 mesec 2 K 20 h. V up ravnil tv« prejeman: sa celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, xa četrt leta 6 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Vspre|ema naročnino, Inserate In reklamacije. — I ■ ■ • r a 11 ie računalo enostopna petitvrsta (dolilaa T« milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II b, ia Irlkral 9 ta, za več kol trikrat B h. V reklamnih noticah atane enostopna (armondvrsla * h. — Pri večkratnem ebjavljen|i primeren popisi. U pravniškega telefona iter. 188. „proč od Rima." „Slov. Narod" grozi ljubljanskemu škofu z obstrukcijo v cerkvi. Napoveduje katoličanom, da bodo liberalci vsako farne cerkev izpremenili v tak parlament, da bo kranjski deželni zbor proti njemu pravcata otroška šola. To so že večkrat grozili; volja je pri njih vsekako večja, nego zmožnost. Oglejmo se pri tej priložnosti nekoliko nazaj na dosedanje uspehe gibanja „Proč od Rima"! Ko je po vojski 1. 1866. pruski kralj Viljem I. izrekel željo, da se naj priklopijo češke dežele pruskemu kraljestvu, tedaj mu je odsvetoval Bismarck, češ, da Prusija še ne bi prenesla tolike pomnožitve svojega katoliškega prebivalstva. Bismarck je tedaj pripravljal kulturni boj, in je upal, da bo mogel pruske katoličane popolnoma zatreti, katerih je zdaj v nemški državi 36%. Protestantje se boje pomnožitve katoličanov, in zato je glavni agitator za protestantizem v Avstriji, dr. Eisenkolb — jedel v mladosti dobrotni kruh dominikanske miloščine — izjavil: „Dokler nismo vsi proč od Rima, je nemogoče, da bi se organično združili z nemško državo. Vsenemška stranka je začela pred šestimi leti organizirano gonjo za odpad cd katoliške cerkve. Dne 8. decembra 1898. so se sešli nemški „prvaki" Schonerer, Wolf in Eisenkolb, ter so sklenili, da vsenemška stranka začne z vsemi silami agitirati »proti Rimu". Wolf je odstopil na veliki četrtek L 1899. Začela se je tista gonja, ki traja še zdaj, dasi v mirnejših oblikah. Najbolj je delovalo časopisje, katero je iznašlo „liguo-rijsko moralo", katera baje nasprotuje nravnosti, sramotilo izpoved, širilo zgodovinske laži z besedo in pismom in napadalo osebno duhovnike in katoliške lajike na najnesram-nejši način. To je znano. Najpodlejše stvari je priobčeval „Slov. Narod", ta žalostni pa-brkar, ki še zdaj prežvekuje v svojih predalih vsenemške odpadke. Kakšen je bil uspeh te gonj«'' Odpadlo je od kat6liške 'tftrkve: leta 1899. — 6047, 1. 1900. — 4699, 1. 1901 — 6299 oseb. Schonerer je zatrobil med svet, da jih je zdaj že vseh skupaj odpadlo čez 30.000. Katoličanov je zdaj v Avstriji 92'6% prebivalstva, protestantov pa 186%, Ti ao šteli 1. 1857. — 16%. Torej se relativno ni položaj za katoličane posebno poslabšal vsled Števila. Luhkomišljenost pa, s katero je odpadlo toliko eseb z rodbinami vred, nam k»že, da je velik del prebivalstva katoliški le po imenu. Zadostuje politična agi-taoija, da ga premoti in zažene v drugo vercizpovedanje. Kje je vzrok? Največ gotovo v pomanjkljivi verski vzgoji. Odpadajo samo oni stanovi, ki so se največ šolali na modernih šolah. Šala jim je vero bolj iz-podkopala, kakor pa utrdila. Očita se katoličanom, da mešajo vero v politiko. A kdo boij meša vero v politiko, nego oni, ki hočejo z verskim odpadom pripraviti avstrijske narode za politični odpad od habsburške vladarske hiše? Na Saksonskem ne sme noben katoliški duhovnik brati st. maše brez izrecnega dovoljenja politične oblasti. A ravno tam se nabira denar za avstrijsko agitacijo, in od-tam prihajajo čete protestantovekih pastorjev, kateri brez ovir širijo »čisti evangelij« in prusadko vsenemštvo. Po pravici je rekel nadrojvoda Frano Ferdinand, da je gibanje »Proč od Rima« gibanje »proi od Avstrije«, proti kateremu ni mogoče dovolj odločno nastopiti. In dr. Lueger je pri javnem shodu imenoval to gibanje »organizirano veleizdajo«. Res, veliko morajo pričakovati Nemci od te agitacije, da žitvujejo zan|o tolike vsote. »Gustav Adolfovo društvo« je 1.1899. dalo 454 avstrijskim pretestantovskim občinam 374.492 mark. V 64 letih svojega obstanka je poslalo v našo državo 11,800 000 mark. Izmed 56 vikarjev, ki so jih na novo nastavili, je 51 Nemcev iz rajba. »Evange-ltsoher Bund«, ustanovljen 1. 1886, skrbi zlasti za agitacijo s časopisjem. Šteje čez 100 000 članov, kateri plačujejo po eno marko na^leto. »OJinsverein« v Monakovem je ppslal že čez 3 milijone agitato-ričnih tiskovin v Avstrijo. AvEtrjako društvo »Gustav Adolfove ustanove« na Dunaju je pa tudi kaj malo avstrijsko. Kajti lani je iz Avstrije dobilo »kljub vsej agitaciji le 66.000 matk, iz Nemčije pa 534.000 mark. Laž je, če pravijo protestantje, da širijo »evangelij«. Kajti večina teh pastorjev je popolnoma brezverskib, kakor so brez vsake vere glavni agitatorji Uga gibanja. SahSaerer je pisal v B»ojih »Unverfiilschte deutsche Wotte«: »Dokler ni zopet ves nemški narod proč od Rima, prost, kakor pred več kot 1000 leti — toliko časa mora biti v skrfceh *» svojo narodno posest. Mi moramo v verskem oziru (seveda času primerno) p:iti nazaj k razmeram ob času pred Bonifacijem!« To se pač pravi, da hočejo Vsenemci proč od krščanstva! Pri pastorski sinedi I. 1902. v Lausanni je prefesor Emery iz Borna v daljšem predavanju trdil, da ni božjega razodetja in da ni odrešenja. In Harnack taji tudi ves božanski značaj krščanstva, taji čudeže in trdi, da krščanstvo ni noben nauk. Tako je torej to gibanje res tajite v vsega krščanstva in vodi v popolno brezboštvo — v moderno poganstvo. A ne širi se le med Nemci. Tudi med Slovani razteza že svoje korenine. 2e I. 1902. je dobivalo podpor od Gustav - Adclfovega društva 40 čeških in 15 poljskih občin. Na 55. občnem zboru 1. 1902. v KasBelu ja pastor Mty it Celja govoril o »velikem napredku protestantizma« na jugu, kako je Gelje »vse v odpadu«, kako je odpadel žu- pan, in kako se tudi ubogi Slovenci v trumah oglašajo, da se uleleže blagoslova čistega evangelija. Govoril je, da je celo vladni list tega mesta na obisk dešlega knezoškofa označil kot fanatični ga agenta one oblasti, katera že skozi stoletja Avstrijo vznemirja in deluje na to, da se nemštvo izruje iz avstrijske države. Ko se je pastor M>y iznebil te gorostaBnosti, je seveda ginljivo prosil, naj Gustav Adolfovo društvo pošlje mnogo denarja v naše dtžele. Pri istem zborovanju so res za Baljak darovali 21 9S0 mark. Mislili bi, da bi moralo to Slovane pač prikleniti še bližje h katoličanstvu. Saj Nemci vsak dan vpijejo, da je ravno katoliška cerkev ona sila, ki je velenemškim težnjam najbolj nasprotna. Kakor nam pa kaže divjanje naših liberalcev, so ti ljudje brez vsakega prevdarka, in namestu da bi se uprli arogantnemu velenemštvu, pa delajo z njim, z njegovimi sredstvi in — za njegovimi smotri. Tudi za bodočnost ne bo drugače. Kajti mlada stranka, ki se zdaj snuje in ki bo vrgla v kot stare liberalce, ima med seboj učence Masarykove, kateri so njegov „realizem" sprejeli popolnoma vase. Masa-ryk je pa tudi sam odpadnik, kakor njegov soborilec dr. Herben, urednik „Časa". Boja ne bo nikdar konec. Sovražne sile bodo butale vedno ob Petrovo skalo. Mi pa bomo stali na tej skali neomajano, ker vemo, da je peklenske sile ne bodo premagale. Zasedanje deželnih zborov. Koroški deželni zbor. Zbornica je včeraj sklenila prispevati zadrugi za osuševanje barja pri Brežah v letih 1906., 1907. in 1908 30% stroškov. Za povzdigo konjereje so dovolili 3000 K in pooblastili deželni odbor, da w slučaju potrebe lahko poviša to svoto na 5000 K. Poslanec Orasch je poročal o zakonskem načrtu glede ureditve struge reke Gline. Poslanec Grafe n-auerje uteme1 jev a l predlog, LISTEK. Biser. Spisal. V. K. Moja vele cenjena in javne hvalevredna gospa soprega Antonija ima mnogo odličnih svojstev. Toda, kcdsr je mnogo svetlobe, tam je tudi mnogo sence. Moja nad vse ljubljena žena se razjari za vsak nič in divja zaradi malenkosti huje, nego tri klasične furije skupaj in še Sokretova Ksantipa povrhu. Ako bi mogle velevlatti nabrati le dober bataljon junakinj, podobnih moji pogumni Antoniji, bi zbežali pred temi strašnimi amaconkami tako Japonci kakor Rue>, in konec bi bil neusmiljenemu mesarskemu klanju tam pred Port Arturjem. Kadar si moja žena kaj vtepe v glavo, ne odneha za nič, najsi se je morebiti pozneje preverila, da nima prav. In vselej zna zaBukRti stvar tako, da sam jaz kriv in ne ona. Tako se moram naposled jaz za njeno zmoto trkati na nedolžne prsi in vča-Bih celo odpuščanja prositi njo, pravo greS nico. Pa česa ne steri mož, zlasti zakonski mož, da ohrani mir v hiši! Lg enkrat je spodletelo moji ženi, ta« krat pa prav imenitno. Tisti dan bi bil od veselja skoro omedlel, če bi ne bilo peče nega fazana na mizi. Veselo zadoščenje in zdrav ponos »i širita prsi, kadar se spominjam svoje sijajne zmage. Ko sem šel nekega lepega opoldne po službi domov, sem zagledal pod divanom temno pošast. »Kaj pa je to ?" sem vprašal ženo. »Psička sem kupila, ljubi Lavoslav«, je odgovorila veselo. »Poglej ga, kako lep ku žek je to 1" Izpod divana jo prihajalo preteče ren-čanje. »No«, sem pripomnil nič kaj prijetno presenečen, »veš kaj, predraga moja, kolikor morem jsz videti, je to precej velika mrcina in grda je, prav grda.« • Ali, prosim te, poglej ga natančneje !« mi je velela z očitajočim glasom. »Kako mu je pa inae ?« sem jo vprašal in stopil bliže k psu. »Biser!« »Biser ?« sem Ee zasmejal nehete. „Ta grdofca naj bo „biBer" ? Kaj ti ne pride ca r. 3el!" »Nikar me ne žali, Lavos!av !" „No, no, le počasi! — Biser, semkaj ! K meni !" sem prijazno vabil kosmatinca k sebi. Pes pa je ostal pod divanom in je renčal sovražno. Ko sem ga hotel pobožati, bi me bil kmalu ravsail po roki. „Oho! Ta pea grize 1" sem dejal ne joveljno. »Ko te še re pozna«, ga je zagovarjala Antonija. »Bise» ! Alo ! Biserček, pridi no k meni, dobiš klobasic!« Tudi svoje z&šSitnice ni ubogal pes. »Haha«, sem se začel smejati, »to naj bo „bi3er". Katera prismoda pa ga je ime novala tako ?« »Jaz 1« se je odzvala Antonija z užaljenim ponosom. »Sicer si pa odločno prepovedujem vsa zabavljive izraze! Pes je jako nadarjen, drugače bi ga ne bila kupila — tebi za god !« Ves ginjen sem jo prosil zamere. Sprijaznila sva so in šla obedovat. Ko jo Biser zavohal pečenko, je počasi prilezel izpod svojega skrivališča proti mizi. Menda nihče no bi mcgel povodati, kaj je bil ta sivkasti pes pravzaprav po svojem rojstvu in poklicu, ali koder ali jazbečar ali prepeličar ali pinč. Bil je moča«, srednjo velikosti. Kratka trda dlaka mu je štrlela na vse strani. Pol desnega ušesa je bil izgubil prejkone v kakšnem viteškem dvoboju sredi ceste. Izpod kosmatih čopov mu je gledalo dvoje hudobnih, hinavskih oči. »Na zameri, ljuba moja«, sem dejal ženici, ki je vrgla pau kos p3čenke. »Biser mi ni prav nič všeč! Saj si menda že slišala, da so tudi med živalmi hudodelske nature. Ia tale Biser se mi zdi pravi prototip pasjega zločinca. Vidiš ga, kako ti potuhnjeno gleda! Pa ne zameri.« »Biser je bil doslej v slabih rokah«, ga je branila Antonija. »Preveč so gs tepli. Odslej mora biti to drugače. Midva ga bova odgajala zlepo." »Če bi le že ne bilo prepozno, draga moja ! Meni se zdi žival že prestara.« »Nič ne de!« jo vzkliknila, »naš Biser je talentiran pes in v kratkem boš videl lepe uspehe.« Drugi dan mi je naznanila Antonija veselo novico, precej ko som se vrnil iz pisarno domov. Z radostnim, skoro svečanim glasom mi je povedala, kako sa je odlikoval Biser! Prinesel ji jo v kuhinjo mrtvo podgano. T?ga spaka smo imeli vse po'no v hiši. Antonija jo pela psu vss dan slavospeve in prerokov«!« domačim glodavcera smrt in naj ae vse d e t e 1 j n o seme, osobito ono, k i pri h a j a ies m or-je, preišče na deie1ni prei s • kovalni, oziroma o. kr. postaji za kontrolo semen na Dunaju. Predlog so odstopili narodno gospodarskemu odseku. Nižjeavstrijski deželni zbor. C kr. namestnik grof Kielmansegg je v včerajšnji seji odgovarjal na interpela cijo poslanca Sturma gleda zadnjih demon stracij proti Luegerju Izjavil je, da socialni demokrati niso prišli v sprevodu na Ring. Namestnik je hvali! policijo in rekel, da če bi se bilo hotelo s silo izprazniti Ring, bi bilo prišlo do nr-preračunljiva nesreče, ker je bilo med 20 000 osebami, ki so bile zbrane, le kak h 8000 Sioialno-demokratiških demonstrantov. Ostalo množico so pa tvorili kršč- sooialei, radovedneži in gledavci, med katerimi je bilo mnogo žensk in otrok. — Končno je rekel namestnik, da bi kršč. soci-alci ne bili mogli narediti županu ovacij, če bi se bil Ring izpraznil s silo. Štajerski deželni zbor. Bv ron Rokitansky je v včerajšnji seji predlaga/, naj se igr*,di v Gradcu gospodarsko poslopje. Prediog so odstopili dežeiaomu kulturnemu odseku. Predlog poslanca d r. H o f f ai a n n a , naj se vlada pozove, da pomnoži število srednjih šol na Štajerskem zlasti v Gradcu, so odstopili fi nančnemu od seku. Poslanec pl. Pengo je utemeljeval predlog, naj vlada ustanovi na Zgornjem Stajer skem uiiteljišče; tudi ta predlog so odstopili naučnemu odseku. Poslanec grof K o t t u -1 i n s k y je poročal o računskem sklepu učiteljskega pokojninskega zaklada. Zaklad izkaiuje 70.526 K 63 v primankljaja. Poro čilo so odobrili. Poslanec Žičkar s tovariši je predlagal, naj se da podpora posameznim posestnikom v sevniškem in kozjanskem okraju, kateri so bili po požarih in povodnjih oškodovani. Novi ministri. Dunaj. Splošno se z začudenjam opaža, da oeear ni odstopivše ministre: fin. ministra Bohm Bavverkain poljedelskega ministra Giovanellija prav Bič odlikoval. Casar bo nove ministre: fin. mi nistra dr. K o s e 1 a , prvega poljedelskega ministra grofa B u q u o j a in češkega ministra profcs. R a n d o zaprisegel v pone deljek. Iprememba v ministrstvu. »Deuts-hn t. Kor.« piše, da je izpre memba v Korberjevtm min. večje, važnosti nego ae je mislilo prvotno. List pravi, da četudi vlada ni s Čehi sklenila rikakega dogovora gleda obstrukcije, bodo Čehi zahtevali pri vsaki raspravni točki, katere ne bodo cbstruirali, izvzeonši onih o podporah, ugodnosti zase. Imenovanje grcfa Buquoya za poljedelskega ministra so pozdravili jake toplo vsi agrarci in zato ni izključeno, da bodo zavzeli v zbornioi agrarni poslanci po- ' sebno stal.šče morebiti celo v narodno-po-litičnib vprašanjih. Z imenovanjem grofa Btqioya za ministra je izgubilo Korberjevo ministrstvo značaj uradniškega ministrstva. Poslanec D o b e r n i g je dal v nekem pismu duška svoii nemškonacionalni nevolji, ker so Čthi zopet dobili svojega ministra. Pravi, du se je vlada umaknila Čehom. Nadalje zahteva, da se imenuje tuii nemški minister. Kcnčno pa obžaluje odstop finanč nega ministra, ker }e šel Nemcem na roko, kier je le mogel. Poslanec Erier je rekel, da se je položaj z izpremembo v ministrstvu za Nemoe p'slabšal. Olstop fin. min. dr. vit. B^bma obžaluje osobito zato, ker je bil edini minister, ki je, kadar je bilo potrebno, nastopil proti KSrberju. V imenovanju češkega ministra vidi, da ae je približala vlada desnici. Erler poživlja Nemce, naj zaradi imenovanja češkega ministra stopijo v nai ostrejšo opozioijo proti vladi. V liberški »Volkszeitung* sahtsva poslanec Funke ime novanje nemškega ministra. V poslanišk h krogih so razširjene govorice, da je Kor-berja neprijetno dirnilo, ko je izvedel, da je med nemškimi poslanci splošno mnenje o imenovanju sekcijskega št>f* Kozla za finančnega ministra to, da je s tem imenovanjem hotel dobiti fnančno ministrstvo v svoje roke. Zato pa namerava odstopiti kot juatični minister. Kot prihodaja justična ministra pri deta v poštev dvorni svetnik prof«s r Lam masoh in predaedoik nadsodišča v Inomostu baron Call. Nemci že S3daj nasprotujejo, da bi bil kdo izmed teh dveh imenovan za ju stičnega ministra. Prvi jim je namreč premalo nemški in drugi pa »klerikalec". Včeraj se je poslovil novi Češki minister cd svo jih tovarišev na češkem vsiučilifču v Pragi. Ko s) mu čestitali tovariši, je rekel, da bo še nadalje obračal vso pozornost na potrebščine vseučilišča in na to, da se ustanovi Se eno češko vseučilišče. Na svojem novf*m mestu bo pospeševal kulturne zahteve Ca hov. Dijakom je priporočal marljivo učenja v lastno in v korist domovine. Češki poslanci so izdali oklic, v katerem naglašaje, da so z obBtrukcijo hotsli dokazat1, da ne le samo nemška, marveč tudi češka obstruk cija lahko prepreči delovanje držav, zbora. Obstrukcijo so pričeli Cabi ii taktičnih vzrokov v dosego gotovih političnih in narod nostnih zahtev. Cehi bedo prenehali z ob strukcijo le, če bo mogoča dcseJi uspehov na drugačen način. Da pa dobe to prepri čanje, morajo dati stranke in vlada jamstvo. Zato pa niso Cabi stavili nikakih pogojev z« prenehanje z obstrukcijo. Z vlado Cehi niso sklenili nikake pogodbe in osobito ne glede obstrukcije. Iz L v o v a prihaja velevažna vest, da so dobili poljski voditelji v občevanj u s češk i m i v o d i t a 1 j i prepriča nje, da Mladočehi ne bodo več ovirali d e 1 o v a n j a v d r ž a v n e m zboru. Državni zbor bo imel prvo sejo, kakor poročajo z Dunaja, 17. novembra. Novi finančni minister dr. Kozel bo predložil proračun za leto 1905, katerega je še izdelal Bohm Bawerk. Pri tej priliki bo dr. Kozel tudi razvil svoje finančne načrte. Zbornici bo vlada tudi kratko po otvoritvi predložila načrt o posojilu za vojaške svrhe. Glavna skrb vlade bo omogočiti parlamentarno rešitev proračuna za I. 1905. Ogrski državni zbor je v včerajšnji seji v tretjem čitanju odobril zateiao trgovinsko pogodbo s Italijo in nato nadaljeval razpravo o ureditvi strug reke Rabe. Finančni Minister Lukacs je predložil proračun za 1. 1905 V svojem ekspozeiu jo naglašal, da je bilo jako težko v proračunu, ker ni delovala zbornica, vzdržati ra vnotežje. Končno je izraža! upanje, da bo kmalu lahko država izvršila nova dela. Proračun izkazuje rednih da»kov 1.067 865 273 K, isrednih izdatkov 170 016 145 kron, rednih dohodkov 1 101557.267 kron, izrednih dohodkov pa 136 552 582 K Prebitka izkazuje proračun 198.411 K Katoliško - narodna stranka na Češkem. Znano je, da se v političnem življenju na Češkem ne more povspeti katoliška stranka iz slabih zametkov nikamor. Pri volitvah dobiva sila neznatne mamšina. Nekaj pogin. Biser pa je grdo varal njene lepe nade. V bližini je namreč kmalu zavohal pro-dajaloico z delikatesami. Nekfga jutra je privlekel s sabo celo svinisko gnist. Takoj za njim pa je prisopihal trgovec in obtežil našega psa. da 8i je omadeževal svojo čast z raznimi tatvinami, oziroma ropi. Plačati sem moral gnjst, salamo in cel ducat sa ialad. Zdaj Bva vedela, zakaj je prepustil B'ser (.odgane velikodušno domačim mačkam. Jaz sem se jezil, ko sem moral plačati pasje pojedine, zaslepljena Antonija pa se je še veselila, da ima naš kužek tako razvit dober okus, in se norčevala is mene, češ, naj dam vendar v časn ke, da ne plačujem vefi dolgov, ki jih dela moj pes. Nebaj časa smo uživali mir. Biser se je vedel, kakor se spodobi nadarjenemu psu, le mene ni maral blizu. Nasprotje med nama je bilo vedno večje. Nekoč sem prišel po večerni službi pozno ponoči domov. Ves trud n in zaspan sem že komaj čakal počitka. Ko sem pa prišel v svojo sobo in prižgal svečo, sem zagledal vražjega psa na moji p st«lj'. Mane je zgra bila jeza, iaz pa palico, in Bi-ter jo je dobil prav krepko po grbi. Takoj mi je bilo žal, da sem to storil. Pes je skočil na noge in je jel tuliti, kakor bi mu rezal jermene iz kože. »Biš tiho! Marš doli!" sem mu veleval in mu grozil s palico, on pa je tulil in cvilil še glasneje. »Ali se ti meša ali kaj!" me je pozdra vila moja preljuba Antonija, ki je prihitela is sosedne sobe „Kaj mu pa hočeš ?" »To je že preneumno, aH ne vid š zverine na moji postelji! Zakaj si spustila psa semkaj? Zapustil mi bo vse bolhe! To je vendar preveč." Tedaj sta jeli trkati Btranki pod nami in nad nami na strop, oziroma na tla v znamenje, da želita miru. Psa se torej nisem smel več dotakniti. Kaj sem hotel? L°gel sem na zofo, se zadelal s havelokom in premišljeval, kako bi psa jutri pri belem dnevu naj huje kaznoval Tako sem prenočeval na prekratkem ležišču, gospod pes pa se je izte-goval na moji postelji. Ko je šla drogo jutro žena na trg. sem izvabil psa s sabo pod T voli, da bi govoril pasji bič resno besedo Saj sem bil za mladih let sam dostikrat tepan, zakaj bi torej ne pre el pes zaslužene kazni I Tam gor za grade m sem si izbral kraj za ekeekucijo, delavnih mož, ki se zbirajo krog praškega katoliškega dnevnika »čseha«, je pa vendar še ohranilo dovolj peguma za nadaljnje organizacijsko dalo. Pogum jim dajejo sijajni kmečki shodi v Pfibramu, Hradfcu in drugod, k er sa je pr kazalo, da živi še Urepko versko pr-prirt n a v češkem ljudstvu Siveda čutijo tuii, da bo treba mnogo dela, preden vržejo vsa predsodke ob tla. »Čech« je pričel dne 27. okt vrsto člankov z naslovom o programu kat. narodne stranke, kjer označuje nujne znake programa, da mira biti ljudski, resnično svobodomiseln, a hkrati konservativen, napreden in naroden. — Pogovor o programih ne hssne mnogo, edino kar more v tem oziru pomagati, je geslo, ki si ga stavi člankar na koncu: Ne obupajmo, marveč na delo! Znamenita organizacija. Znano je, da se cerkvi zvesti katoličani na Laškem ne udeležujejo volitev v državni zbor, pač pa tem živahnejše delujejo pri volitvah v občinske in pokrajinske zbore. Da bi se v tem oziru uvedla potrebna edinost, se ustanavlja »narodna zveza katoliških administrativnih volivcev" (IJnione na-zionale fra elettori cattolici amministrativi). V dvojni smeri naj po enotnem programu delujejo člani te zveze: najprej naj se uvede enotno postopanje v obrambi verskih koristi; potem naj se pa složno podpira socialni napredek v občinah in pokrajinah. Kratko smemo reči, da hoče ta zveza prekvasiti vse katoliško gibanje v občinah in pokrajinah v krščansko-socialnem duhu. Prihodnje leto 1905 se obnove vsi imenovani zastopi po Laškem Za to borbo se pripravljajo katoličani z omenjeno zvezo, ki bo vodila volitve, vzbudila pa tudi s shodi, konferencami in publikacijami potrebnega zanimanja za občinska in pokrajinska upravna vprašanja. Te dni prinašajo listi pozive k pristopu. V kratkem bo v Bolonji ustanovni shod. Italijansko vseučillško vprašanje. Rektor na vseučilišču v Inomostu je pozval dijake, naj se izogibajo vsake prilike, ki bi dala povod za prepire na akademičmh tleh. Italijanski dijaki so imeli shod, na katerem so ugovarjali prepovedi nositi igle z Dantejevo podobo, ker te igle niso znak ni kakega društva. Tržaški „Piccolo« poživlja zaradi dogodkov v Inomcstu na boj. L'st pravi, naj Italijani odpravijo na vsak način nemške šole v Tridentu. Rusko - japonska vojska. Položaj na bojišču. Na bojišču vlada sedaj situvacija, kakršne ne pozna vojna zgodovina. Dre ar madi si stojita že več dni nasproti v bojnih vrstah ter utrjujeti svoje pozicije. Dvanajst dni je trajal boj in vendar ni b i odločen, nihče ni izšel iz njega kot zmagovalec. Oči-vidno je, da si nobeden nasprotnikov ne upa pričeti napada na utrjeno fronto, ampak vsak bo izkušal obiti sovražnika Zato pa oba pričakujeta pojačenj. Kdor jih bo preje dobil, bo preje začel z ofenzivo. Japonci bodo izkušali obiti Mukden v zahodni smeri a tem bi bilo v nevarnosti rusko umikanje. Zato bo bodo morali Rusi umakniti iz svo jih utrjenih pozicij. Ako pa Kuropatkin dobi prej pomoči po železnic', bo pa on poizkušal na zahodu isti manever ; morda mu pride na pomoč L'nevičav vnj iz Viadivostoka in v tem slučaju bodo Rusi izkušali obiti Japonce na vzhodu. D >hod Linevičevega voja toda komaj sem zavzd;gnil bič nad privezanim psom, že je jel tuliti ša bolj zverinsko nego včeraj. Iz Š vršile natančno poizvedovanje v smeri proti Kekentaju. Ena divizija pod poveljstvom kneza Tumauova je prisilila sovražnika da je moral pustiti našemu oddelku 1500 mož s štirimi topovi zavzeti bojne pozieije na desnem bregu reke Hunho. Stotnija poročnika Jttgctina je na padla sovražno konjenico in pehoto, ki je zbežala v vas Kajlatosa Na naši strani ao bili trije vojaki ubiti dva ranjena. Več oddelkov prostovoljnih lovcev je poizvedovalo 26. t. m. pod poveljstvom polkovnega poročnika Glajsera na našem desne n krilu. Zavzeli so v naskoku dve vasi S vraž ni k se je moral umakniti. Ei sovrežni oddelek je prišel v zasedo. To je bil oddelek 21 rezervnega polka, ki je izgubil dva moža ubita, 5 ranjenih. Ponoči so povzročili naši loVii alarm v sovražnem taboru pri vasi Sujbalin. Blizu omenjenega kraja se ja dvignil tudi zrakoplov, ki so ga Da naši lovci rbstralje- Dalje v prilogi I. z. to sva ae trudila obudva, da nama ohrani premožna devica svojo naklonjenost. Točno ob dvanajstih opoldne je prišla k nama Bila je ma^ne, šibke postave. Vedno je pokašljevala, pa le iz navade. Bila je zdrava kakor riba v jezeiu ia midva sva ji želela še mnogo let, saj je bila jako prijazna in dobrosrčna dama. S sabo pa je privedla gospodična Adela majhnega brhkega psička, ki ga je imenovala Liti ali pa tudi Lilija, menda zato, ker je bil čiBto bel. To je bilo višje izobraženo bitje in je moralno in duševno visoko nadkriljevalo našega, v trdo kuhanega grešnika in dekadenta. Lilija je znala »prositi*; stopila je na zadnje noge in pomikala tačico proti tačici. Lilija je znala na povelje pokazati, kako epi truden mož, ni hotela vzeti najboljšega grižljaja, če je rekla gospodična Adela, da je kos »od juda« itd. Vse te umetnOBti je pokazal psiček tudi danes; Biser pa je potuhnjeno in nevoščljivo bulil izpod divana. Šjle ko je zavohal fazane na mizi, je prišel bliže in sedel k manjšemu tovarišu, ki ga je prijazno ovohal. Moji ženi so se zasvetile oči od veselja, »da se imata psička tako rada", in že sem pričakoval, da začne hvaliti našega daka Priloga 348. Štev. JSloverioa^ 39. oktobra tali, da ja padel. Sovražnik je 27. celi dan bombardiral neko višino a svetiščem, odkoder amo opazovali sovražnika. Okrog četrte ure z;utrai so napadli Japonci grič. Po hudem odporu bo se nafti umaknili na glavno postojanko, nakar je naše topništvo pregnalo sovražnika z griča. Boj sa Port Artur. Tokio, 28 okt. Po sem dcšlih, a še ne potrjenih poročilih ao napadli Japonci 26 t. mes. zjutraj od dvth sirani na vš ne Kikvan pred Pert Arturjem. Eia granata je vrgla v zrak eno rusko skladišče. Obenem so napadli Japonci utrdbe Er unšan in Sunču, {r silili ruske baterije k molku ter naskočili in zasedli utrdbi E-lunfan in Sunču. V noči na 27 mw. je bil ves Port Artur v plamenu. Dne 27 t. m. je zadela granata imko bojno ladjo „Sebastopolj«. Neki drugi ruski parnik je bil zadet od dveh granat ter Be je potopil. S a n g a j , 28. okt Privatno pismo na nekega evropskega trgovca poroča iz Port Arturja. da je je g*n. Steselj brzojavil (?) carju (?) in dvoru (?): »Kličem Vam in vsem Z Bogom za vedno! Port Artur bo moj grob!« Pismo nato popisuje razmere v trdnjavi kot silno težavne. (?) Ali , bo med Rusijo ln Angleško b vojska? Med Rusijo in Angleško nastali razpor danes zjutraj še ni poravnan. Upanje pa je, da bo razpor z lepa poravnan, ker če bi angleško brodovje napadlo Ruse, tedaj bi morala poseči vmes tudi Francija, to pa bi ne bilo ljubo ne Angležem, ne Francozom. Zato Franoozka posreduje. Listi so polni po roiil o 8'reljanju ladij baltiškrga brodovja na angleške ribiške ladje ob angleškem obrežju in Rusiji prijazni čaBopisi naravnost priznavajo, da so RuBi imeli prav, ker an gieški ribiški parniki na ru»ke signale niso odgovorili in bo bili Rusi upravičeno mnenja, da imajo opraviti z napadom japonskih agentov. Ruski car ima že v rokah poročilo ruskega admirala. V poročilu ruski admiral baje naravnost trdi, da so bile med bro-dovjem angleških ribiških ladij japonske torpedovke, ki so napadle rusko brodovje. Na vrsti je sedaj Rusija zahtevati pojasnila, kako se morejo nahajati japonske torpedovke v sredi angleških ribiških parnik o v. Ko do voli car, se bo poročilo ruskega admirala dobesedno priobčilo. N.hče ne ve, zakaj se to do sedaj ni zgodilo. Malo je upanja, da se bo ruski odgovor Angleški glasil tako, da bo Angleška zadovoljna. Neki član ru skega mornariškega ministra je izjavil, da admiral baltiškega brodovja R o ž d e s t -venskij izrečno povdarja.da jebil napaden od torpedovk in da je eno torpedovko po* topil. Angleške ribiške ladje so zapirale pogled na torpedovke, katerih identiteto so pa Rusi dognali z metalci svetlobe. Vsi angleški listi trdijo, da je položaj jako resen, nekateri pa izražajo upanje, da bo vendar možno vzdržati mir med Angle ško in Rusiio. Ruski poslanik v Londonu je obiskal včeraj angleškega ministra za zunanje stvari. »Daily Graphic« piše, da je javno mnenje na Angleškem napeto do skrajnosti in da bo denta, oziroma čudovito uspehe njene dre-sure. Tedaj pa se je vzpela bela Lilija na zadnji nogi in »prosila« jedi. Antonija ji je pomolila kos, tačaa pa je že planil Bieer na svojega tekmeca. Lilija je bežala okoli mize, Biser je letel za njo, teta je iskala svoj solnčnik v obrambo svoje živalco, midva z ženo pa sva sedela kakor prikovana. Ko sva bo vzdignila, da bi ukrotila hudobnega dekadenta, je ta že zgrabil Lilijo in jo ugriznil, da se je pokazala nedolžna kri. Psiček je zacvilil, teta je zavrisnila in sunila najino mrho s solnčnikom, ki ga je Biser mahoma raztrgal z zobmi. Moja žena je hitela pomagat in prevrnila skledo, s katere je padel lepo pečen fazan na tla. Biser ga je takoj popadel in se umaknil divje renčeč ž njim pod divan. Teta Adela ni zinila nobene besede in je naglo odšla. Žena me je jokaje prosila, naj odpravim dekadenta od hiše in potolažim teto. Po dolgem premišljevanju sem kupil teti Adeli nov solnčnik in jo povabil na je rebice, katere je imela še rajši nego fazane. Zanikarnega dekadenta pa sem podaril sorodniku, gorenjskemu posestniku. Na kratki verigi priklenjen koprni hudobnež po prostosti in delikatesah. Tako je zadela tudi njega huda poetična pravica. Moja žena pa je odslej manj Bvojeglavna, zlasti če jo spomnim, da bi nama bil njen Biser kmalu odnesel tetino hišo in hranilnične zaklade. angleška vlada primorana se na to ozirati. ,Morning Post" piše, da se rešitev zadeve ne sme odlagati. Bališko brodovje je obtoženo in če se hoče obtoiba izvest', se mora preprečiti, da bi rusko brc do v je plulo na prej. Ruskega brodovja se ne sme pustiti preko Tangerja. Najbolje je, da se rusko brodovje vrne v kako rusko luko. (To je bil menda prvotni namen Angležev.) Ruska vlada naj se izjavi, da je pripravljena častnike baltiškega brodov;a odpustiti, ako se dokiže, d« med angleškimi ribiškimi ladjami ni bilo torpedovk. nTimesu pravi, da bi bila Angleška morda pripravljena prepustiti kaznovanje častnikov samostojnemu sodišču, sestavljenemu iz mornarjev vseh narodnosti. Za toliko časa, da se razsodišče izjavi, bi rusko brodovje ne smelo pluti dalje. Včeraj popoludne je bila v Londonu seja angleškega ministrskega sveta. Pred palačo je bilo zbranih na tisoče oseb. Med sejo je vnovič prišel k angleškemu ministru zunanjih zadev ruski poslanik. Z Londona se poroča o tem: Vlada pričakuje, da bo Rnsija skoro kaznovala častnike, ki so dogodek povzročili ter upa, da baltiškega brodovja ne bo treba zadržati. Po seji ministrskega sveta se je ministrski predsednik peljal h kraljici. Reuterjev urad pravi, da sta angleška in ruska vlada zadovoljni, da se spravne točke izroče posebni preiskovalni komisiji in da ladje ruskega baltiškega brodovja za toliko časa ostanejo v Vigo na severno zahodni Španiji, kamor so doslej prišle. Podrobnosti še niso določene. Vest, da bi bila Angleška Rusiji že poslala ultimatum, ni resnična. Za vsak slučaj je Ang ešaa mobilizirala svoje brodovje ni je naroč iš veliko premega posebno za trd njavo G braltar. Rusko baltiško brodovje manevrira ob španskem obrežju. Vse ladje so pripravljene za boj. španska vlada je dovolila ruskim ladjam izvršiti v Vigo nekaj poprav in da sme VBaka iuska ladja naložiti 400 ton pre moga. Iz Vigo poročajo »Beri. Tageblattu«: Admiral Roždestvenskij se ču
  • dov>a ter proti temu, da so nekater ruš i hsti pričeli za zapuščeno angleške r bi4ne rodbine nabirati darove, katere bi Rusi na vzhodu lahko bolje uporabili. Japonoi se seve vesele ti ga dogodka in zahtevajo — da se baltiškemu brodovju prepove pluti dsl e. Značilna je izjava angleškega lista „Times", ki pravi, da se ne more zahtevati od Rusije, da bi več verjela izjavam angleških ribičev, nego svojim častnikom in da bi se angleška zahteva, da se rusko baltiško brodovje mora vrniti, lahko smatrala za podpiranje japonskih interesov. Poročilo ruskega admirala. Peterburg, 25. okt. Admiral Roždje-stvenskij poroča, da so bile med angleškimi ribiškimi ladjajai res navzoče tudi sumljive ladje. Te sumljive ladje so se približevale vojni ladji „Knjaz Suvarov." Ta je nanj« t brnila svetlobo reflektorjev in dala signale, a brez uspeha. Po tem je ustrelila, a samo na tiste, ki so se sumljivo biii.ale, varujoč se zadeti ribiške ladje. Uus^e torpedovke so bile šle po celih dvanajst ur naprej vsled poročila, da je mogoč napad na rusko brodovje. Torpedovke, ki so jih videli angleški ribiči, kakor so pod prisego izjavili, niso mogle biti ruske torpedovke. Tudi ladja, ki je ostala kakor na straži tudi še potem, ko je bila dognana navzočnost sumljivih ladij, ni bila angleška. Rusi obstreljevali nemški parnik Berolin, 28. oktobra. Iz Gestemunda poročajo: Sem došli nemški ribiški parnik »Sonntag" so ruske ladje obstreljevale pri Dogger-Bank, vendar niso zadele. Ruske ladje so streljale na vse strani ter izstrelile do 80 strelov v minuti. Aleksejev in Kuropatkin Berolin, 28. okt »Lokalanzeiger« poroča iz Mukdenu: Namestnik Aleksejev je prisrčno čestital generalu Kuropatkinu na njegovem imonovanju sa vrhovnega povelj nika ter k zadobljenju popolne prostosti v izvrševanju načrtov. Kuropatkin je dobil po- oblastila, ki bo mnogo obširnejša, ko na vadno. Osebno razmerje med Kuropatkinom in Aleksejem je bilo veddo boljšo, kakor se je splošno Bodilo. Seveda Bta bila oba moža glede voiskovanja različnih mnenj, kar se je pa navadno poravnalo s kompromisi, kakor pri zadnji efenzivi. Vojaki vidijo v imeno vanju Kuropatkina, ki je jako priljubljen vsled svoje skrbi za ranjense in bolnike, odlikovanje ki velja tudi njim. Priprave sa simsko vojsko. Za bližajočo se zimsko vojsko bo treba preskrbeti četam varnostnih stekel za oči, kajti niti domače prebivalstvo ne more pre naša ti svetlega bleska bele snežene odeje pri ja»nem sebičnem, a mrzlem zraku. Kitajci, Hunbuzi in Giljaki nosijo vsi take očali za varstvo oči. Ruski ranjenci. Peterburg, 28. oktobra Ruski brzojavni urad poroča iz Mukdena, da Be je ordi mimo pehal zadnji transport ranjen ceT, obstoječ iz 513 mož. Japonska operacijska baza. Peterburg. 28. oktobra »Birž. Vjed." poročajo iz Mukdena: Po kitaiskih zagotovilih bodo spravili Japonci zalege, ki lih irrajo spravljene v Kuandešonkou, Sa-hec, Fe^vančenu, Taturnkou in Picevu v Inkav. Ctte so takoj zspusfrle v*hodni del M ndžurije ter odšle proti Inkavu. Gotovo nameravajo opustiti zvezo čez Korejo in vahodno obalo poluotek* Ljactun ter spravljati vse preko Inkava. Delovanje železnice. Za pomnožitev števila železniških voz na sibirski in vzhodno sibirski železnici je bilo od evropskih ruskih železnic vzetih 855 lokomotiv in 26.895 voz. Rusko prostovoljno brodovje. Peterburg, 27. oktobra. Dnevno povelje carja Nikolaja odreja, da so parniki prostovoljnega brodovja „Smolenska in „Peterburg" urejeni kot križarice v vojno brodovje. Prvi je dobil ime „Rion", drugi „Dnjepr"._ Loške novice* 1 Sktunjenje nedelje. Večkratne pritožbe so vendar toliko pomagale, da se je delo v kamnolomu v Kamnitniku ob nedeljah ustavilo. A komaj je nehal z nedeljskim delom židovski podjetnik, je začel z njim domači kamnosek Matevž Mi-klavčič. Zadnjo nedeljo se je delalo v njegovi delavnici tikoma ob cesti na splošno nejevoljo in jezo mimoidočih, ki so šli od službe božje. Eden njegovih pomočnikov je v nedeljo še celo na pokopališču neki grobni spominek popravljal. To je že skrajna predrznost! Mož sicer trdi, da ni ne „iberalc", ne „kirikalc", a njegov nastop zadnjo nedeljo kaže, da je še več kot navaden »iberalc". 1 Mestni trg se popravlja. Kaj neprijetna je bila hoja od pošte naprej proti uradom ob straneh trga, ker je bil tlak s kamnitimi krogljami že precej končan in je kamnje na nekaterih krajih za hojo kaj neugodno ven molelo. Zdaj se pobirajo kroglje ven in se bo svet poravnal in primerno posul — znamenje, da je mestni ekonom zopet zdrav. 1 V nedeljo 30 t. m. bo c. kr. okrajni glavar slovesno pripel srebrni zaslužni križ s krono občinskemu tajniku gospodu Ivanu Kajbi v znamenje njegovih zaslug za občino. Občinski tajnik je že več kot trideset let in toliko časa tudi organist pri kapucinih. 1 Delo pri elektriki je dovršeno. Ker so se nabavili večji stroji in nabiralniki elektrike se je število luči več kot podvojilo. Kaj lepo sta razsvitljeni župna in nunska cerkev, posebno veliko elektrike je šlo za razsvetljavo nunskega samostana. Tudi mala in velika dvorana v »Kat. izobraževalnem društvu" sta električno razsvitljeni. po svetu. Učenke zastrupile učitelja. Iz Atlanta, Ga, v A neriki poročajo : Profesor G. Byrens je imel navado, svoje učenke za vsako malenkost karati, radi česar so mu sedaj zastrupile njegovo južino s croton-skim oljem. Valcd t. ga je sedaj razun sta rega profesorja obolelo tudi več drugih oseb. Profesor je več deklic strogo karal, ker so zanemarjale pouk in se mesto tega zabavale z dečki. Osvetoželjne deklioe so vse priznale, da so v Bainbridge pri nekem lekarnarju kupile malo steklenico crotonskega olja, s katerim so poškropile profesorjevo julino. Profesor pa ni v šoli južinal, temveč je vzel južino domov, kjer jo je zaviil zajedno z otroci rodbine, pri katsri stanuje. On in otroci bo sedaj v smrtni nevarnosti in zdravniki trdijo, da bodo profesor in dvoje otrok najbrže umrli. Deklice, katere so izvršile ta zločin, so hčerke bogatih staršev, kateri stoič vse, da rešijo bolnikom življenje Robinzdni. Dne 20. oktobra je došlo na krovu nekega nemškega parnika v Sid> ney osem mož posadke angleškega parnika, ki se |e potopil sredi julija med Novo Gvinejo in Novo Britanijo ob nekem skalnatem otoku, ki ni zaznamovan na nobeni karti. Ti ljudje so doživeli čudne stvari. Ko je bil parnik izgubljen, so pluli v čolnu proti nekemu ctoku, kjer so jih prebivalci sprejeli prav prijazno te; jim ponujali najboljša jedila. Prosili so jih tudi, naj ostanejo vedno Um. Nekoč pa je vendar prijadral mimo parnik, ki jih je vzel na krov. Kapitan pripoveduje, da so se dali pomorščaki le neradi pregovoriti, zapustiti otok. Tudi oto-čani so jih le neradi pustili. Drugi posadki ponesrečene ladje se pa ni godilo tako dobro. Prvi častnik je prišel s svojim čolnom k nekemu otoku, kjer si je hotel napolniti sod b sladko vodo. Nasproti so mu prišli otočani ter ga sprejeli z vpitjem in orot-jem. Pomorščaki so se jih s samokresi v rokah branili ter se komaj rešili nazaj v svoje čolne. Japonski šolski redi. V japonskih šolskih izpričevalih je rubrika »nravnost« nadomeščena z rubriko »nagnjenje«. Red za nravnost je nepotreben, ker po mnenju japonskih pedagogov je obnašanje rezultat značaja dotičnega uženca ter je vsled tega učitelj nima pravice presojati. V rubriki »nagnjenje« morajo učitelji navesti, za kateri predmet ali za kako opravilo imaje učenci v različnih letih svojega življenj« največ veselja, da bo potem !<>žje izvrši volitev stanu. Ako se kaže n. pr. veselje do kmečkega stanu, tedaj je dolžnost dotičnega šolskega zavoda, gojencu olajšati vstop v tehnično šolo, ali na medicinsko fakulteto, ako učenec kaže veselje do zdravniškega poklica. Seveda je tudi mnogo učencev, pri katerih ni opaziti nobenega nagnjenja za ta ali oni poklic, mnogo jih je pa tudi, katerih okus se izpreminja. Vse to mera biti v rubriki »nagnjenje« natančno zaznamovano. Služkinje moškega spola. Iz Cikage poročajo: V Cikagi bo pričeli v novejšem času vršiti službe služkinj moški, kateri eo veled štrajka mesarskih uslužbencev izgubili delo. Večina moških služkinj so zamorci, toda med njimi je tudi mnogo belih. Oni opravljajo kuhinjska in druga dela ter se bavijo tudi s pranjem. Plače dobivajo običajno po 30 dolarjev na mese«. Nagovori vojskovodij pred bitko. »Naprej, juaaci moji! Vem, da ste trudni, da niste jedli, niste spali, toda mi vsi moramo služiti carju in domovini. Torej naprej !« Tako je navduševal Kuropatkin 13. t m. svoje že omahujoče čete. »Gau-lois« pripoveduje še nekaj takih nagovorov. Iz njih je videti, da tudi humor pomaga na bojišču. Pred "VVaterloom je Pruse vzpodbujal Bltlsher na sledeči način: »Naprej otroci! Vi ste vendar obljubili Wellingtonu. (Wellington je bil angleški general in vrhovni poveljnik združenih armad proti Napoleonu.) Ne pustite ga na cedilu!" Na prav poseben način pa je bodril svoje vojake, ki jim je upadal že pogum, najhra-brejši Napoleonov general Friaut. Ko so sovražne kroglje vedno bolj redčile vrste Francozov in ti niso hoteli več naprej, jim je zaklical gen. Friaut: „Kaj se pravi to? 'Zjh ubogih 6 ,8ousov', ki jih dobite na dan, se bojite umreti? Poglejte mene! Jaz imam 50.000 livr rente, pa se ne bojim! Glave kvišku, da vidim vaše brke !" Ruski častnik obsojen na smrt. ČaBtnik ruskega generalnega štaba Leon tijev, ki je prodal lani Avstriji neke ruske vojne načrte, je bil te dni v Varšavi obsojen na smrt. Neki drugi Rus, ki je poskrbel za to, da so načrti prišli v avstrijske roke, je bil obrnjen na 4letno ječo. Diamant v kurjem ielodou. Iz Lipe na Češkem poročajo: Pred enim letom je izgubil neki gospod iz svojega prstana diamant. Vse iskanje je bilo zaman in izguba že skoraj pozabljena. Pred nekaj dnevi pa so pri nekem trgovcu, v čegar hiši je do-tični gospod občeval, zaklali kokoš in ~v njenem želodcu našli dotični diamant. Do-tičnik je večkrat dajal kuram zobati in pri neki taki priliki mu je padel iz prstana diamant, ki ga je kura pozobala. To je bila pač draga jed. Dobrosrčen princ. O pokojnem saškem kralju Juriju se pripoveduje sledeče: Ko je bil šo princ, je šel nekega dne iu prostora generalne komande domov, ter izjemoma m&hnil čez led. Prišedši do brega, vidi tam starčka, ki je iskal pota; možje bil slep. Ko zasliši korake bližajočega se princa, zaprosi, naj mu pove, kje pravzaprav je sedaj. Princ mu po-veterga vpraša, kam želi. Nato prosi slepec, naj ga Bpremi do trotoarja, kar princ radevolje stori. Toda visokemu gospodu se ni sdelo prav, sedaj pustiti starčka svoji usodi, ampak ga sam spremlja proti domu. Starec je menil, da bi bilo še bolje, če bi so smel okleniti roke svojega spremljevalca. Princ mu takoj ponudi roko in šla sta. Ko sta prišla, kamor je starec želel, Bta se ločila in drug ni poznal drugega. Idrijsko mestno gospodarstvo. vi. Da se vsaj deloma spozna delovanje v letu 1902, priobčujemo izvleček dohodkov in stroškov po posameznih kategorijah s pripombo, da se pri konfuznosti, ki se vidi pri celem poslovanju ne more trditi, ali se je v resnici vse tako sprejelo oziroma izplačalo. 1. Dohodki: Prebitek iz 1. 1901 — če je pravilen — 41915, konjač 160, obresti od obligacij 138 60, posojila hranilne vloge 222.219 62, naklada davčnega urada 69.953 91, od grobov 110, povrnjeni stroški za reveže 170'97, odgonci 120S4, deželna naklada 4297-39, klavniška pristojbina 1310 70, od profesorjev plačani doh. davek 108 33, iz ubožnega zaklada izposodilo 3936, od vodovoda 40, za vdovo Heng-thaler in starčka Grom 523 — kar pa je treba šele povrniti — sejmarina 615 12, najemnina za obč. stanovanja 1756, pristojbina za tehtanje 81, razni dohodki 933 24 — skupaj dohodkov 306.893-87 kron. 2 Stroški: Uradno osobje, profesorji, živinozdravnik i. dr. 19 802-78, občinska pisarna, pavšal, vezava knjig i. dr. 659 20, za ceste in kanale 1418-42, kidanje snega 480, razsvetljava 1257 30, Nikova grapa 1934-50. reveži 3069 96, požarna straža — za vaje 200 — 1073 68, g. Valentinu Lapajne 3191-15, g. Sabecu za pouk za sprejemni izpit 200, za selitev profesorjev 31074, provizorična realka — primerjaj še drug »materija!", ki je dalje naštet — 27.977"22, vojaki 266.16, ključavničarska dela 219'62, amortizacija 71.047 68, poprava obč. hiš 423 46, vožnja materijala 1682 80, ubožna blagajna 1680, razni koleki 27 94, pouk v petji 180, telovadba 240, g. Bajželj-u za dijaške igre 40, tržna lopa 84, g. Grudnu za les 1263-45, g. Š;petavcu 39569, davki 1947-27, vodovod 139 47, klavnica 146 95, pokopališče in grobokop 1718 77, lovenje psov 110-60. tehtnica 131 80, g. Treotu za realko 122000, g. Pircu za hišo 6000, Ko-govšku 282 12. Nagodetu za cenitev 42, g. Suntarju 120, Sokolu 100, Krapšu za hišo 7000, Mohoriču za hišo 5000, Petkovšku za vrt 1200, g. Kosu za prodajalno opravo 300, za načrte 1300, zavarovalnina 87 63, igrišče 500, Karolini Lapajne za hišo 18.000, častna diploma dr. Majaronu 100, notarske pogodbe 269 51, led 323*16, nabiranje hro-ščev 200, verouk 200, šolska denarna 100, razni izdatki 1786 98, vsi stroški skupno 308.13099. Ako še enkrat cel račun rekapituliramo, spoznali bomo da zaradi nezadostno zanesljivih prilog nikakor ni mogoče priti do pravega zaključka; doseglo bi se te le tedaj če se vse stranke zaslišijo in se na podlagi, novih informacij račune popolnoma na novo sestavi. Neglede na to, da zapisnik, kojega je imel pregledovalec, ni nikak račun, temveč le več ali manj slaba „strazza", morali bi se obč- stroški in dohodki vknjiževati v posebne knjige, ki bi bile na podlagi pre-liminara sestavljene. V predloženem računu treba bi jih bilo za dohodke nekake 20, za stroške pa najmanj 40. Te knjige bi morale imeti na zglavju vsako leto proračunjeno svoto., dalje bi se moralo pri vsaki točki sklicevati na obč. sklep. V knjigi za davke n. pr. bi moralo biti zapisano, koliko je davka predpisanega, na drugi strani, koliko se je res plačalo; v knjigi za mestne uslužbence na eni strani predpisana plača, na drugi strani plačani zneski. Na podlagi teh knjig, ki bi morale imeti priložene pobotnice, treba bi bilo koncem leta sestaviti račun, katerega bi lahko vsaki vpogledal, kar sedaj ni mogoče. Pa tudi koncem vsacega meseca bi se morale knjige začasno skleniti in resultat z denarjem, ki je faktično v blagajni, primerjati, ključe od blagajne bi morala imeti najmanj dva odbornika. Ne smelo bi biti dovoljeno denar iz raznih fondov jemati. Taki računi bi bili pregledni in razvidelo bi se tudi, koliko se je sprejelo ali plačalo za razne ustanove, stavbe itd., kar sedaj ni nikakor mogoče, Pri upravi, ki ima na leto 600 000 kron prometa, je to neobhodno potrebno, in da se tako ni delalo, je kriva malomarnost tistih, ki imajo te nadzorovati. Tudi deficit 1237 12 ni istinit, dobil se je na podlagi popravljenega zapisnika. Kakor se je pri znesku 3000 kron in pri pokojnini vdove Hengthaler le slučajno prišlo na napake, ker je dotični pregledovalec razmere poznal, tako je v računih lahko še mnogo drugih nepravilnosti, katerih on sam ne more najti. Faktum je, da ni bilo mogoče trem pregledovalcem priti do enakega zaključka in da župan ni vedel, da ima v prejemkih 3000 kron več, kakor so v resnici v blagajnici, razlagamo si tako, da se računi sploh niso s posebno resnostjo vodili in se je lasten in tuj denar mej seboj vporabljal, kar pa je skrajno nepremišljeno in predrzno. In županu, ki tako ravna z občinskim premoženjem, je liberalna večina naklonila »častno meščanstvo"! Ilovice iz kočevskega okraja. kč. Javna prošnja na ceatni odbor velikolaški. Prosimo, da d& slavni cestni od bor kamenje, ki od Kompolj proti Brezju visi na oesto in javni promet silno ovira ter stavi celo človeško življenje v nevarnost, takoj odstraniti! kč Krasno stavbo-vllo si je v Ribnici sezidal g. notar G r u n t a r nasproti sodnijskemu poslopiu ob cesti, ki vodi iz Gorenje vasi v R*baico. Ako se ozreš od Gorenje vasi proti Ribnici, imaš slikovit prizor. Stavba je ribniškemu trgu v kras. Olepše valni odsek ribniški naj bi g. notarju zato izrekel 7«hvalo! kč Pa kaj? Ta olepševalni odsek tako sladko spi span e zaspanega; lepo divna Ribnica pa na nekaterih mestih omaka svoje nožice do kolen — v blatu, bkoda njenih lepih čevljičkov! kč Svlnjorejska sadruga sa rib niško dolino, ki je bila že pred daljšim časom osnovana, tudi trdno spi in se ziblje v samih sanjah. Toda od sanj kmet ne bo žel novcev. Menimo, da bi prekoristna za druga vendar že enkrat lahko poizkusila svoje delo. Pa kaj hočemo? Njen načelnik nima za prekoristno gospodarsko stvar pravega veselja in požrtvovalnosti. Zato jo je uspal, kakor bi ji bil dal morfija ali pa opija. kč Naieloval naj bi takemu ob&e koristnemu podjetju mož, ki ima za delo veselje, ki je izkušen že aam v svinjereji, ki bi snal svojim soudom pokazati v dejanju in besedi, koliko ima kmet ribniške doline lahko koristi sd pa raetne in umne svinjareje. Mi vemo v rib niški dolini za enega takega moža, pa bi ae morda nekaterim zdel — preklerikalen! In ob takih predsodkih se je v ribniški dolini že marsikaj koristnega razbilo. Iz litijskega okraja. Vesela vest. Izboljšalo se je zdravje priljubljenemu č. g. Jerneju Zupančiču, du-hovn ku v L tiji. Na okrevanju sa raduje vsa Litija. Is Litije se nam poroča: Mi napredu-jemo. V nedeljo bo bb zbrali hišni posestniki v gostilni pri g. Starovašniku, da se posvetujejo o napravi potrebnega vodovoda za Litijo. La krepko naprej, a naj tudi poskrbe, da se narede ob cestah kanali, da ob deževju ne bo silita voda v hiše in kleti. Namerava ee napraviti iz tovarne - topilnice tudi električna razsvetljava za litijski trg. Tudi to bi bilo lppo in potrebno. Smrtni list. 21. okt. je bila Blovesno pokopana v Smartnem blaga Alojzija H st-nik, sestra županova, iz znane rodovine H ost-nikove. Potreb je bil velikansk in nad vse veličasten. N v m. p ! Razpisana je služba orgasistov na Prežganjem in na Jančem. Obe sta dosti dobri in se orec*j labko nastopiti. Na Polšniku bo nova cerkev blagoslovljena 6. novembra. Blagoslovil jo bo č. g. dekan A Žlogar. K tej alcvasnoiti sa vabi okol ci. Izmenek Posloviti Be nam je — tako se poroča z Janč — od č. g. J. Dobnikar ja, župnika našega. ZapuBtil nas je, a dela nje gova ostanejo, o katerih bo poročal naš »Bogoljub«. Vsa fara je v žaloat utopljena, a tolaži nas to, da nas ne bo zapustilo dobrotno nebo! — Prišel je v sredo (26) novi župnik č. g J. Dolinar. Bog ga sprimi v naši "redi! Rasstavo šivalnih strojev znane tvrdke Singer in Co. je priredila ista v Smartnem dne 25 oktobra, ki bo trajala do 5. novembra. Razstavljeni bo v Vakonigovi hiši razni stroji. Vstop je prost. Tudi je brezplačen tečaj za podučovanje raznih šiviljskih del. — Kcgar zanima, naj si ogleda te dni to znamenito razstavo. % feV Štangi Še ne pokažejo tiste roke na ceBt;, ki bi mejila pot na Prežganje in na Stango. Baje imajo zaprto v neki hiši kakor rokovnjači. Ven na dan, ven na plan ! O mlekarstvu bode predaval gosp. J. Legvart iz L'ubljane v Madiji pri Izlakih v uedeljo dne 6 novembra ob 3. uri pop. Povabljeni so živinorejci. Belokranjske novice. b V Stari Trg pri Poljanah so dobili novega učitelja v osebi že upokojenega učitelja Petra Pogačnika, ki je dobro poznat iz afere Stazinski. Poleg njega podučuje na ondotni dvorazrednici letos še tudi reakti-virana učiteljica Polona Dolinšek. b Zažgal je neki postopač na Zastavi ob Lahini prošle dni pod, ki je ves pogorel. b Pri Črnomlju je začelo vrcti vino. Toda ne smete misliti, da v kakem sodu, marveč v nekem fantu. Ker se ga je le malo preveč napil — ulival ga je vase od jutra do večera — ni čuda, da si ni dal miru. Domov gredč je zabavljal in grozil možu, ki je bil pri delu, z nožem. Ko se je pa ta umaknil v svojo hišo, začne pobalinčc razbijati po vratih, a se je sam pošteno porezal pri svojem početju. b Cerkveno slovesnost bodo obhajali v nedeljo v Starem trgu. Dopoldne bode namreč blagoslovljenje oltarjev v prenovljeni cerkvi, popoldne pa se ustanovita mlade-niška in dekliška Marijina družba. b Stepli so se preteklo nedeljo nezreli fantički iz starotrške župnije v Predgradu. Preklinjevaje Boga so grozili vinjeni kakor muhe drug drugemu z nožem in se naganjali s kamenjem. Res nadepolna mladina! b Vina so Belokranjci letos že precej pridelali in sicer dobrega. Stari prijatelji, pridite po dobro kapljico! Jeseniške novice. Napad na slovenskega mladeniča v nemški Kantini je naznanjen sodišču. Naznanila ga je vojaška oblaBt. M adesič je namreč drugi dan moral k vojakom. Pri preis kavi je zdravnik našel težko telesno poškodbo ter ga povprašal po vzroku; mladenič je povedal, kaj se mu je zgodilo v kantini, — in sedaj bo govorilo sodišče. Neverjetno je, kar smo čuli o našem občinskem odboru. Pravijo, da je dovolil gostilno v hiši tik šole. Gostilna bo vsa Itali jane. Če je občinski odbor res to storil, po tem bo kronika jeseniška pripovedovala poznim rodovom, kakšni možje so bili na čelu občine leta 1904 Mislimo, da pametnemu človeku ni treba razlagati, zakaj šola in go-stilaa ne soadata skupaj. Naselil se bo na Jasenicah nov me sar. Mesnico bo imel na št. 85, po domače pri S -edrarju, 81 ur je ležal mrlič Miko Krznarič, predno Be je mogel pokopati. Čakal je ob-dukc''«. Kdo |e kriv ? Edina slovenska inteligenca, ki prihaja na Jesenice, je učiteljsivo. Tako trdi „Nar." dopisnik z Jesenic v listu od torka. Zdravniki, duhovniki torej ne spadajo med inteligenco. No, mislimo, da ti ne bodo za merili; med »Narodovo« inteligenco se itak ne bi dobro počutili. Petrasrednico hoče imeti »Narodov« dopisnik na Jesenicah in poziva, naj se vendar prošnja vloži zanjo. Povemo mu, da je to storil krajni šolski svet še tekom preteklega šolskega leta, a še odgovora ni dobil na to. Storil ja še več. Prosil je tudi in dobro utemeljil prošnjo, da bi se zidala mesto štirirazrednica na Savi — ker bi potem bili dve štirirazradnici, ena na Jesenicah in ena Da Savi — raje ena sama šola z več razredi, recimo osamrazrednica. Tako bi prišli do mešč. dole, katero si tudi želi »Nar." dopisnik. Toda na predlog Luckmannov je občinski cdbor pokopal osemrazrednico, ker se boji, da ne bi prihajala — slovenska in teligenca. Da je šel občinski odbor na njegov lim, to je žalostno in nriča, kako malo se nekateri Jaseničaoi zavedajo posledic svoje nezavednosti. ' »Deutsches Lokal« je tovarniška kantina na Savi. To smo izvedali šele sedaj. V sredo zvečer se je vršil v kantini ta-le krasni prizor: Prišla Bta dva S'ovana in se vsedla k mizi. Notri je bilo ž« več hajlovcev, med njimi tudi znani dr. WolIff, o katerem bo ob priliki treba povedati resno besedo, da širni svet izve, kakšnega zdravnika ima naš slovenski delavec. Medtem pridejo v kantino potujoči muzikantje. V sedejo se k mizi in začno igrati. 01 Slovanov dobe eno krone; na njihovo željo zaigrajo češko narodno „K|e domov moj". Tedaj pa hajlovci po koncu, na čelu Wol!ff: „Her ist ein deutsches Lokal !" Kričali so, da so glasove muzikantov skoraj udušili. A vzdigne se tudi močan Čeh in pravi: „0 ikani namški gospodje, ča je tu »deutsches Lokal«, zapišita to zunaj, da bomo vedeli in ne več prihajali asm. Nocoj sva pa tudi midva Slovana tukaj gosta, plačala sva vse pošteno, plačava tudi muzikante in zato naj se zaigra še »Haj Slovani!«" In muzikantje so zaigrali še »Haj Slovani!" — v kantini, vitezWollff in kom• panija so pa mirno obsedeli in — ušesa mašili. j Novice s Hruiice. Obupali smo že tukaj gori v goronjski Turčiji. Pretep na pretep, uboj na uboj, tatvina na tatvino, in vendar naše oblasti nočejo ali pa — ne smejo (zakaj?) odstraniti vzrokov, iz katerih prihajajo vsa te — turške grozovitosti. — Nobene policijske ure več ni pri nas — pa imamo tukaj žandarmarijsko poslajo in dva polieaja. Toči sa cela noči, odprte bo vso noč gostilne, kjer se pije žganje, vpije, razbija, da je ksr groza in strah. — Ali županstvo in policija in žandarmerija ne vidijo ali nočejo videti, da se žganje toči tudi ob sobotah zvečer in ob nedeljah ves dan, popoldne in zvečer? j Predor bo izvrtan meseca dacambra, ako ne bo zopet kaj nagajalo. Pred nekaj dnevi so v prvem rovu prišli na veliko mno žino vode ; morali so delo za nekaj dni ustaviti, da so vodo odpebali po jarku in po caveh iz predora. — Tudi plini se zopet bolj pojavljajo. Kriva temu pa je judovska vsrčnoit. Z električnimi motorji morejo namreč v tunelu samo tako daleč, kjer je še obokano. Iz prvih rovov pa so doslej materijol odvažali delavci somi. S imo pri tem je imalo zaslužek okrog 200 ljudi. A pred nekaj ča Bom so te delavce voznike nadomestili z niz kimi bene novimi motorji, ki vlačijo sada} ves mstarijal iz prv.h rovov do obokanaga prostora, kjer čakajo električni motorji. Vsled tega ja podietništvo odstavilo od dala v tunelu krog 180 delavce*. Bonc novi motorji pa povzročijo v tunelu naprijetan in skrajno nezdrav zrak. Večkrat se zgodi, da se kdo popolnoma omami, in delavci iz prvega rova sami pripovedujejo, da se jim v glavi kar »meša". j V spomin vernim duiam Na praznik Vseh svetnikov popoldne po oer-kvenem opravilu bo ob lepem vromanu moški pevski zbor tukajšnjega katoliškega delavjkega pevskega društva na pokopališču zapel tri nacrrobnice: Fal. Mandolssohnovo »Beat Fr. K movčevo »N*grobn'c»« in Fr. FerjančiSevo »Slovo mrtvim«. Štajerske novice. š 2000 kron podpore vaako luto dobiva baje Ornigov »Stajerc" od »Stli-marke". Pa vendar ne za to, da obvaruje blovenca gmotne škode! š Defravdacija na celjskem magistratu. Nenadoma odpuščen od mestnega uradi je bil pretačeni teden 18 t. m. paznik Friškovec. Govori se, da sa je prodalo nad 300 kron ledu, a denarja ni nikjer. Sumničijo, da je to zakrivil Friškovec, pa tudi oakrbnik mestne klavnica nekoliko otožno pch»ja okreg, in pravijo, da tudi ta ni popolnoma čist. š Slovenještajerski narodni sbor. Ni še dolgo, da smo čitali zopetni klic o programu spodnještajerskih Slovencev. Tudi pisec teh vrstic ne upa, da bo vzbudil že spodnještajerskega kralja Matjaža, ki bi nam razvil jasen narodni pregram. Da ne bomo izraževali samih želj, zato si jaz usojam predlagati takoj nekaj konkretnega. Predlagam torej, naj se skliče in organizuje slovenje-štajerski narodni zbor. Udje tega zbora so vsi državni in deželni štajersko-slovenski poslanci, zastopniki vseh slov.-štajerskih političnih društev terzastopnika »Slovenskega Gospodarja" in »Domovine." Udje tega narodnega zbora volijo narodni odbor, in sicer iz svoje sredine ali pa tudi izven zbora tega ali onega moža, ki ima voljo in zmožnosti, da prevzame to narodno delo. Za prvikrat naj skliče ta narodni zbor državni in deželni poslanec, deželni odbornik Robič, potem pa izvoljen načelnik narodnega odbora. Prvi shod narodnega zbora si naj osnuje svojo organizacijo. Nujno je, da se nekaj zgodi v slov. - štaj.- politiki. V Gradcu slovenščino vedno bolj zapostavljajo, slovenske zahteve brezozirno zavračajo, a štajerski Slovenci se ne zganemo, ko nas nemška večina odganja od mize. Zato je potrebno, da se že da ideji »Proč od Gradca" konkretna oblika. Zdaj ko so odbili Nemci vse slovenske šolske predloge, je najugodnejši čas, da zahtevamo v Gradcu razdelitev kulturnega sveta v nemški in slovenski oddelek. »Proč ' od Gradca" nam naj torej zdaj pomenja: mi hočemo za svoj denar svojih šol! Tako so razdeljeni v Pragi tudi Čehi in Nemci. Kar zahtevajo Nemci na Češkem, to moramo zahtevati Slovenci na Štajerskem. O omenjenih slovenskih šolah se je govorilo že na vseh koncih in krajih slov. Štajerja. Ljudstvo, izobrazbe željno, je zdaj najbolj zavzeto za to, da se ugodi slovenskim šolskim zahtevam. Naredimo torej s tem prvi korak za osvo-bojenje iz robstva nemške večine. Nasveto-val sem konkretno obliko, kako se naj ustvari narodna organizacija za slovenski Štajer, predložil tudi konkretno točko narodnega delovanja, za katero bi se naj zavzeli po predlogu narodnega zbora in po navodilih narodnega odbora vsi javni čini-telji slovenskega Stajerja. Kdor ve kaj bo-ljega, naj pride s svojim predlogom na dan! S samim čakanjem ne pridemo nikamor. Naj izrazi slovenska javnost o tem svoje mnenje, da se ne bo takrat šele kritikovalo, ko se bo že kaj zgodilo! š Št Jurij ob juž. žel. »Domovina« z dne 25 okt. poroča, da je prišlo v dež. odboru štaj. na vrsto »poročilo o prošnji tržanov v St. Jurju ob j. žel. za ustanovita* samostojne obline". Djželni odbor bo uva-ževaje mnogotere tozadevne prošnje šentj. tržanov in uvažavaje potreba take občine stavil v eni prihodnjih sej tozadevni predlog ra dež. zbor." Kaj se hoče s tem doseči? Tržini hočajo imeti svojo občino, v kateri se bode v nemškem jeziku uradovalo, kakor je bilo v navadi pred patimi leti, ko so še bili na krmilu Nadalje misli najbrž dežalni odbor, da se bode trška občina tako popred pridobila za nemško stvar, znabiti calo za »šulf jrajnsko šolo«. — S tj bodo v tej prihodnji občini vladali t>sti življi, ki rabijo doma in na ulici le »blaženo nemšdino". — Slovenski poslanci štaj, pozor! — Ras, žalostno je za slov. Santjurčana, kadar pride po opravkih v trg, da mora videti, da se »nemčurstvo« tako zelo šopiri po »narodnem trgu«l Govori so večinoma le nemško — bsrojo se z malimi izjemami le nemški časopisi — »judovski«. — ObSina naj ostme Dalje y prilog-i II. kakor je sedaj, in to cbiino naj bi vodili n«sebični mežje, ki nimajo blagra občine ■t>mo na jeziku, v dejanju pa ravno tsmu nasproti ravnajo. — Okrajno glavarstvo celj sko bode na vs»k način novo 8 razredno šolo, in načrt ia novo šolo se mu mora bojda kmalo predložiti. Stirirazredna deška šola se |e prav skrbno popravila, močna je ko trdnjava, to pripoznava izvedenec Buta v Celju; pa to nič ne pomaga, deška šela mera biti nova. — Pa tudi nekateri izmed cbč. odbornikov na vse pretege vpijejo, kaj treba druge deške šole, ta je dosti močna, na tibem pa so za to, da bi se nova šola zidala; kajti dalo se bi jim — kakor se sploh govori — zopft kaj .zaslužiti", kakor pri fioh na Blagovni. Ali je to lepo ? š Zgradba nemške dekliške iole ▼ Celjn n ste noč in dan. Dela se na vse prtttge, da bo prej zmaštna nova učilnica, ali mučilnica; saj se bo v njej gledalo v prvi vrsti na to, da se lamori narodna zavest slovenskim di klicam. S o«r r aj pa mestni gospodje gledajo ca to, da se jim nova stavba ne podere, pridno jo spravijo pod streho, ker se govori, da dela pri zgradbi tudi nekaj mojstiov skaz! Pri oddaji del je celjski mestni magistrat slovenske obrtnike popolnoma prezrl V Ljubljani pa imajo n< mški obrtniki pri mebtmh delih vedno prednost! Dnevne novice. V Ljubljani, 29. oktobra. Zaspane podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda«. V ravnokar izišlem „Koled»rju diutbo sv. Cirila in Mttcda" se nahaja tudi drnžbin .Vestnik" s poročilom o delovanju podružnic. Tu z žalostjo opažamo, da na Kranjskem med 6 6 i m i podružnicami 25 podružnic ni dalo družbi sa 1. 1903 niti vinarja prispevka, Te zaspane podružnice so: Bled, Č r nomelj, Gorenjska dolina, Gorje in okolica, kostanje-viški okraj, Kropa, Kamna Gorica, Logatec, Loški potok, Meniševska v Begunjah, Metlika, Mokronog, Naklo z okolico, Poljanska dolina Prem, ženska podružnica za Radovljico in okolico, Selce, Senožeče, Stari trg pri Ložu moška in ženska, b k o f j a Loka, moška in ieneka, Št. Vid nad Ljubljano, Vrhniška meška in ženska, Za ti čina,Višnja gora, Železniki. — Kaj raj pa rečemo o Štajerski? Štajerska i ni a 39 podružnic od katerih 18 podružnic ni izpolnilo svojih dolžnosti. Te podiužnice so: Brasloviče, Breški okraj, Celje, moška (!), Gradec, aksde mična, Š t. J u r i j cb }už. želez., Konjice Lehen, S t Lenart v Slov. Gorici h Ponikva, Rečica v SavinjBki dot ni, Sevnica, Slovenji Gradec,Ss lefika dolina, Skofja vas pri Ce lju, T r b o v 1 j e in o k o 1 i c a (molk ) V e 1 e n j e , V e 1 i k a P i r e š i c » Ža lec. — Primorska ima 2 0 po d r u ž n i c , od katerih za leto 1903 — 12 podružnic ni niien r prispevalo!! Te podružnice sc : Bovec, BriBka podružnica, Cerkno, Dornberg , Kanal, Kr merski o kra j , Na k 1 o, RoČin j, Sežana (moška), Sempas, Tolmin (mc*ka in ženska). — Trst z okolico ma p e t podružnic, med katerimi pa d » e ni Eta izpolnili svoje dolžnosti, rsnnč G m ta pri Tretu in S v. I v a n pri Videli pn Trstu. — Istra ima eno podružnico v Podgradu, ki je pa tudi s a 1 a — Koroška ima 17 podružnic, po rodilo pa zabeležuje, da je 12 koroških podružnic s p a 1 o. Mi d temi so: Apače, Celovec in oko lica (!), Črna in okolica, Sent Janž vRožni dolini, Kot mara ves, Libelide, Pliberk, Pokrče, Rožak, Tolsti vrh, Ziljska dolina. — Med 148 podružnicami ni družbi nič prispevalo 70 podružnic! Ali ni to silno žalostno ? Slovenci, ali smo res izgubili ves smisel za podrobno narodno delo? Slovenska mladina ob mejah sedaj bolj kot kdaj poprej potrebuje pomoči. Ogrejte si merodajni gospodje v imenovanih krajih svoja srca in prihitite pri delu proti po-tujčevanju na pomoč družbi sv. Cirila in Metoda, ki potrebuje obilne in nujne vaše pomoči. Nasprotnik deluje s podvojenimi močmi, mi bi pa pri tem — spali?! Poloiaj v Avstriji. Graški listi pri-občujejo izjavo nekega vodje katoliško na* rodnih Slovencev o izpremembah v ministrstvu: Najvažnejše, da se more situacija pra v ra z s o j a t i, je, da se vsled solidarnosti med MladoČohi in slovenskimi po-Blanci more obstrukcija v državnem zboru opustiti le v soglasju obeh obstrukoij-s k i h strank. OJločitev o nadaljni taktiki obstrukcijskih strank bo šele v strankar ski konierenoi Cehov in Slovencev dne 12. novembra. Liberalci bodo — obstrnlrall? Dalmatinska Si bi sta sklenila, da pristopita češki ofcstrukciji v državnem zboru zaradi afere barona Handlna. Ta dva Srba sta pa v »naprednem« jugoslovanskem klubu zdru žena s slovenskimi liberalci. Torej mora ves klub obstruirati, ako beseda dana kaj velja ! Liberalci so v kranj-ktm deželnem zboru pokazali, kako znaic besedo — prelomiti. Bomo videli, ali bodo tudi oba Srba pustili na cedilu ali bodo pa pristopili cbstrukeiji. Smo res radovedni, kaj bodo storili! Dunajska »Information* o položaju na Kranjskem O znani izjavi katoliško-narodne stranke piše dunajska »Information": Ta slovesna izjava zagotovlja, da bo položaj v pr hidnjem zasedanju deželnega zbora ravno tak, kakor je danes. Vsakdo je vedel lahko naprej, da katoliško-naredna stranka ne bo postopala drugače in da z ozirrm na svoje volivce niti ne more postopati drugače, kakor je postopala. />ito je pa opravičeno vprašanje, zakaj je bilo tako nenadoma in nepričakovano hitro zaključeno zasedanje deželnega zbora. Zadnje glasovanje je bilo pač za vlado neprijetno grenko zdravilo in je lahko smatrala predlog, naj se deželnemu odboru naroči da v prihodnje ne bo sprejemal od vlade nemških dopisov, če je bila občutljiva, ia nez upnico. M .rebiti se je baron Hein z ozirom na to glasovanje tudi bal, da se bo* sta obe slovenski stranki trajno združili, kar pa bi pač pomenilo poraz dosedanje večine in pa nezmožnost, da bi se vzdržal se danji način vladanja. Baron Hein ni vedel nikakega drugega sredstva, da odvrne to nevarnost, kakor da je zaključil deželnozborsko zasedanje. Ce je s tem kaj pridobil, bo pokarala bodočnost. Mogoče se posreči vladi in vediteljem narodno-napredne stranke, da do prihodnega zasedanja zopet trdneje sku jejo obroč večine. In potem bo šlo še ne* kai časa po dosedanjem tiru — a dolgo gotovo ne. Katoliško-narodna stranka ne bo cdjenjala in narodno-napredno stranko njeni volivci vedno bolj silijo proti levici. Baron Hein si pač ne more slikati bodočnosti v rožicah. Dr. Tavčar stoji na glavi Baron Hein je zapovedal dr. Tavčarja, naj se postavi na glavo. Vzrok tega je izjava .Informacije", katero priobčujemo zgoraj. In dr. Tavčar se je na Heinovo povelje v »Narodu" moral postaviti na glavo; z obema nogama pa bije okolu sebe, da bi rešil nemško slovensko zveze in preprečil, da bi ne prišlo do združene slovenske večine v slovenski naši deželi! Tako povelje je dobil dr. Tavčar in izpolnjuje ga uprav lakajsko. V včerajšnjem »Narodu" piše z ozirom na poročilo »Informacije", .da še nikomur ni prišlo na um sanjariti o zbližanju" ter nabere končno te-le psovke: „Čast in korist slovenstva gre narodno-napredni stranki nad vse (dr. Tavčarju je nemško-slovenska zveza nad vse), to priča vsa njena preteklost, na zbližanje s hinavskimi, zavratnimi, narodnost in vero v svoje umazane namene zlorabljajočimi klerikalci pa razumni ljudje niti v sanjah ne mislijo". — Tako dr. Tavčar na Heinovo povelje pobija idejo zbližanja. Zgorajšnjo njegovo izjavo smo hoteli pribiti. Dr. Tavčar ostane surovina — slovenski politik pa ne. Lahko se med razumnimi ljudmi tudi preko njega in barona Heina kaj stori! Katolliko-narodna »naga. Iz Sko oijana pri Dobravi se nam piše dne 27. t. m.: Danes smo imeli občinske volitve. Katoliško-narodna stranka je zmagala v I.in III. razreda. — Jubilej prof. Bezenšeka v Sofiji. Petindvajsetletnioo svojega delovanja v Bolgariji je, kakor smo že kratko omenili, dne 9. t. m. v Sofiji praznoval naš rojak g. prof. Anton BezenSek. — Dodatno nam poročajo iz Scfije: leti dan je naučni minister dr. Sišmanov otvoril II. stenografoki kongres. V svojem nsgovoru je omenjal mnogih zaslug gosp. jubilanta sa bolgarsko stenografijo in šolstvo. Čestital je g. Bezen-šku v imenu kneza Ferdinanda, kot pričet-niku bolgarske stenografije, ter mu izročil od vladarja redko darovani red za nauke in umetnost. Proslavljal je slavljcnčevo skromnost ter zasluge na Btenografskem polju, ne le za Bolgare, marveč za vse Ju goslovane. Pri tej slavnosti so bili navzoči: Sofijski župan, predsednik najvišjega sodišča, okr. glavar, ravnatelji in profesorji gimnazij ter univerze, načelnik pisarne sobranja in mnogo drugih odličnjakov. Kraljevski steno-grafaki zavod v Draždanih je g. Bezenška imenoval častnim člane m ter mu podal krasno diplomo z laskavim napisom Častnim članom so g. Bezenška imenovali tudi srbako stenogr. društvo v Balgradu in bolgarsko društvo »Brzopis" v Sofiji, katero r^u je poklonilo dragoceno darilo, izdelano v Nemčiji po načrtu bolg. umetnikov. Svečanosti se je udeležilo tudi mnogo srbskih steno grafov. D. bil je mnogo brzojavnih in pis menih pozdravov iz Carigrada. Prige, Brna, Tabora, Kral. Gradca, Zagreba, Dunaja, Rima, Monakovega, Balgrada itd. Pri banketu je otbiki konzul Budi napil jubilanta v imenu Brbskcga min. predsednika Gruiča, kot učenjaku in gojitelju sloge med Srbi in Bolgari. Belgrajsko pevsko društvo, najstarejše na Balkanu, ki je lani praznovalo svojo 501et nico in se proslavilo po vseh glavnih mestih Evrope, mu je prišlo čestitat kot predsedniku prvega bolg. pevskega društva. Z društvom so prišli znani srbski skladatelj St. Mokra-njac, bivši minister Cukid i. t. d. Meiani zbor tega društva je v »Slav. Basedi" pel večinoma Blovenske pesmi, med dragimi »Bom šel na planine", »Ko dan se zaznava« i. t. d. Vse občinstvo je burno pozdravljalo lepe Blovenske pesmi. Naučni miniBter je izrazil željo, naj bi prišlo v Sofijo enkrat tudi slovensko pevBko društvo iz Ljubljane, ki bode sprejeto z bratsko navdušenostjo. Naj bi o tem razmišljali slovenski pevski krogi. Mogli bi prirediti koncerte tudi v Belgradu, Plovdivu in celo v Carigradu. atepogrsfi so tu sklenili, naj se prihodnje leto v Belgradu snide shod vseh slovanskih stenografov. Tako bi slavnost v Sofiji mogla dati povod še dragim Blavnostim, ki bi bile velikega pomena. Ker jubilar deluje že 20 let kot profesor na gimnaziji v Plovdivu, bode tudi tu slavnost dne 12. novembra s sodelovanjem b >!g. pev. društva. Natančen opis te slavnosti s slikami izide v posebni knjigi »Jubilejni zbornik«, ki ga izda sofijsko društvo .Brzopis«. Bila je krasna slavnost, kakršne ni pričakoval alavljenec sam. Bila je slavnost, ki jo prirede bratje bratu in bode ostala v lepem spominu vsem navzočim, osobito gesp. slavljencu, kateremu i mi kot rojaku iskreno čestitamo. — Brezobzirnost. Tvrdka Kleinmayr in Bamberg pošilja duhovščini po deželi Vojanove pesmi s samonemškimi naslovi. To je pač brezobzirnost, pošiljati slovenski duhovščini pesmi slovenskega pesnika z nemškimi imeni. Kar se pa pesmi samih tiče, pa lahko rečemo, da je to provokacija, ako se kat. duhovščini pošiljajo pesmi, ki so polne blasfemij. Naj nam bode oseba g. pesnika še tako simpatična, pesmi njegovih ne moremo priporočati! — Nesreča. V Postojni je eirkularna žaga g. Jurce prijela za roko delavca Viktorja Slugo ter mu odtrgala dva prsta. — Pobegnil je iz preiskovalnega zapora v Litiji 24letni delavec I Strehar. — Poročil se je na Dunaja primarij g. Maks G n e s d a z gdč. Gusti Urban, hčerko »tlikega industvijca. — Šolska vest Učiteljska kandidatinja gdč. Marija Zamejec iz Ljubljane jo imenovana za prov. učiteljico na Čatežu. — Imenovan je davčni praktikant g. Franc Kaduncza davčnega adjunkta. — Ženska revolucija v Trstu V ulici Scorzeria je hiša, v kateri stanujejo največji tržaški reveži. Hišni posestnik je dobil novega upravnik?, ki je nastavljen pri .Adriatica". Komaj je ta gospod prevzel hišno upravništvo, že je stanovanja povišal preko 90 odstotkov, tako da ie stanovanje, ki je preje 80 kron stalo, na 152 kron, ono za 120 na 200 kron, ono za 160 na 240 in 250 kron povišal. Nevolja najemnikov je naraščala od dneva do dneva in ko je upravitelj prišel stanarino pobirat, so se ženske vseh nadstropij v hišnem pritličju zbrale ter istemu nadaljni vhod zabranile. „Farbaulto", »porco« in več drugih takih pBovk je letelo na istegs. Jako komičen je bi! prizor, videti razjarjene ženske oborožene z metlami in raznim kuhinjskim orodjem. Ko je upravnik opazil, da postaja situacija vedno nevarnejša, je hotel uteči, ali hrabre ženske so premaganega sovražnika zasledovale z vpitjem in krikom. Seveda se je takoj nabrala velika množica ljudstva. Upravnika je šele policija rsšila iz tega nevarnega položaja. — Deset ilmodolsklh plemenskih krav proda c kr. kmet. družba kraaiaka v četrtek, 3. novembra t i. (t. j. 2. dan po Vseh svetih), dopoldne ob '/i H-potom javne dražbe na dvorišču podkovske šole v Ljubljani, na Poljanah. Na prodaj postavljene krave so iz kmetske reje, so mlade, imajo pri sebi teleta ali pa imajo storiti prihodnje dni. Družbo stanejo povprečno po 500 K. Pod to ceno se n« prodado. — Znorela je M. Roječ, roj. Narobe v Trzinu. Skočila je v vodo pri Majdičevem mlinu v Jaršah in je bila komaj rešena. Prepeljati so jo morali v norišnico. — Pokopališče v Domžalah je do-gotovljeno. Treba je le še kolavdacije in blagoslova. Krasen je križ sredi pokopališča, delo ljubljanske tvrdke Weibl. Vsa čast Domžalcem, ki niso odnehali, dokler niso dobili svojega pokopališča, pa tudi g. beneficijatu, ki je delal z vsemi močmi, da se je pokopališče, ki je stalo ogromno dela in trpljenja, v tako kratkem času dogotovilo. Nagla smrt. 451etna Jožefa Lukan iz mekinjske župnije je prišla dne 26 ckt. dopoldne krog 11 ure v davkarijo v Kamniku, da plača neko svoto. Od doma grede je nesla še precei težak meh v mlin. Ko je pri blagajni v davkariji jemala denar iz denarnice, se je nakr&t sesedla ter v kratkih trenutkih umrla. Zapustila je 10 otrok, nekaj še prav malih, potrtemu možu — Kanonlčna viaitacija in blrmo-vanje v vipavski dekanijl je traiala od 9. do 24. oktobra. Birmance«. je bilo 9 okt. v Vipavi 154, 10. v Sent Vida 117, 11. v Lozicah 65, 12. na Vrabčah 89, 13 v Po-dragi 54 15. na Vrhpolju 95, 16. v Bu-dantah 114 17. na Gočeh 91, 18. na Er-zelju 33 19. na Slapu 45, 20. na Planini 78, 21. na Colu 128, 22 v Pcdkraju IU, 23 v Sturiji 158, 24. na Ustju 45, skupaj 1368. — Posvečeni sta bili hkrati župni cerkvi na Vrhpolju in v Pod« kraju. — Društvo sv. Jeronlma v Zigrebu razpošilja svojim iianom po štiri knjige za tekoče leto : 1. »Danica«, koledar za 1. 1905. 2. »Za krst časni i slobodu zlatnu", zgodovinska povest od Milutina Mayera. 3. ,Pri-povjeati iz hrv. povjesti«, napisal dr. R Horvat. 4. »Pčelarenje sa pokretnim sačem", napisal Kvirin Bros. Društvo je štelo v mino-lem letu 16 428 članov ter imelo v gotovini dohodkov K 46 890 93. — Umrla je v sredo popolnoii v Bar-kovljah pri Trstu gospa Antonija Marte 1 a n o roj. P e r t o t, mati č. g. Aleksandra Martelanca, kaplana v Dolini. Bila je v 62. letu starosti. Občespo&tovani osiroteli Martelančevi družini naše odkritosrčno sožalje. Vrli, blagi materi večni mir I — Ogenj. Na Kalu v semiški župniji je nastal v soboto, 22. t. m., ob pol U. uri nenadoma ogenj v hiši posestnika Janeza Judmša št. 7. Pri hiši ni bilo nikogar doma, zato j« bila hipoma v ognju vsa hiša in vsa gospodarska poslopja. Vnela so s^ tudi sosedna poslopja posestnika Jožefa Drganea št. 8 in tudi popolnoma pogorela. Ubogim ljudem so vpepeljeni vsi pridelki in vsa obleka. Živino so jim rešili sosedje. Zgo-rslo je tudi okoli 1600 kron denarja. Vzrok požara je še zdaj neznan. Ljudje, denar v hranilnic«, pa paaite na ogenj! — Babica zaitrnplla otroka. Te dni je bila neka babica na Reki pozvana na bližnji TrBat k soprogi sodnijskega kancelista Jurja Borčiča, ki je povila sina. Babica )e hotela novorojencu dati iz stekleničice, ki jo je prinesla seboj, nekoliko sirupa, vzela je pa v naglici steklenico z feniino kislino, ki jo je nosila seboj v svrho desinfekcije ter je dala od tega otroku «no žiičico. Otrok je kmalo na to umrl na zastrupljenju. — Proti babici je pričeta sodna preiskava. Ljubljanske novice« Odbor za prireditev razstave vajenskih del pečal se je v včerajšnji seji z razstavo motorjev in strojev, ki se rabijo pri malem obrtu. Odbor je prvotno mislil združiti razstavo vajenških dol tudi z razstavo motorjev. Sedaj pa je odbor uvidal razne zapreke, a tudi z denarnimi sredstvi, katere ima na razpolago, ne izhaja. Tudi je že toliko učsncev oglašenih, da bo odbor imel že samo z va* jenško razstavo mnogo posla. Vse to jo pripravljalni odhor pretresal in v včerajšnji se ji definitivno sklenil, da so sa enkrat razstava motorjev in strojev, ki so rabijo pri malem obrtu, opusti, in priredi samo razstava vajenških del. Za razstavo motorjev in strojev je po odborovem mnenju boljšo, da se ista priredi prihodnjo spomlad ali v sredo leta, ko ao vremenske razmere ugodnejše. Nadalje je odbor sklenil definitivno, da se razstav« otvori 4 decembra, 1. decembra pa se bodo prijela sprejemati dela, katera bo namenjena ■a razstavo, in sicer vsak dan od 2.—i. ure popoldne. — Odbor prosi gg. mojstre, ki bo oglasili svoje vajence, da skrbijo, da bodo vajenci delo o pravem času izgotovili in v zgoraj omenjenem času oddali odbora, ki bo posloval v„Mestnem Domu". Kap je zadela danes ijutraj hlapca Irana Hlebša na Gruberjevi cesti pri Starinu. Zgru dil se je na tla in bil takoj mrtev. — Kap je sadela na Rimski sesti št. 11 stanujočega izvoščka M haela Jagra. V treh urah je bil mrtev. Dr. Bleiweisova 70letnlca. Častni večer pnrode v proslavo 70 let niče pri marija in podžupana dr. KarolaBlei-w e i s a viteza Trs iniškega v Četrtek, dne 3. novembra t. 1. ob 8. zvečer narodna društva in korporaoije v veliki dvorani „Narod jfega doma" v Ljubljani. — Vstopnina presta — Spored: 1. Ofienbach: „0;fej v podzemlji". ouvertura. Sfira diu-štvena godba. 2. Prolog. Govori gospici Frida Klečeva. 3. a) Dr. Gustav Ipavec: „Savska", moški zbor. b) Anton Nedved: »pod oknom", moški zbor s tenorjevim sa mospevom. Poje moški zbor »Glasbene Matice". 4. Donizetti: arija iz opere „Lacija". Poje gospa Marija Sfcalova. 5. B. Smetana: »Prodana nevesta", ootpouri. Sfira društvena godba. 6. s) P, J. Cijkovskij: arija Onsgina iz opere „Onegin". b) Viktor Parma: arija Ufha iz ouere »Urh, grof celjBki". Poje gospod J in Ouf.»doik. 7 Anton H*|drih: »Hercegovska", mnški zbor. Poje mošfci zbor »Glasbene Mitic-". 8 Dr. Anton Dvr. blagajničarki. Prešc 1 ubljaoski peki ne bodo več delili. Ven o tem v »Poslanem" v inseratnem delu Otrok zadušil Delavcu Gutschenbraunu na Kar Im-fci z miti št. 20 sa ie zadušil v postelji 9 mcsiov stari ainčak Franc Otro kova imti se je za neka) časa oddaljila z doma. K > ao je vrnila domov, ležal je otrok na uft>h — zurluS n. Koncert vojaške godbe bo jutri cb pol 12. uri dojj. dae » »Zvezdi«. 4 točka so D f «ov» .Slovanski plesi". Mestni fizikat bo uradoval od 1. no vembra dalje v drugem nadstropju »Mr-st nega dom»«. Društvena godba priredi jutri zvečer v restavraciji pri „Črnemu orlu", Gosposke ulice, koncert za člane. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Zidarska dela v Ljubljani. V zadnjih dveh tednih se je na stavbiščih z delom hitelo, kajti vsakdo hoče do zime pod streho spraviti, kar je še mogoče. In tako vidimo torej na več krajih napredek, zlasti pri zidarskih delih. V Gradaških ulicah so ubožno hiše Pohlovkine ustanove dozidali ravnokar do prvega nadstropja, ravnotako Fr. Klemenčevo v podaljšanih bkofjih ulicah. Treotova hiša v Metelkovih ulicah je dograjena. Hiša dr. Lovro Požarja je dograjena do prvega nadstropja; istotako hiša Jos. Kosove in J. Koželjeve na Del Cottovem svetu. Na novi cesti v škofjih ulicah polagajo vodovodne cevi. Poslopje S. Pogačarja v Kolodvorskih ulicah je dograjeno do prvega nadstropja. Hiši avstro-ogrske banke v Knaflovih ulicah in fotografa Landava v Betovnovih ulicah sta osnaženi. Adaptacijska dela v erar.čui h.si štev. 5 n<» Vodnikovem trgu so končana in p< slopje nanovo pobar v»no. Na Miklošičevi aeiti prično te dni tla kovati preti de iz S dnijsfcih ulic Hodnik ob D 4 Cjttov«m vrtu so tlakovali; poslopje Jožefišča ' b Elizabetni cesti so degr*dth do strehe. Ob ^o4al|£ani Blnweisovi cesti se gradi ob desnem hodnika betonska podlaga za železno ograjo. Pred poslopjem »Mt-stne hranilnice« bodo ravnokar pričeli polagati asfaltni tlak; Dunajska oe« 44 1 t Prodaja kruha na vojaškem vežbališču prepovedana, l a j /» navada, da se s iiir o »uiasivu med odmorom na vež bališta prodajati kruh in drage jestvioe. Kdo bi tadi vojakom zameril, če si v naglici, ko so lačni, privoščijo košček kruha. Rasne psovke ne morejo potolažiti lačnih želodcev. Sedaj je pa poveljstvo oddelka nadomestnih rezervistov pod strogo kaznijo prepovedalo na vežbališčih prodajati in kupovati vsake jestvine. Ali je bilo to res tako potrebno? Tečaji za stavblnske obrtnike. O tem se nam še piše: Namen tečajem je, podajati obiskovalcem intenzivnejšo izobrazbo v njih stroki, ter jim nuditi ono znanje, ki je potrebno za napravo izkušnje za zidarskega, kamnoseškega ali tesarskega mojstra. Vzpre-jemni pogoji so razvidni iz oznanila ravnateljstva v današnjem listu. — Otvoritev označenih kurzov odgovarja nujni potrebi in zato opozarjamo prizadete kroge na nove učne tečaje. Morebitna pojasnila daje c. kr. ravnateljstvo umetno - obrtne strokovne šole v Ljubljani. Izredni občni zbor »Bolniškega In podpornega društva pomožnih uradnikov«, kateri se je vršil v sredo ob osmih v Avro-vem steklenem salonu, je bil precej dobro obiskan; udeležilo se ga je okotu 30 članov. Zborovanje je otvoril načelnik g. A G u t n i k , ki je zajedno obrazložil povod in razloge k sklicanju tega občnega zbora, — kojemu je prisostvoval kot zastopnik po l.na, kateri je imel nalogo voditi vsa stavbena dela pri gradbi šolo, tudi ne bomo na dan otvoritve izročili lavorjevega venca, ali pa posadili njih kipe na stebre pri stop nicah, kateri eo menda že zato pripravljeni. Coravno se je na šolo mislilo in pripravljalo že več let, vendar se ni na'ančno stvar pretresevals. Gjspod Gabrijel je samo vsakemu došiemu g spodu kazal na velikost in krasoto, s katero bode napravil šolo, na posameznosti se oa ni oziral. In sedaj mu ce gro skuoaj. Telovadnico bo morali, kakor se sliši, vsled prešibkih traverz pregraditi, da se ne podere, in sedaj ne bodo mogli razprostreti telotadnega orodja tako, kakor bi imelo biti. Pri centralni kurjavi napraviti so morali peči, mesto že za v to določenih prostorih pri oknih — popolnoma na druzih prostorih — to pa radi taga, ker bo vedno popravljali načrte, medtem pa pozabili na centralno kurjavo. Sadaj so te peči na tacih krajih, kjer se jih bodo morali otroci in g. učitelji vedno ogibati ali bodo pa ili s se žganimi hlačami iz šole. Ubogi davkoplačevalci, kateri imajo take voditelje in kateri morajo tako ogromne svoto plačevati v to, da se par peres več dene v Gabrijelov lovorni venec, Več revnih davkoplačevaloev Iz brzojavk. Dunaj. Za ravnatelja poštne hranilnice je bil imenovan dr. Karol Leth, dosedanji ravnateljev namestnik. T r i d e n t. Tukajšnje časopisje poživlja prebivalstvo z ozirom na dogodke v Inomostu, na boj proti nemškim šolam v Tridentu. Budimpešta. Policija je prišla v društvene prostore strokovnega društva za mizarje in je na povelje ministra za notranje zadeve delovanje društva ustavila, prostore zaprla ter zapečatila dohode. Korak opravičuje policija s tem, ker je društvo ob zadnji mizarski stavki teroriziralo mizarje. ItaKiie atvar t Najnovejšo od rasnih strani Slepec — morilec. V Piano Texm v Amer ki je slepec W. C ichran, katerega je soproga ostavila, v besni ljubo- sumnosti umoril svojo soprogo in njeno 73letoo mater. Nato ae je ustrelil v glavo. — Nov serum proti tifusu je iz našel prof. dr. Chant« Merser v Pariza. T« serum zmanjša odstotke umrljivosti od 18 na 4. — Z a d u š i 1 i sta se med Bpani« m z ogljenikovo kislino na gradu grofo Siurma v Tvorkavu pri Rat>borju dve frančšnanki iz Avstrije, ki sta ondi dobili prenočišče — Ministrski predsednik— ministrant. Soba, k|ar je ležala mrtva princezinja asturaka, je bila spretrenjonn v kapelico, kjer so se brale maše za pokoj ranje. Ko bi se bila imela pričeti prva maša, ni bilo ministranta. V istem hipu stopi v sobo španski ministrski predsednik Maura, da izrazi sočut e materi prinoezinje. Ko pa vidi, da ni ministranta in da 8e maša no more pričeti, se ponudi sam za ministrantu. Vse molitve in opravila jo opravil sam. Res lep vzgled ! — Tri t i -sočtonolja zgorelo je pri nekem požaru v H a m b u r g u. Na pr g rišču so delovale vse pož»rne hrambe banohurške. Telefonska In brzojavna poročila. Southampton, 29. oktobra. V nekem govoru je naznanil Balfour, da bo dogodek z ribiškimi ladjami v Savernem morju postal predmet mednarodne preiskave. Sonthampton, 29. okt V svojem govoru je min. predsedoik lord Balfcur na-glašal, da je Anglija doslej vedno izpolnjevala vlogo nevtralne države. Ruski čaatniki, katerim razsodišče v Vigu dokaže krivdo, ne bodo šli v Vzhodno Azijo, ampak bodo strogo kaznovani. Rusija je že obl,ubila, da se bo izogibala takih nastopov. Kar pripoveduje ruski edmiral, je vse le izmišljeno. 14.000 milj daleč ni bito nobene japonske ladje. Rusko brodovje je pa tudi plulo 30 milj daleč od napovedane poti, tako da je bilo izključeno, da bi ga bil kdo čakal. Washington 29. oktobra, h Peterburga poročajo, da je car sprejel predlog, naj se zadeva z angleškimi ribiškimi ladjami izroči posebnemu mednarodnemu razsodišču, ki bo zborovalo v Vigo. Obtoženim čsatnikom bo dana prilika, se zagovarjati-S tem je z«d«va za sedaj poravnana. Sonthampton, 29. oktobra. Ruska vlada je obljubila, da bo uvedla praiskavo ter odredila, da bode ostal odgovorni dal ruskega ladjevja v Vigo. O dgovorni častniki ne bodo poslani v Vahodno Azijo, krivci pa obsojeni ter kaznovani. Ob enem je dala Rusija navodila, da se podobni slučaji več ne pripete. Jeaenice, 29. oktobra. Nova nevarnost preti delavcem v prvem najnižjem atolnu v tunelu na Hrušici. Voda, ki prodira iz zemlje, je strupena; vsi delavci, ki jim je voda plusknila v obraz, so oslepeli. Zdravnik jim ne ve dati zdravila in jih tolaži, da bo ta čudna slepota prešla sama ob sebi. Oslepljeni delavci že osem dnij nič ne delajo, zdravijo se s tem, da si polagajo na oči sirovo goveje meso. Cuje se tudi, da podjetništvo tem oslepljenim noče dati nobene bolniške podpore, češ, da so sicer zdravi. To bi bilo nezaslišano! Fazan, 29, oktobra. Japonci so zavzeli predvčerajšnjim edini grič, južno od Saho, ki so ga imeli Rusi še zasedenega ter zaplenili dva topova. Japonake izgube znašajo 20 mrtvih in 80 ranjenih. —Rusi imajo 30 mrtvih. Moravče, 28. oktobra. Rekurz je pro-vzročil Drtijcem četrtič volitev prvega razreda. Dunaj, 28. oktobra. V Atlvatre pri Corno je umrl fzm. baron Molinari, star 85 let Dunaj, 29. okt. Danes se je odstopivši finančni minister Bohm B«werk poslovil od urad.nštva. Ljubno, 29 okt. Danes se je pričela Bodoijstia razprava proti ženi okrajnega glavarja Harvay, ki je bila petkrat omožena, a štirikrat protizakonito. O o tu že na je bigamije. Belgrad 29. oktobra. Kralj Peter od-potuj» dans zvečer v Sofi|o. Oru^ivu. (Slov. kat. akad. društvo »Danica".) na Dunaju vabi na II. redni občai zbor. Vspored: 1. pitanje zapisnika. 2 (Ji-tanje zapisnika „Zarje.u 3. Poročilo odbora. 4. Sprejem novih članov. 5. Spopolnitev odbora. 6 Eventualia. — Zabavni del. Kraj: »Trotter zum Magistrat", I. Lichtenfelsgasse Nr. 1. — Začetek: 1. novembra 1904. ob 7. uri zvečer. lataoroloflins pnroMto. ViSina nad morjem 806-2 m,srednji zračni tlak 736.9 mm 7. «jntr. I 73h 0 I 6 8 I sl. jzah. ' i. popol«| 736 8 I 14m | sl. jug. | 4mdnia včerajšnja teui()»raUr» 8-2' OOrna 8 O Tržna poročila. 28. oktobra. Budimpešta. Pšenica za oktober —.— do --.—; za april 10.33 do 10.31. Rž za oktober —. -do -.—; za april 7.-6 do 7.W7. Oves za okt. K —.— do —. - ; za april 7.22 do 7 21. Koruia za oktober --.— do —.—, za maj 7.41 do 7.42. Pšenica : ponudbe srednje: povpraševanje slabotno, mirno. — Prodaia 160(0 met. stotov., nespremenjeno, vzdržano. Druga žita nespremenjeno. Vreme: dež. Ihiriafsk** borza dn6 S>8. oktobra. Skupna konv. renta, maj—november . . 99.95 Skupna konv. renta, jan,—julij . . . 99'85 Skipni državni dolg v notah , . 1( 0 30 Skupni državni dolg v srebro . ... 100 3J Avstrijska zlata renta 4%......119-80 Avstrijska kronska renta i%.....99-hO A/strijska inv. renta 3'/»% • ... 91'25 O irska zlata renta 4% . ; ... 11895 O irska kronska renta 4% , . 97 »5 O rska inv renta 8%% ■ 89-15 Pri kroničnih katarih v grlu in bronhijih se je sijajno izkazal Rogaški „Styria-vrelec" .1701 a 3-3 za grgranje. Globoko potrtim srcem npzianiamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da je dopadlo Bogu vsegamogočnemu od poklica ti v boljše ž vljenje našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda Mihaela Jager izvoščeka ki je danes ob 2. uri popoldne, previden s sv. zakramenti, po kratki mučni bolezni v dobi 63. let udihml svojo blago dušo. 1821 Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, 30. oktobra, oh ?. uri popoldne iz l.iše žalosti. Rimska cesta 11. Priporočamo rajnega v pobožno molitev in prijazen spomin. Ljubljana, 2H. oktobra 1904. Zahtevajte T svoj ptU vselej pristno KatMaerjeio Kneippovo sladno kavo lino v savoHh s • lupnika Kneippa in s Kathreiner ter se skrbno bogiket** s««k sas^J mdalk O Izjava. 1822 3—1 Podpisani izjavlja, da ni plačnik za dolgove, ktere bi moj sin prane Windischcr»mesarski pomočnik,pod kterokoli pretvezo napravil. l^arcl HJindisel^er, posestnik v Kranju. JW Več mizarskih pomočnikov dobi takoj delo pri Filipu Lazarju, mizarju na Jesenicah, Gorenjsko isi6 (3—i Poslano. 1826 Ljubljanski pekovski mojstri so sklenili letos enkrat za vselej, opustiti delitev dosedaj običajnih, takozvanih prešč o priliki praznika vseh svetnikov, ter dotično svoto izročiti v razdelitev med mestne reveže mestnemu magistratu. To naj cenjeno ljubljansko občinstvo blagohotno vzame na znanje. Pekovski mojstri Ljubljane, Šiške in Ud mata: Jean Schrey, Viktor Gartner, Zalar Matija, Soerke Anton, Godec Ivan Babič Franc, Cacak Josip, Mole Fran, Markič Fran, Vrtačnik Josip, Žužek Kari, Zalaznik Jakob, Podržaj Jožef, Jančar Jožefa, Bizjak Ivan, Pirnat Ivan, Cizej Franc, Pauer Friderik, Pire Peter, Potočnik Marija, Ženko Avgust, Krašovic Franc, Leskovec Jakob, Mavc Anton, Avbelj Josip, Okarn Franc, Tušar Josip, Stupica Terezija, Stopar Franc, Svetlič Josip._ fci Mlad korespondent izurjen pisalec na stroj in stenograf, se išče za neko graško tovarniško pisarno. Vešči morajo biti popolno slovenskega jezika. Ponudbe pod šifro: ,,Dobra služba" na uprav-uištvo tega lista. 1818 2-i Malo rabljeno I8i>3 l—1 ****»kolo -Tg-K se proda po nizki ceni. 1. Zupan, Florijanske ulice 42, Ljubljana. Mlad, prav dobro izurjen nrrmntcf išče službe; zrno-UA galliot žen je voditi tudi večje pevske zbore in podučevati dramatične igre, tamburico, klavir, gosli in flavto, prevzel bi tudi cerkveništvo. Naslov pove upravništvo „Slovenca". i8i7 (3-1) Kupiti se želi: Vvata. primerna za trgovino, štalaže manu-fakturne stroke, 2 m. dolg pudel, leseno pregrajo s šipami in 15 — 20 Hm. pločevinaste strehe, vse v dobrem stanu, se želi kupiti; naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 1815 (i—i) Podpisani prodam še dobro ohranjen Stroj (lokomobil) 10 konjskih sil, ker nameravam večjega napraviti za obširno opekarno. — Cena je primerna po dogovoru. Angelo Aita opekarna. 1820 (2—1)_Draga - »g, p. Ljubljana. 7 mizarska pomočnika JU *» * ifs *" i\i ' h ' if*>ii~iiitifiii /~i. pozor! Vsakdo zasluži 2O°|0, kdor naroči uro! Ker nameravam obdržati v svoji zalogi samo izdelke prvih švicarskih tovarn „Union" — znamka „UnionM — ter druge fine ure, sem odločil čez par tisoč žepnih ur, (švicarskih izdelkov), katere prodajam BOT 20°|o ceneje "^B kakor doslej. Za vse te ure jamčim pismeno! Kdor torej želi dobro uro po nizki Ceni, naj ne zamudi te ugodne prilike! Briljanti so obrestovan kapital! Kdor si namerava omisliti briljante, naj jih sedaj nakupi, ker pozneje bodo mnogo dražji! Cena briljantov se viša od dne do dne! 265 52-42 Za prav obila naročila se ulj. priporoča Fr. Čuden urar ln trgovec v Ljubljani. Glavna trgovina: Preiernove ulice. Filijalka: Glavni trg, naspr. rotovža. o fet) 98 O fi O * a 4> O a> •—s >S3 a '5? te * te o p—< Ti s es S? ® 'S? te ^fiSF T Na najvišje povelje NJeg. ^ c. in kr. apost. Veličanstva. XXXVI. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija ^5pnu^a7Sb^onito 18.435dobltkovvgotovlnl v skupnem znesku 512.980 kron 1802 10—1 j Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 15. decembra 1904. — Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih v menjalnicah v j itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. »I ^f/ Od o. kr loterljakega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.) \vjf Tft^r_____j^Č ^ — — i ■■ ■■ ■■ ■■ m ■■ ■■ ■■ n J^euo$ti v mednem blagu M Cene strogo solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo ^^ 1814 17-1 poštnine prosto. Pešiljatve proti povzetju. za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; velika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo. Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., podloga za krila 76 cm, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča J. KosteVC, Sv. petra cesta št. 4. Cene strogo 1814 17-1 „, „.,.,., .. .............V. V.\.V>>.V.>.V.>.V.>.V.>.V.> v. /-".s>A A> AA >A A .Sy-v .V. >AAsA AsA AsA AA A>A A>A'. ■\v>>.\< y ,y. > .v. /■>.< v .v. S/» .v. > .v. > .y. >.\'.> .v. >.\y.> .v. v y--.s v-, s > aa •/—.s .v. ✓ .v. ■- .v. ^ .v. .v. ^ .v. ^ .v. y .y. ^ .y. .y. ,s/> v.-/ .'■""/• sv/. • •) Av. i .V. > .\v. s Av- i > s 2 .\v. •/'-A > ' \v-/, \yy-i ?učik /(oval mrnmrnmmm m v p f<- v^a -/"A & tm p,m rS/> AV> \v/, vv/. V—/, ~:\v>_ Triglav slovenska koračnica }ul. ?uči/{ct, kapelnifa c. in kr. pešpol^a 86. Za piano,forie. Jf 1'50. Dobiva se v knjigotrjnici )g. pl tfleinmayer $ K /jamberg v Zjubljani. 7učik /fovat jrt/. A v V < v V < < ^V /• sv/, < ' \* VW. sv/. 1797 3—1 •/.sv/, >/> .v> sv/, sv/, sv/, sv/. l.sv>.sv> sv/, .sy> SV/. SV/. .S/>.S/> SV/, sv/. išv^sv/. sv/. m m .4 m S->SVA ferA-jT/. Ig i-«';« I.I.Kantz-a v Ljubljani priporoča: pristni rženi, pše-ničnl in mletni kruh, peolvo h kavi, brioche, orehove in makove rožifke, vnniliski ln frled-richsdorfski auhor i. dr. 1051 52-23 Na dan štirikrat a veže peolvo in sicer: ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne. m •V> '/-A v. te A. Kraczmcr HXV Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 priporoča popolno zalogo Kratkih klavirjev mlgnonov in planin j^saaca** —»cvf najbolj renomiranih firm po najnižjih ccnah. Pre-igrani klavirji, solidno in a— stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, —a Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov- mm njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše. 1517 52-7 ©©©© © © L—ZI S99I lapEjg A je|qo!d f v ao^uzoibz q;ujoAp j>| a A0)jnq0j>j t|f|eUpo| BB0|EZ B^IUJBAOJ. •q«nao qi^zia onjsumd bžbiq iisouisiaouzbj od 'DldOD |nq0|>| \\\pji\ u; ipijdiu ' AOjpUi|p osojus ofoas omoqz; ijajsp sa at qr|s3ai a n&isinjqo nu:aaAB[s ui inipsAoijnp ijijsBjaad spojodud I ogu«Jx poj (pn(tqnPi A DI1MO& f ImmikmimMm^mmim Za kron vin. najzanesljivejša N žepna urazagospode nasvetu!^ Fošljem pristno "" anketa = Femontoai*-Roskopf-utto = z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem giad-- kem nikelnastem okovu.- 3 letno jamstvo. Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi 1>14'50K. Zamenjava dovoljena. Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj VIIII2 Lerchenfelderstrasse 124—126.118. sPfeJai Varst. znamka j* Marijaceljske kapljice za želodec jedino prave iz lekarne $ G. Schopfa „Pri Materi Marijinem Milosti" v Golju v steklenicah po 50 in >0 vin. Edino pristne le, ako je steklenica v zeleno - belo pasasti škatjici z varstveno znamko „Materemilosti" iz Marijinega Celja. V Ljubljani se dobe pri lekarju Gabr. Plooolll-Ju, dvornemu založniku, kakor tudi v vseh lekarnah; kjer pa ni zaloge, naj se naroča naravnost. 1435 13-9 UatanovIJ Tew-York, Pliiladelphfa. «S3T" Gld. 70*— za železnico in barko. Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo »Rdeče zvezde": Ivan Nep. Resman. V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne da p estojite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kron and, Vaderland, Zeeland vozijo d > New Yorka osem dni. To ju pribito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje. Bed Star. ^^ 30 00 ^^ i"' """ i"*« taunjc. neu aiiir. fg OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Vedno najnovejši =— pr- gramofoni kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone Rudolfu bOeber, urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne „Evropa", v hiši gospoda Hribarja. Prodaja se na obrobe. — Stare plošče se zamenjajo. 1059 100—3 J zjstopmk: FR. SEUNIG, Ljubljana 31 Dunajska cesta 31 r. raven šrauge HAMBURG4MERIKA Iz Ljubljane v Novi Jork samo fl. 60- z dobro, prosto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. 1503 52-8 Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. Avgust Žabkar v Ljubljani, Dunajska cesta. železolivarna, i strojna in ključavničarska tovarna tfj priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v t« stroko [M ||| spadajočih predmetov: g^ Jfl zrr= napravo in popravo različnih strojev if izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših ffS Jtj konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. jI jj _Naprava različnih transinisij za vsako industrijo. rjj Naprava različnih transinisij za vsako industrijo. Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne Hi r\čiu * Jv> Ija U prirenkoin, komad INDRA TEA Najboljši in najfinejši čaj na svetu 1 Melange iz najfinejših ln najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona In Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikatesnih trgovinah in drogerijah. Na debelo razpošilja: 1743 10—3 INDRA TEA IMPORT C0MPANY TRST. ^ —---fr ST IPodpisana ima v zalogi najraznovrstnejie trpežno, krasno blago na bandera, baldablne, raznobarvne plašče, kanule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. »ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji eeni bandera ln vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenej&o postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 1585 26 4 Ana Hofbauer, Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfovo ulloe 4. Cene ure, Tor zaloga ur. zlatnina in srebrnina s triletnim pismenim jamstvom. »Izvirne tovarn, cene. • Maks Bohnel Margarethenstr. 38 G. Največja ln naJatareJSa tvrdka.* Ustanovljena 1840. NnJvlJJe odllkoranje „Grand Prlx" ln velika zlata svetinja Pariz 1904. — Nlkel remont.-ura gld. 1 «0. Črna Jekleun remont.-ura gld 1 80. Slst KoHkopf-patent. remont.-ura gld. 2 —. Izvirna „ielez.n. ItoHkopf ura (ne slst. ltoskopfl gld. 8-50. (loldln. remont -ura (dvojni plaSf) gld. 2-90 Pristna »rebrna remont.-ura gld. :l—. Pristna srebrna remont.-ura (dvojni plaSf) gld 8 50. Tulla-remont -ura z zlatim vdelanim c kr. avstr. dri orlom, ogrskim grbom ali lepimi lovskimi slikami gld. 6 —. Pristna Brebrna okl. verižica gld. —•».). 14karat. zlaU rvniout.-ura gld. 7-50. 14karat. zlata okl. verlilca gld. 10 -. 14karat. zlati prstani gld. 1 80. Nteniike ure, z uteži, 130 cm dolge, gld. 10-75. Okrogle kuhinjske ure gld. 1-85, Nlkeln. budilke gld 1-— Neprimerno se namenja aH vrne denar. Zahtevajte po dopisnici moj veliki cenik t 900 slikami zastonj in poštnine prosto. 1265 a 6—4 registrovana zadruga z neomejenim poroštvom I v lastni hiši $ v ujubijani lastni 1111$ na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104-85 41 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. W*F~ Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske F r o i T fiifiA posojilnice znaša ^ j»z4j,04j 4U> stSeghran' K 5,089.883-14. K 23,806-306-40. Sr K 98.238-41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 ll O 4*1 —--------M „ NfllVPfi/l 7/llnan najboljša in najcenejša tvrdka za ^ naj V C tja £aiUga, naročevanje ozir. naknpovanje * — Copičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in mizarje. Lakov, pristnih cngleških, za vo bo ve. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po '/„ 1/l »/» >n 1 kg. Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega m barvastega 7& pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega ».i vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva. 288 61 Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr Schonfelda. Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gipsa, alabasterskegs in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv,suhih, kom i d n i h, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. Ustanovljeno 1.1832. Adolf Hauptmann Ustanovljeno 1.1832. I. kranjska tovarna oljnatih bar?, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. ===== Kamnosek ignacij čamernik Ljubljana, Komenskega ulice 26 se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela. Velika zaloga nagrobnih spomenikov in vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni. Izdeluje načrte iu proračune. 1007 24—21 OGLASI MEW ^ ■ rtietu -Y0RK in LONDON i nista prizanašala niti evropski ce-lini ter je velika tovarna srebrnint prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgoli proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmeti le proti temu, da se mi povrne [>jld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n0> ŽeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic ii anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnik Žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; i kom. amar. pat. srebrna zajemal' nlca za Juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemal' nlca za mleko; 6 kom. ang. Vlktorla čašlč za pod« klado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čal; i kom. najfin. slpalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo jld. 6'6C Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Amo-ričansko pat. srebro je znano, je skoii in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bile blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitovansko in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 1469 20 A. HIRSCHBERG-a oksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag* na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, -- w ali če se znesek naprej vpošlje. JJvfc Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varst-veno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako »adovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jakc> koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški »diavnlk Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina -v priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi, c« Izb orna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. 1731 3 Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi. Važno! z» Važno! gospodinje, trgovce is živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sreds tva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244 vod iz soli za kopel. 52—15 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerlja jUtfOn Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Brezplačno In poštnine prosto pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani uenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino, optiškimi stvarmi, godbenimi avtomati itd.th2 52—24 DietinBerjev"nasl. Teodor Fehrenbach v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši. Niki. rem ura od t'80 gld., srebrna rem.-ura od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. hvršujejo aa tudi ra a 7 to stroko spadajoča popravila aataačnp, vestno la Jako eeao. Optični zavod _Fr. P.\Zajec, v Ljubljani,^Stari trg št. 26. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—15 Karol Kavšeka nasl. SCHNEIDER & VEROVSEK LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16. Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamoreznice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd. Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt. Ceniki na razpolago. m MM 1 Pri nakupovanju — suknenega — in manufakturnega = laga-- se opozarja na tvrdko ( i HUGOIHL v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4, Velika zaloga 196 52—39 suknenih ostankov. 1055 52—20 Stavbeno, umetno in konštrukcijsko^ključavničarstvo Hidralične vidre in sesalke JOSIP WElBLi J. Spfeitzepnja naslednik Lijubljana, Slomškove uliee št. 4. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: iISno ompeije na stuoj, obhajllne mize, ognejo na mlvodvovu, obmejno omnežj«, veina vvata, balkoni, vevande, stolpne kniže, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stneSne stole itd. Specijaliteta: vaijiSni zastori in soinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov. i'" ".......... j Sv ' : f4 - ' • ■ . ' -i .- 7 v^..... '.'■! r .;.•". S • ' ..... Iz Ljubljane v Hcw Tork Brzoparniki: ..Kalser Wllhelm II.", „Kronprlnz Wllhelm'\ »Kalser Wllheltn der Crosse", (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja Zopet znižane cene! 5 pa opozarjam na to, da se zaradi znižat amerik. Kdiuird Tavčar, Kolodvorske ulice 3t. 35 | Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni neipovišajo cene amerik. železnic. 1361 12 nasproti stari „TI$lerJeVl" gostilni. i ----Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in iienadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zbo\jšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežen specialna trgovina v ljubljani, Jb. Petra cesta štev. 8. m 52_20 * u iVflfl DOGflfi mizarski mojster v ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19) 1 priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave. Spalne terjedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd Cenik s podobami zastonj in franko. i564 4s 4 I I Ogledite si pri nakupu 3&3T* Novo došlo modno blago največje izbere, 120 cm široko, met. od 45 kr. do gld. 4 50, svile in baršunov met. od 65 kr. napr., flaneli 70 cm široki met. od 19 kr. naprej. Sukna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in čipk. Žensko in moško perilo: srajce od 39 kr. naprej, kravate, pletenine in dežniki. Velika izbera preprog in posteljnih garnitur. 10io 52-20 Novo vpeljano! Konfekcija za dame! kakor: bluze (lastni izdelek), krila, površne jopice (Paletote) i. t. d. po znano nizkih cenah! ■.■■■«■«..■■ Dobiva se edinole A PrJltlATfJr Ljubljana pri tvrdki psrs A. I 1111IU&1L Mestni trg ^ VS. 'Uf^v? ' . f\\ '■ f-]/:- \ Zahtevajte pt*i nakupu chicht-ovo štedilno milo mrm&amof • ^ -. - . Ono je z znamko „jelen". zajamčeno čisto "^B Kdor hoče dobiti zares jam č eno pristno, in brez vsake škodljive primesi. perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da -j-* , bo imel vsak komad ime »SCHICHT" in var- Pere izvrstno. stvenQ znamko >>JELEN«. Jurij Schicht, Ijstje, največja tovarna te vrste na evropski celini. 671 60-34 . . .;:• ■>-••• ■ ■ a. > •. ■ v.'; artp t*.* se povsod!