Stev. 101
PoMWëmà številka slane 1 Din.
VLioîiîlanUsolioîo (1по5.та(аш.

m m Naročnina za državo SHđi
do preklical a) чо роШ meseStio Dis K k; dostavljen.» na dom
mesečno ...... u
za inozemstvo: merečno ....... 01 28
53 Sobotna izdaja: ss
v Jngoalavljl.....Din 30
V inoaematin....... 40
LSIO LL
se Cone Insoratomtal
iSnostoIpna neti trna vrata maH oglasi po Dln.1'— In Dia-t'5Qj veliki oglasi nad 40 mm vfi itue po Oln. 2 —, poslana it& po Dia. 3 —,
Pri več|em naročtln poparft ;
Iahaja vsak dan Irvaemif
nonedeijka ln dneva po ргшР nikn ob 5, ari zjutraj.
ИГ Crednlitvo je v Kopitarjevi nllol Mor. 6/Ш. Roiioplsl se ne vračajo; netranklrana pisma se ae sprejemajo. Uredn. telet. itv. 50, npravn. itv. 338.		r	olitlčen list za slovenski narod	a	Oprava jo t Kopitarjevi at.6. _ Radon poitne hran. tjabljanake it. 850 za naročnino ln it 349 ca oglase, asgreb30.011, sarajev. 7563, oraš&e In dnnaj. 24.797.
boj pravi modue vivendi, ki nas bo spajal, kjer je potrebno, puščal pa tako samostojnost, kakršna je v dejanskih razmerah potrebna; tak modus vivendi bi nas sčasoma morebiti tako zelo zbližal, da bomo čez-daljebolj eno. Saj vidimo pri raznovrstnih narodih angleške in ameriške države, kako se kulturno čezdaljebolj zlivajo eden v drugega, brez sile, brez centralizacije, brezupravno-vojaške nadvlade.
To so danes čisto samoposebi umevne stvari. Če razumejo to danes Angleži in Amerikanci, kojih državi sestav ljajo vse mogoče narodnosti tega sveta, bi to veliko lažie lahko razumeli v Jugoslaviji, kjer smo med seboj bratje. Toda ravno pri nas vsi tega ne razumejo. Ljudstvo pač ve in razume, ne pa tisti del naše. inteligence, ki se je ob vsaki priliki pokazal ljudskemu hotenju, potrebam in koristim popolnoma tujega. Ta inteligenca ne najde na nobenem življenskem vprašanju našega ljudstva kaj dobrega, ona je gleda vedno skozi tuja naočala, misli vedno s tujimi možgani, in v hlapčevski samooskrunjeval-ni pohoti prekaša vse, kar pozna v tem oziru zgodovina. Niti kitajski kuli v Ameriki ne poniža tako samega sebe, oziroma svoje rumene polti, kakor naša liberalna inteligenca svoj narod. Če komu ne zadostuje v
tem oziru že »Slovenski Narod«, naj bere še »Jutranje Novosti«, ki se včasih tako po pasje valjajo na trebuhu, da mora vsak Srb pljuniti na tako pisanje. Ta nesrečna inteligentna« bitja ne uvidevajo, da s tem tudi Srbe ponižujejo, ker tvorijo eno državo s takim ničvrednim elementom kakor so Slovenci v luči tega pisanja.
Pa vse to bi bilo še kolikortoliko razumljivo, ako bi za to žalostno zmoto tičal kakšen višji idealni vzrok. Pa ga ni in nil Dočim namreč Slovenci, Srbi in Hrvati do višje enote, poklicane k velikemu delu za nas, za vse slovenstvo in za celo človeštvo, pridemo prav gotovo sporazumnim potom, v državi, kjer bomo vsi svobodno med seboj enakoveljavni bratje, kjer bomo v svobodni samoupravi razvijali vsak svoje najboljše sile in tembolj težili drug k drugemu, čimveč bomo vsak od svojega sami doprinesli za skupne smotre — te višje enote ne bo — ako pojde po libe^lnem receptu. Vsaj prave enote ne more na ta način biti. Ali je naš liberalizem tako reakcionaren ali pa ga vodijo res izključno koristi posameznikov, ki pod vsakim centralističnim režimom uspevajo na škodo širokih plasti ljudstva. Eno ali drugo. O idealizmu pa ni hi nobene sledi, razen da se nacionalni ideali izobešajo kot firma pred bo-tego »demokratskega« strankarska.
Seja verlflkacijskega odbora.
BREZMISELNA ZALETAVANJA DEMOKRATOV. - VSI DEMOKRATSKI PREDLOGI
PROPADLI.
Sporazum.
Ni ga danes na svetu še tako malega naroda, kateri ne bi težil za tem, da sam eebe vlada. Ali se ima ta samovlada udej-atviti potom popolne državne neodvisnosti ali pa v obliki svobodno-pogodbene federativne zveze z drugimi državami ali pa samo v okviru širše ali ožje samouprave — to je odvisno od činiteljev najrazličnejše vrste. Zmotno je misliti, da igra v tem oziru narodno vprašanje v vsakem slučaju prvo vlogo. Mi vidimo, da so časih sicer drug drugemu popolnoma tuji narodi med seboj v eni državi veliko tesneje zvezani nego drug drugemu sorodni narodi. Gospodarski interesi in različni kulturnozgodovinski milje, v katerem so n. pr. vzrastli na eni strani kraljevinski, na drugi pa transilvanski Romuni, ustvarjajo med tema krvno med seboj gotovo enorodnima elementoma take razlike, da težijo za takim »homerulom« v povojni Veliki Romuniji, kakor si ga ne žele in ga ne potrebujejo drugod med seboj popolnoma tuji, v eni in isti državi živeči narodi. Ni ga sploh niti enega samega slučaja v tem oziru, kateri bi se mogel pre-inotrivati z enakega vidika. Kaj naj rečemo n. pr. o Litovcih, ki so dolga stoletja živeli skupaj s Poljaki tako, da bi jih pred vojno nihče ne ' i bil ločil razun po jeziku, ki pa se je prišteval, kar se litovskega tiče, k izumirajočim, kulture ne ustvarjajočim narečjem, danes pa vidimo pred seboj dve državi z rezko izraženimi nasprotstvi?
Na vsak način pa velja, da se danes, kjerkoli imamo pred seboj več skupin, od katerih se vsaka zaveda svoje samobitne individualnosti, ne da več vladati vseh po enem kopitu, naj so potem ti sestavni deli enega telesa navadno drug drugemu še tako blizu ali še tako daleč, naj so različne rase, vere, zgodovine, kulture, ali pa iste. Ali se opredelijo za neodvisnost, ali za federacijo, ali za homerule, ali za kakšne druge vrste samoupravo, to je stvar vsakega posebič in vseh skupaj, da se namreč mei seboj mirno in pametno dogovorijo, ali in kako hočejo skupaj pod eno streho živeti. V nobenem slučaju ne sme nihče izmed prizadetih misliti, da ima pravico drugega prisiliti, da z njim živi skupaj tako, kakor si on želi, oziroma kakor je v njegovem izključnem interesu. To ne velja samo za dva taka naroda, kakor so n. pr. Irci in Angleži, marveč tudi za take narode, kakor so Ukrajinci in Rusi, Kastiljeani in Katalonci, Bavarci in Prusi, transilvanski Romuni in moldavski Romuni, ter Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari, torej tudi za pripadnike etnično kar najbolj sorodnih skupin.
Za vse tu omenjene skupine, naj jih učenjaki narodno opredeljejo, kakor jim ljubo, velja, da v eni državi morajo in hočejo živeti. Naj gre za Irce in Angleže ali pa za jugoslovanske narode, ta njihova lastna volja je neoporečna in se sploh ne sme vleči v debato. Kdor to dela, je zloben intrigant, zastrupljevalec poštenega medsebojnega mii-u in dobre volje ter hlapčevski podpihovalec, ki bi ga povsod drugod brcnili v neizrekljivi del telesa. In kakor Irci, ko se poležejo strasti narodnega osvobodilnega boja, gotovo zažele močnega britanskega imperija, tako Slovenci in Hrvati že od dne zedinjenja hočejo močne jugoslovanske države — ne močne po nasilni politiki enega plemena ali kaste ali osvajal-nih težnjah kakšnih imperialistov, ampak močne po svojem slovanskem kulturnem poslanstvu, gospodarskem bogastvu, trdnih mirovnih zvezah z vsemi sosedi in spoštovane od vsakogar. Taka moč pa more izvirati le iz dejanske enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov, njihove sporazumne volje in njihovega svobodnega hotenja.
To je pri nas tem lažje — v tem oziru se naš primer zelo loči od irskega — ker nas ne vežejo skupaj samo gospodarski interesi, takorekcč samo državna volja, ampak res tudi globlji krvni, kultur n i in predvsem interesi bodočnosti, ko se Slovani uveljavimo v človeštvu kot odrešilni faktor iz sodobne materiali-stlčno-kapitalistične kulture, ker nas navdaja tudi ena višja nacionalna volja, ali kakor jo že hočemo imenovati. Ker pa se prav po islih faktorHi med seboj tudi ločujemo, zato je treba, da najdemo med se-
Bclgrad, 4. maja. (Izv.) Danes dopoldne in popoldne se je vršila seja verifika-cijskega odbora. Na dopoldanski seji se je razpravljalo o predlogu demokratov, ki je šel za tem, da se naprej razpravlja o mandatih, proti katerim so vložene pritožbe. Sledila je ostra debata. Predlog je bil z večino glasov odbit. Nato so razpravljali, kako jo postopati z mandati, proti katerim ni vložena nobena pritožba. Radkalni poslanec Petrovič je predlagal, da se ti mandati sprejmejo brez debate. Dr. K u m a n u d i in tovariši so predlagli, naj se prebero vsi zapisniki, tudi tisti o nespornih mandatih. Proti temu predlogu so nastopili radikali, češ da bi se s tem delo samo zavlačevalo. Že dejstvo, da poslovnik predpisuje verifi-kacijskem uodboru delo na 7 dni, kaže, da je predlog nesprejemljiv. Nato so bili brez debate verificirani mandati iz 22 volivnih okrožij.
Sledila je razprava o mandatih poslancev, ki niso predložili svojih pooblastil. Ob tej priliki je demokrat W i 1 d e r napadel Radičevce in jih nazval protidržavne elemente. Posebno se je znasil nad dr. K e ž -m a n o m , o katerem je trdil, da že leto dni
GROŽNJA DEMOKRATOV.
Belsrad, 4. maja. (Izv.) Demokratski klub je imel danes sejo, na kateri je bila sprejeta končna redakcija preglasa na ljud stvo, ki ga bodo demokratski listi jutri objavili. Demokratski poslanci tiče vedno skupaj in razpravljajo o verifikaeri :. nda-tov, ker se zdi, da nameravajo radikali razveljavili nekaj demokratskih mandatov. V parlamentarnih krogih se govori, da bi demokrati v tem slučaju zapustili parlament.
JUGOSLOVANSKO-ITAUJAISSKA KONFERENCA V LJUBLJANI.
Belgrad, 4. maja. (Izv.) V smislu rapalske pogodbe se bodo v najkrajšem tušu
biva v Ameriki in agitira proti naši državi ter uživa poslansko imunteto. Tej trditvi so se vsi smejali in poučili Wilderja, da poslanska imuniteta ščiti samo doma. Namen Wil-derjevega govora je bil, da se razveljavijo vsi Radićevi mandati.
Wilderju je odgovarjal posl. dr. H o h -n j e c in posebno ugovarjal, da se napada dr. Kežman, ki je odsoten in se ne more braniti. Wilder je očital dr. Ho'mjecu, v kakšni družbi se nahaja in s kakšno družbo sodeluje. Dr. Fohnjec se je zavaroval proti temu, da bi ga Wilder poučeval, kaj in kako naj deluje. Sprejet je bil sklep, da se ne bo razpravljalo o vprašanju, če so veljavni ti mandati. Demokrat dr. Krizni a n je skušal vtihotapiti resolucijo, po kateri naj bi predsedstvo narodne skupščine pozvalo Radiéeve posl once, da pošljejo svoja pooblastila še med časom, ko deluje verifikacijski odbor. Resolucija je bila odbita.
Popoldne je bil prebran zapisnik dopoldanske seje. Nato so bili verificirani mandati 8 srbskih in bosanskih volivnih okrožij. Jutri dopoldne prideta na vrsto vo livni okrožji Maribor in Ljubljana.
sestali v Ljubljani naši in italijanski delegati v Ljubljani, da urede davčno-pravna vprašanja na ozemlju, ki je bilo začasno zasedeno od Italijanov. Za našega delegata je imenovan načelnik v finančnem ministrstvu g. Hilarij V o d o p i v e c , za eksperta pa g. Niko Marié, finančni načelnik v Dubrovniku.
SOLUNSKA KONVENCIJA PODPISANA.
Belgrad, 4. maja. (Izv.) Včeraj je bili v Atenah podpisana konvencija o svobodnem pasu v solunskem pristanišču. Za našo državo jc konvencijo podpisal poslanik B a 1 u g ti ž i č, za Grčijo pa zunanji minister Aleksandri s.
Francija odklanja pogajanja i Nemčijo.
Pariz, 4. maja. (Izv.) V odgovoru Poitt«
carejovem se naglaša, da se francoska vlada ne bo pogajala z Nemčijo, dokler traja nemški pasivni odpor v Poruhrju. Tega mnenja je tudi Belgija. Tudi znižanju svojega reparacijskega deleža se bo Francija upirala. ^Francija bi mogla privoliti znižanjtf le, če bi tudi zavezniki popustili v svojih! terjatvah na Francijo.
Pariz, 4. maja. (Izv.) Posebna not« Agence Havas javlja, da je ministrski svet pod predsedstvom Alillcranda ugotovil, da nemška nota zahteva možnost nadaljevanja pasivnega odmira v Poruhrju oziroma izpraznitev zasedenega ozemlja, odstranitev, carinske linije in da ne daje nikakih garancij za podporo nemške veleindustrije pri1 plačevanju reparacij. Znesek 30 milijard v zlatu je mnogo prenizek, ker je Nemčija še pred 1 letom ponujala 132 milijard zlati№ mark. Ta znesek bi Nemčija rada še znižala na 20 milijard. V tem slučaju bi Francija prejela le 6 milijard, ako se odračunajo še obresti za posojilo. Zato bo francoska vlada sesavila odgovor na noto, ki ga bo predložila tudi svojim zaveznikom. Nato se bodo posvetovali, kako bi akcijo v Poruhrju okrepili.
Washington. 4. maja. (Izv.) Nemški poslanik je danes izročil nemško noto državnemu tajniku Hughesu.
London, 4. maja. (Izv.) Iz Newyorka poročajo, da je državno tajništvo za vnanje zadeve /epričano, da nima nobenega razloga, afvtivno se udeležiti akcije za ali proti nemški noti. Dober vtis pa je napravilo v ameriškem poslovnem svetu dejstvo, da so Nemci imenovali določeno svoto kot odškodnino. Po mnenju Amerikancev to dejstvo zadostuje, da se začno Francozi lahko na te1' podlagi pogajati.
Rim. 4. maja. (Izv.) Ministrski pred* sodnik Mussolini je danes sprejel francoskega, poslanika Barrere. Listi poročajo, da sta se razgovarjala o nemškem predlogu, in zapovedujejo nadaljna važna posvetovanja.
PROCES PROTI KRUPPU.
Werden, 4. maja. (Izv.) Danes se je pričel pred vojaškim sodiščem Kruppov. proces. Obtožnica obdolžuje obtoženca komplota in mahinacij proti varnosti francoskih oblasti. Obtoženca zagovarja poleg treh nemških odvetnikov tudi ženevski odvetnik Moriaud. Prvi je bil zaslišan Krupp. Jutri ob 8. dopoldne so bo razprava nadaljevala.
češke otfrecSbe proti Mažarski ukinjene.
Bratislava, 4. maja. (Izv.) Češki tiskovni urad poroča: Ker je rezultat komisional-ne preiskave o obmejnem incidentu pri Hymu za češkoslovaško vlado zadovoljiv, je ministrstvo za upravo Slovaške izdalo navodila, da se tekom 48 ur postavi status quo.
Redukcija železničarjev v Italiji.	i)
Rim, 4. maja. (Izv.) Od oktobra lanskega leta je bilo odpuščenih .17.000 železničarjev. 52 višjih uradnikov je bilo upokojenih. Do konca tega leta bo odpuščenih še 30.000 železničarjev. Istočasno se bodo znižale tudi plače.
POSLEDICA PRAZNOVANJA 1. MAJA.
Rim, 4. maja. (Izv.) V milanski električni ccntrali so kaznovali delavce, ki so praznovali 1. maj, z denarno kaznijo. Nato so delavci zagrozili s štrajkom. Vsled tc grožnje je vodstvo obrat ustavilo.
VSEAMERTfKI KONGRES.
Santjngo de Chile, 4. maja. (Izv.) Vse* ameriški kongres je zaključen. Sprejeli so rezolucijo, ki zahteva, naj se ne grade vo* no ladje, ki ureseeaio 35.000 ton.
Program radikalne vïarïo.
Belgrad, 4. maja. (Izv.) Danes je imel ministrski svet sejo, na kateri je predvsem razpravljal o političnem položaju. Vlada misli, da bo to pot lahko dolgo delovala in zato je setavila obširen program. Na prvem mestu namerava rešiti uradniško v p r a š n j e. Zato bo imel jutri finančni ekonomski komite ministrov sejo, da sestavi predlog o redukciji uradništva, ki naj bi veljal za vso državo in vsa ministrstva. Minister za konstituanto je predložil na seji stari načrt zakona, ki je samo nekoliko izpre-menjen in v katerega je sprejel odredbo o redukciji uredništva. Redukcija bi se izvršila deloma pred sprejetjem uradniškega zakona, deloma pa obenem s sprejetjcun.
Istočasno namerava vlada predložiti tri za-kene, ki gredo za stabilizacijo finančne politike: zakon o proračunu, likvidacijski proračun in zakon o naknadnih kreditih. Vsi ti trije zakoni so že gotovi v finančnem ministrstvu. Da se bodo definitivno stilizirali, je mnistrski svet odredil, naj do 9. maja vsa rr.nistrstva predlože spremembe, ki jih smatrajo za potrebne. Obenem bo prišel na vrsto tudi zakon o davkih, s katerim zakonom je treba da se reši tudi uradniško vprašanje. Končno je ministrski svet razpravljal o nckaterilrkreditih in izvolil odbor za nakup poslopja za zunanje ministrstvo. V tem odboru so finančni in zunarji minister ter minister za 'avne zgra.'bo.
Stran 2.
■ ... ....... - — ........
Pismo iz Srbije.
V Nišu, 25. aprila.
V Srbiji imamo torej rojake-Slovence dvoje vrste: delavce iu naseljence. Rudarji bo po rudnikih bolj v severnem delu Srbije, med Belgrailom in Nišom. Naseljenci so v Južni Srbiji okoli Skoplja. Ves južni del sedanje Srbije, ki je bil do ieta 1912 pod Turčijo, navadno imenujemo Macedonijo. Popolnoma pravilno pa to imenovanje ni; Makedonija je le najjužnejši konec Srbije.
Od Belgrada do Niša vozi brzovlak 7, od Niša do Skoplja 6 ur. Torej velika razdalja. Razsežna je naša država; in. ko se pošteno ekultivira, bo nekaj reprezentirala. Od Niša dalje doli jo nekaj časa jako lepa široka dolina, ki jo pretaka ieka Morava, potem pa se dolina zoži. Po polju je bilo videti vse polno ljudi in živine. Orjejo večinoma z dvema paroma volov.
Pri Ristovcu je konec prejšnje Srbije fn se prične — turška drajna. Turško kopito se kaže in opaža tu še danes dovolj očividno ... Dragi rojaki, da bomo Srbe pravično presojali, ako pri njih ni vse, kakor bi mi želeli, ne pozabimo tega, da je tudi nad njimi gospodovalo in med njimi teptalo turško kopito I In kamor stopi turško kopito, tam ne raste več trava, tam jo smrt vsake kulture. Ne zgubimo iz spomina, kaj je srbski narod trpel od Turkov-div-jakovl In kakšne je imol ž njimi boje I Ali je čudno, če se v teh bojih in tem robstvn kultura ni mogla tako razviti kakor med Nemci, katere smo pred Turki ščitili s svojimi pleči vsi južni Slovani — predzidje krščanstva?! Tega naj ne pozabi zgodovina, tega ne pozabimo mi sami I Bodimo sami sebi 7 -avični!	*
Tudi Niš je bil pred 40 leti še turški. Bil je tak, kakšna so še daues turiica mesta. Videl sem Prištino, mesto z 20 do 30 tisoč prebivalci, — pa kaka, prav turška umazanija in strganija! V teh letih se je Niš že zelo moderniziral in se modernizira vedno bolj; ima že elektriko, vkratkem bo dobil vodovod in celo tramvaj. Dali ga bodo Nemci kot vojno dškodnino. Tudi druga »tur-ška« mesta se bodo slično preobrazila. Za Prištino je že narejen in od vlade odobren načrt, po katerem se ima mesto prenoviti.
Kamor pa turško kopito stopi, tam ne raste trava. Če pa že trava, pa vsaj drevje ne. To se vidi po celi »Macedoniji«. Kajti vsa Macedonija, nekdanja Turčija, je gola; vse gore so kal.or obrite. Ne vidiš njih ne drevesa ne grmiča. Baje so Turki vse gozdove požgali, ker so se po njih skrivale roparske tolpe. Pokrajna bi bila /epa, ko bi le ne bilo vse tako golo in f razno! Naše oko tako pogreša zelenja in živi jen m; kaj šele naših ljubkih cerkvic! — Potem pa te bedne turške vasice! Srbska sela so še nekaj čedna, a turška vas nekoliko revnih kolib iz blata brez vsakega drevesa v sredi, živ dolgčas.
Vozili smo se mimo Kumanovega, slanega po odločilni bitki Srbov nad Turki. Na obeh straneh Kumanovega, severno in južno razsežno polje. Da imamo to polje mi, — kako lepe vasi, trgi in mesta bi se tukaj vrstila in belila. Zdaj pa talca praznota ! rudi na to polje naseljujejo naseljence. Prostora majo dovolj, da se razmahnejo.
Okoli Skoplja je zopet velika in lepa ravan. V ozadju pa, na dveh straneh, visoko s snegom pokrite gore. Prijazen pri-cor. Skoplje sâmo je od zunaj lepo videti,
D. Merežkovskij:
Rusija in Evropa.
Glejte, in to so uprav razdobja »napredka«, ki smo nanj ako ponosni. Neobičajno hitro smo stopali po tej poti, pravzaprav smo leteli kot zalučan kamen in — glejte, kje se zdaj nahajamo:
Gol, splašen in divji troglodit na dnu votline ...
(Schiller.)
Je li res, da bi naj bil to cilj napredka? To vprašanje se nam že nič več ne zdi tako nesmiselno, kakor bi bilo na primer pred svetovnim pokoljem in prevratom blazno govorii o ruskem ljudožrstvu. Junak Do-stojevskijevega romana »Zločin in kazen« Razkolnikov gleda v proroškem videnju strašno božjo šibo, še nepoznano, tajno kužno bolezen, ki so jo izdahnile globine Azije, da požre vse človeštvo. »Pojavili so so novi bacili, mikroskopično majhna bitja in se vtihotapili v človeška telesa. Toda ta bitja so imela razum in voljo. Dotičniki, ki so jim padli v plen, so nenadoma obno-reli. Toda še nikdar prej se niso imeli ljudje za tako modre in ponosne, da imajo resnico v oblasti. Cele vasi, mesta, narodi so ob tem okuženju poblazneli. Vse je pograbila nekaka plašna stiska, drug drugega ni več razumel. Vsakdo se je ponašal, da je edini on nosilec nezmotljive resnice in ве je ob pogledu na drugo zvijal, je plakal, se trkal na prsi in si lomil roke. Bila je to doba, ko niso več ločili slabo od dobrega, nič več niso vedeli koga naj kaznujejo in koga naj oprostijo.
Kar v cele čete, celo v vojske so se 6redili in se spoprijeli v ljutih borbah. To-
skoro da nekoliko spominja na Ljubijanos na sredi je tudi neke vrste »grad«, četudi nižji, kakor ljubljaneiki — ko bi le ne bodli v oči tisti tako vsiljivo kvišku štrleči nesimpatični minareti 1 Mesto ima dva dela : »bolgarski« in turški. Deli ga reka Vardar. Glavna ulica, ki vodi v mesto od kolodvora in na obeh straneh Vardarja, je že evropsko; stranske ulice pa še vedno živo spominjajo, da je tukaj do zadnjih let gospodaril Turčin.
Katoličani imajo v Skoplju lepo in precejšno cerkev, zidano v gotskem slogu. Stoji na glavni cesti, nedaleč od kolodvora, tako da jo je jako lahko dobiti. Cerkev oskrbujejo jezuitje, ki imajo tukaj svojo malo naselbino. Dva patra pastirujeta tukajšnje katoličane: župnik, P. Zadrima, je rodom Albanec; mlajši, P. Bukovič, je naš rojak, Slovenec. Imajo prostorno in primemo hišo in katoliško šolo. Katoličani so deloma semkaj naseljena inteligenca, deloma do-mačini-Arnavti. Tudi na delavni dan je bilo precej ljudi v cerkvi in pri sv. obhajilu; otroci pa so med mašo peli arnavtsko in latinsko. Pridiga je ena arnavtslca; P. Buho-vič pridiguje hrvatski.
Posebna, ne ravno okusna zanimivost je ta, da ženske nosijo — hlače; seveda bolj ohlapne in mahadrave kakor moški. Ne sicer vse ženske; pač pa med njimi tudi katoličanke. Incidit in Scylam, qui vult vitare Charybdim. Če se hočeš umakniti, da ne gledaš moderne norosti v obleki, moraš gledati ženske hlače! O te ženske! Ne uideš jim! Videl sem jo tudi s fajfo v ustih — ciganko, kako je mogočno kočirala.
Zroč to nam tako tujo orientalščino sem vzdihnil: Oh, kako domače je v Nišu, kjer ni teh turški prikazni! Dasi tudi v Nišu ni vse prav moderno. Kultura, kultura! Vse kriči tukaj po kulturi. Da bi le znali Srbi malo hitreje in temeljiteje kultivirati ! Pa bo že šlo. Univerza je že tu, četudi nepopolna; novih gimnazij pa po Srbiji vse polno, menda nad 50. Upajmo, da se bodo tudi tem krajem vremena zjasnila!
Hotel sem danes popisati še svojo pot na Kosovo in Ovčje polje. A ker mi je tega toliko naraslo, — če Vam moje popisovanje ni neljubo, se oglasim še enkrat.
Viator.
nnfjtike.
* Sovjeti so so ustrašili svoje protiver-ske politike? Po nekem poročilu iz Moskve je Litvinov kot odgovor na apel kardinala Merciera na ves izobraženi svet v zadevi usmrtitve prelata Butkievvicza na nekem sliodu izjavil, da se sovjetska vlada ne boji kapitalistične intervencije, da je pa pripravljena se z njimi glede verskih vprašanj dogovarjati. — Vest, da so sovjetski organi ustavili člana p apeževe misije v Rusiji, patra Simonetlija, ki se je bil nedavno ravnali, se odločno dementira in sicer od vrnil v Rim po opravkih, ter grdo z nj:m Vatikana samega. Simonetti je potoval brez zaprek in se je z njimi ravnalo z vso obzirnostjo, kakor to zahteva njegova misija. — Zanimiva je tudi vest moskovskih >Izvesti!?, da je Vatikan sovjetsko vlado prosil, naj mti pošlje prepis aktov procesa proti katoliškim duhovnikom. Velika zmota pa utegne biti, ako ta list meni, da je sveta stolica zato zaprosila za te akte, da bi si ustvarila o procesu ugodnejšo sodbo nego jo razširja poljsko časopisje, kajti sveta stolica si pač ne bo svoje sodbe stvorila samo
da komaj so se zvrstili, že so se razkrap-ljali. Vojaki so razbili svoje rede in se besni vrgli drug na drugega, bili se, grizli in klali. To je bila doba velikega konca.«
Tako je sanjal Razkolnikov, ta môra je pa tlačila Dostojevskega samega. Toda za nas, Ruse, pa zdaj ta privid ni več môra, temveč grozotna resnica. Daj Bog, da bi bila le za nas!
Ljudje, ki se več ne razumejo, se sovražijo v besnosti, ki sega do ljudožrstva, koljejo se in more, ker se je vez, ki jih je družila — religija — pretrgala in ker so živa telesa človeške družbe postala mrtve mase, ki se vseuničujoče in razdirajoče po-vračajo spet v stari kaos.
Ta strašna skrivnostna kuga, ki nas je zdaj obiskala, pa se imenuje brezbožnost, asebia, največje zlo, izvoz in prabistvo zločina, ki obstoja po Weiningerju v »želji ubiti Boga?.
Absolutni uboj jo vojna, absolutna vojna jo državljanski pokolj, je »razredni boj«, ki je brezverskemu socializmu, marksizmu edini način socialnega gibanja, cerkev državljanske vojno, absolutnega uboja pa je internacijonala.
Toda napram socijalizmu moramo biti pravični; ni on oče brezverstva, temveč brezverstvo je njego rodilo.
Znanost, to božansko darilo, so ljudje potvorili, oskrunili. »Znanstvenost« še ni nikaka znanost, temveč samo učena nevednost
Materialistična znanstvenost je zavrgla načelo človeško osebnosti, v prvi vrsti pa načelo verskega življenja; »ker zanikuje iskanje poslednjih skrivnosti, zanikuje civilizacijo in priznava barbarstvo«. (Wei-ninger.)
na podlagi teh aktorv, kojih vrodnoet je zelo omejena. Sovjeti bi namreč radi zbudili vtis, da eo obsojeni katoliški duhovniki bili v službi poljske propagande, kar pa je laž, ker so se ravnali zgolj po kânonih katoliške cerkve, kar se ne more označiti kot poljska propaganda. Nekaj obsojenih duhovnikov sploh ni poljskega političnega mišljenja, ker so navdušeni litvinski nacionalisti, škof Cieplak pa je odnekdaj bil tuj vsaki nacionalni politiki. — Res je to, da v sovjetskih krogih samih izvesten del protiversko politike ne odobrava in nekateri jo celo jako ostro obsojajo. — Na preteklo Veliko noč so fanatični boljševiki izvajali po vseh mestih strašna bogostrunstva, zato pa so bile cerkve tako polne vernikov kakor nikoli preje. — Usoda patriarha Tihona je slejkoprej negotova. Njegov proces so zopet odgodili pod raznimi pretvezami, v resnici pa se sovjeti boje javnega mnenja tako ruskega kmetskega ljudstva kakor Evrope. Oni hočejo na vsak način, da cerkveni zbor, ki je v rokah odpadnika škofa Antonina, preje patriarha po cerkvenih pravilih odstavi, kar bi dalo civilnemu procesu nekako moralično podlago. Obsoditi ga pa hočejo vsekakor na smrt in imajo proti starčku v rokah nekaj težkega materiala. Najprej mu zamerijo njegovo znano protiboljševi-ško okrožnico iz leta 1918. Treba pa je pomisliti, da se obrača ta okrožnica proti brez-nravstvenemu in brezverskemu značaju boljševizma, da pohaja iz dobe, ko je leta šele prišel do oblasti in je bil še popolnoma revolucionaren; po takrat veljavnem načelu o popolni svohodi cerkve se okrožnica tudi ni mogla inkriminirati, ker v politično oblast, strogo ni segala. Drugi dokumenti harfo dokazati patriarhu zvezo s koritrarevolueionïirjj, zlasti z vlado admirala Kolčaka v Omsku. Tu pa je treba jemati vpoštev, ako so talce zveze ros obstojale, da je v Omsku funkcionirala »Začasna višja cerkvena uprava« nad vsemi pokrajinami, ki so se od boljševiškega režima osvobodile, to je pa ves teritorij od Samore do Vla-divostoka. To začasno cerkveno upravo je moral patriarh po kânonih vsaj načeloma potrditi ali »blagosloviti«, kakor je pravoslavni terminus tehnicus v tem slučaju. Pozitivno pa je znano, da so se vsi odnosi s patriarhom omejili zgolj na to formalno-kanonično plat, in d? o kaki politični zvezi patriarha s kontrarevolucionarnim režimom ni govora. Tihon je bil v tem oziru strogo cerkven mož.
*	Boj za izpremebo volivne pravice v Franciji postaja čezdalje ostrejši. Pristaši sedanje večine takozvanega nacionalnega bloka, kojih glavni agitator je rojalist Leon Daudet, ki ima največji vpliv na Poincaré-ja, so za proporcionalno volivno pravico ker zasigura zlasti desničarskim rupublikancem veliko minoritetnih mandatov, dočim so nasprotniki sedanje vlade, levičarski republikanci pod vodstvom Herriota, oziroma znanega Caillouxa, ki se pa vsled svoje kompromitirane preteklosti drži v ozadju, za oni sistem, ki zagotavlja mandat kandidatu, ki je dobil vsaj en glas več kot vsi njegovi protikandidati. Volivna borba se začne prihodnje leto in bo jako huda. Zdi se, da šanse za levičarje boljinbolj rastejo, ker je Poincaré jako nesimpatičen. Izprememba vladnega kurza v Franciji bi seveda imela jako velik vpliv na zunanjo politiko Evrope.
*	Gospodarsko-politični problemi Ma-čnrske. Mažarska se v gospodarskem pogledu nahaja v onem položaju, v katerem se
Ta učena nevednost, to novo barbar- | stvo je poslednja stopnja meščanskega in proletarskega ateizma.
»Po njihovih sadovih jih boste spoznali«, — sad meščanskega ateizma, imperializem in svetovni požar, je že zorel pod toplim solncem »napredka«, proletarski ateizem, državljanska vojna — to absolutno ubojstvo — pa pravkar zoreva pod žar' i istega solnca. Čudesa materialistične ga napredka, mehanične znanosti so morda satanovi darovi.
Gol, splnšen in divji troglodit na dnu votline ...
(Schiller.)
Učeni troglodit, ki ima v rokah te satanove darove, ali ni od vseh najdivjejši?
Naša znanost je samo nevednost naše luči so zgolj tema. Kajti zapisano je:
»Hrepenimo po luči, pa smo v temi, pričakujemo dneva, pa korakamo v noči, pri belem dnevu tavamo kakor v mraku, med živimi smo mrtvi.« (Izaija LIX. 9—10.) In tudi stoji v sveti knjigi Perzijcev, v Ave-sti: »V poslednjih dneh bo zemlja podobna ovci, ki jo je groza vrgla pred volkom na tla.« Ti dnevi nam zdaj še niso napočili, toda — lcedo ve — če nas samo še las ne loči od blazne groze. Brezbožni socializem je šele levič, je mladič velike Zveri, o kateri je pisano: »Ljudje jo bodo častili in do-jali: kedo ji je enak, lcedo se upa začeti z njo boj?« Se nikoli se ni človeštvo zveri tako približalo. To je oni veliki dogodek naše dobe, kot ga sličnega ne najdeš v vsej zgodovini človeštva, je tisto, česar ni bilo nikoli poprej.
Toda naj So tako človeštvo kleči pred zverjo, pa da je le en clas še. ki globoko
_____lfflB^
nahajajo vse one države, katere niso takoj po vojni začete z gospod arsko-finančno reformo. Proračun je deficiten, inflacija bank-not je od januarja 1921 do aprila 1923 na~ rastla od 25 na 92 mlijard m. kron, valuta pa je v isti dobi v Curihu padla od 085 na 0.09. Sedanji finančni minister Kaliay hoče, dasi pozno, začeti g sanacija Predvsem je troba štediti in uradništvo reducirati. Treba pa je tudi opustiti industrijsko visoko-carinsko varstveno politiko hi dvigniti zato kmetsko produkcijo, ki je na Mažarskem še vedno po 50 odstot neizrabljena. Saj celo češka zunanjetrgovinska bilanca, ki se toliko opira na svojo staro in mogočno industrijo, ni aktivna po industriji, marveč po kmetskih eksportnih artiklih: sladkorju, hmelju in ječmenu. Ogrski svobodni narodni kapital pa se je skoro ves investiral v industriji ali pa kroži na borzi. Kallay pravi, da rabi za sanacijo 50 milijonov zlatih kron, za stabilizacijo valute pa 500 milijonov zlatih kron. Ministrski predsednik grof Bethlen je odpotoval v Pariz, da izjpo-sluje odpravo § 180 trianonske pogodbe, ki izreka generalno hipoteko na vsa posestva in dohodninske vire Ogrske, ker sicer nihče Ogrski ne more posoditi. Potem bi države najela okoli 50 miljonov zlatih kron рсзоиЗа za nabavo inozemskih deviz, da krije <?ajpotiebnejši uvoz in okolu 500 milijonar '/letih kron, ki naj krijejo državni prora&^Vi deficit za 5 let. — Glavni vprašanji, fei p^iiieta za uresničenje tega načrta vpoštev, rte/ Ali je Mažarska pripravljena plačati ob svoji sanaciji reparacije in koliko, kajti dozdaj ni plačala niti ficlca? Ali hoče napram svojim sosedom izvajati lojalno politiko ali ne? Avstriji in Bolgariji se je posrečilo dobili inozemsko posojilo, oizro-ma celo znatno znižanje reparacij, pri Ogr-skibo pa šlo precej težje, ker je njena politika napram Češkoslovaški, Jugoslaviji in Romuniji vse lcaj drugega nego prijatelj' ska in poštena.
* Angleški kralj in kraljica potujeta r Rim. V soboto, 5. t. m. odpotujeta iz Londona v Rim angleški kralj Jurij in kraljica Marija. To je prvi oficielni obisk angleške kraljeve dvojice Italiji. V Italji ostaneta teden dni in obiščeta med drugim grobove na italijanskih bojiščih padlih angleških vojakov.
PoMčne vesti.
+ Radič in Poincarć. Znano je, kako naglo so poročali gotovi belgrajski gospodje vsebino znanega Radićevega govora v Pariz, zlasti ono točko, kjer je govoril o Nemcih. Sedaj prihajajo iz Pariza odgovori. Pod naslovom »Radič in Poincaré« je objavila »Politika« odgovor francoskega ministrskega predsednika, ki slove : »Francosko javno mnenje ne pripisuje Radičevm izjavam ni- j kake važnosti, čeprav označujo Francoze za brezumne, ker so zasedli Poruhrje in postavlja njim nasproti Nemce in Ruse kot edino pametne narode. Izjave g. Radiča ne morejo odgovarjati pravemu čuvstvovanju Hrvatov napram narodu, o katerem vedo, da je z uspehi svojega orožja pomagal udej-stvovati njihov narodni ideal. Za to izjavo je odgovoren samo oni, ki jo je izrekel. Manifestacija g. Radiča bo brez dvoma razveselila vse sovražnike domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne bo pa omajala zaupanja Francozov v bodočnosti lojalnega in hrabrega zaveznika.« — V meritoren odgovor na to izjavo se ne bomo spuščali. Vred-
doli v katakombah šepeče: »Pridi tvoje kraljestvo!« — tedaj še ni vsa nada izgubljena.
Nikdar se ni človeštvo nahajalo tako blizu prezada, pa mu tudi nikdar ni bila rešitev že tako blizu, ki jo pa, kajpada, vidi v znamenju brezverslcega socijalizma.
Socijalizen je mrtva voda, človeštvo pa je žejno žive vode, saj pravi prorok: »Kakor je žejnemu, ki sanja o pijači, a ko se prebudi, se čuti obnemoglega in žejnega, tako bo vsem narodom.« (Iz. XXIX. 8.) — Smemo li upati, da je voda blizu, ker nas žeja tako pali in žge? V verskem oziru prav gotovo. Nikoli ni še bilo človeštvo tako žejno kot v teh dneh: tako prisluhne zemlji človek, 1 i ga mrtviči žeja, da bi za-cul šumenje voda. Morda šume vode že čisto v bližini. »Pridi tvoje kraljestvo!« — ah, tako daleč se nam še zdi kraljestvo božje, da danes celo verniki izgovarjajo to molitev kot prazne in mrtve besede. Toda ali nam je človeško kraljestvo — socijali-zem — morda kaj bliže? Mnogim se zdi, da jim je že pred nosom. Na žalost nas do tja še loči ozka reka krvi, ki se s prvim imenom glasi svetovni prevrat, z drugim pa — sodeč po izkušnjah v Rusiji — ljudo-žrstvo. Ah ne, ni važno, kako daleč je pot temveč, ako je prava. Na krivi poti smo popolnoma zabredli, zmedeni tavamo vseokrog in nevarnost je, da nas vsak korak privede v brezdno. — Toliko, da ni še vče-rai človeštvo docela propadlo v svetovnem pokolju, pa se, danes, že spet pripravljamo na novo morijo. Od vojne se ni še ničesar spremenilo, kvečjemu, da se je naš položaj poslabšal.
(Dalje.)

' I.T "ШГГ —" ТТИКУГи 'ЈГЖРТУиГГј""
ГТ'|-|ГИ|ТЈ1-г
SEtfVKffBC, TBw B. rfmj* ШЛ.
.-fi. r I
Wraii &
no pa se nam zdi pripomniti, da so oni, ki »o šii tožit Radića v Pariz, se mncgo slabši od Radiča. Radié je Nemce in Ruse pohvalil, Belgrajčani so pa sli Radića na neke vrste način dennncirat — in to je grdo, zelo grdo.
0	kaki možatosti belgrajske demokratarije v tem slučaju ni govora. Značilno pa je, da piše danes že cela vrsta francoskih listov proti belgrajskemu centralizmu in ga naravnost obsoja kot nekaj za našo državo pogubnega. Zn li bog, da zaradi skromnega prostora vseh tozadevnih citatov ne moremo objaviti, v glavnem pa povedo to, kar je povedal tudi g. Seton Watson.
-(- Pribičević kot »revolucionar«. »Vreme* poroča, da sta se v četrtek okoli poldne srečala na stopnicah pred parlamentom Sv. Pribičević in dr. Korošec. Pribičević ee je spustil z dr. Korošcem v zelo živahen razgovor in v svoji temperamentnosti je začel končno kričati: »Jaz imam besedilo zagrebškega sporazuma, ki ga bom tudi objavil — b tem je sam priznal, da je bilo v demokratskih listih pred 2 ali S tedni objavljeno besedilo sporazuma zlagano — in boril se bom proti izvršitvi vaših in radikalskih namenov z vso silo. Vi zahtevate avtonomijo, 3a bi prepustili Srbom gosr&dstvo samo v Srbiji, v vseh dragih pokrajinah pa jih ho-ftfite podjarmiti — to je vaš cilj. Toda Radič nikdar ne bo vladal nad nami, jaz bom kot prvi dvignil u stajo. Še ima država na razpolago topove in strojne puške in ne samo za Lahe in Mažare, ampak še za nekega lrugegak — »Vreme« poroča dalje, da sta si konečno dr. Korošec in Pribičevič segla 7 roke, predno sta se razšla. — Sicer pa: Pribičevič, topovi in strojne puške, to je ka-cor salata, kislo mleko in golaž.
Novi načrti demokratov. V prvi jezi so demokratje rekli, da bodo parlament zapustili. To jih je pa že minilo. Sedaj jim je prišlo na misel, da pojdejo »med ljudstvo« in sicer bodo demokratje iz Srbije šli na Hrvatsko, Hrvatje pa v Srbijo. — To je popolnoma v redu. Bodo vsaj vsak na drugem koncu dobili zaslužene batine.
-f Pribičevič in njegovi najožji prijatelji pojdejo v radikale. Tako poroča »Slov. Narod«. — Je tudi edina rešitev.
+ Demokratje »kao lavovi«. Pribi-çevié je napisal za »Pravdo« članek, v ïaterem pravi: »Borili se bomo »kao la-i'ovi« proti vsem, ki hočejo zrušiti držav-10 edinstvo.« — Po našem mnenju »lavo-?i«, ki silno radi zobljejo oves iz vladnih asli, niso posebno nevarni. Takih »lazov« se no boje niti »naprednjaki« pod tomando »ata Naroda« beim Maček, lem weltberiihmten, tam za vodo ...
-f Nemška sodba o demokratski poli-Eki. Novosadsko nemško glasilo »Deutsches Folksblatt« piše o politiki demokratov »Demokratska stranka bo imela težavno utališčc. Po njeni lastni krivdi je bila iztis-зјепа iz vlade. Demokratje se sicer tolažijo
1	tem, da more mlada stranka kot ie nji-îova v opoziciji le pridobiti. To bi bilo res, če bi demokratje svoje ideje zastopali z drugimi metodami in pod drugačnim vodstvom. Tako pa je njihova bodočnost zelo meglena.«
— Poljski akademiki v Sloveniji. Preko Belgrada, Zagreba, Splita in drugih jugoslovanskih mest so 3. t. m. popoldne dospeli v Ljubljano poljski akademiki pod vodstvom predsednika »Ciiora tehnickega« Z a 1 u s z k e g a. Na kolodoru jih je Bprejela poleg zastopnikov pokrajinske riade, vseučilišča, kulturnh društev in lcor-poracij mnogoštevilna slovenska akademi-5na mladina, ki jim je priredila navdušene ovacije. Prvi pozdravni nagovor je imel vse-učiliški rektor dr. A. Ušeničnik, ki je bratski poljski mladini izrazil prisrčno dobrodošlico. Za njim je v imenu pokrajinsko plade pozdravil goste dr. S t e r 1 e , v imenu Društva ljubiteljev poljskega naroda dr. Mole. Sledilo je še par drugih pozdravov, nakar se je v imenu poljskih gostov zahvalil g. Zaluszki. Gostje so nato odšli v mesto. Zvečer je Društvo ljubiteljev poljskega naroda priredilo poljskim akademikom pozdravni večer v naprednem Akademskem domu. Navzoč je bil med drugimi feliki župan dr. L u k a n , več vseučiliških in srednješolskih profesorjev in funkcionarjev ter narodno ženstvo. Vojaški komandant je bil službeno zadržan in je poslal »ljskim akademikom svoj prisrčni pozdrav. Prvo na; l'aico je govoril prof. dr. Mole v poljskem jezilcu. Spominjal se je dolgega trpljenja poljskega naroda in naglašal njegovo nezlomljivo voljo do svobode, ki jo je
l Jugoslovani vred končno dočakal. Sedaj treba, da se spoznamo, zbližamo in ljubimo med seboj. Odgovarjal je g. Zaluszki, ki je naglašal, da velja ta poljski obisk ravno spoznanju in zbližan ju med poljskim in fagoslovanskim narodom. Ako hočemo v sedanjih zmedenih in nevarnih časih obdati in napredovati, treba da Slovani tesno strnemo svoje vrste in nadaljujemo delo prednikov. V imenu Zveze pevskih društev jc nazdravil Poljakom dr. Švigclj. Ve-:er je zaključilo petje in ples. — Sinoči se )e v veliki Unionovi dvorani vršil poljski toncerj. Upamo in želimo, da bi poljski
akademiki odneeli h Slovenije med svoj narod prijazne vtise.
—	Kulturne manifestacije m Jugoslavijo v Parizu. Institut za slovanske nauke v Parizu priredi 6. t. m. man'.festacijski večer v proslavo jugoslovanskega narodnega ujedinjenja. Sodelujeta »Francosko in jugoslovansko ujedinjenje« in »Udruženje jugoslovanskih dijakov«. Ob tej priliki se svečano otvori ustanova Ernesta Dennisa, ki jo je v Institutu ustanovilo naše prosvetno ministrstvo za najboljša dela francoskih slavistov o jugoslovanstvu. Na večeru proslave tudi spomin Zrinzskega in Frakopana.
—	Francoske ustanove za jugoslovanske dijake. Francoska vlada daje 80 revnim jugoslovanskim dijakom ustanove po 250 frankov mesečno. Francoska zbornica je že pred par meseci dovolila zvišanje kredita za te ustanove, toda stvar mora potrditi tudi senat, ki pravkar razpralja o proračunu. Ker se tačas tudi Francija bori za ravnotežje v proračunu, ni gotovo, kako bo z dovoljenim višjim kreditom. Na vsak način veljajo dosedaj sklenjene dvanajstine do julija 1.1. in se ustanove jugoslovanskih dijakov pred tem mesecem v nobenem slučaju ne zvišajo.
—	Seton Watson v KoŠicah. Znani angleški publicist Seton Watson (Scotus Via-tor) bo imel te dni v Kožicah in drugih slovaških mestih vrsto političnih predavanj.
—	Louis Leger, znani francoski slavist, je v Parizu umrl v starosti 81 let.
—	Od ministrstva za notranje zadeve smo prejeli z ozirom na naše poročilo o sodbi notranjega ministra o Orjuni z dne 25. aprila sledeče pojasnilo: >Poročilo, ki ga priobčnje navedeni članek, je netočno in kakor je naravno pričakovati od ministra pristransko prikrojeno. Gospod Vujičić je, za notranje zadeve, na splošno izjavil, da je vsakogar, pa bil radikal ali demokrat ali katerekoli druge politične stranke, ako vrši protizakonita dejanja, smafrati rušilcem pravnega reda. To velja za vse, kakor za posameznika, kakor tudi za udruženja. Osebnostne imputacije, stvarjene na podlagi te splošne konštatacije, se ne strinjajo s stališčem in z izjavo gospoda ministra za notranje zadeve.«:
—	Zdravstvena predavanja. Zdravstveni odsek v Ljubljani priredi javna zdravstvena predavanja v Dolskem v nedeljo, dne 5. maja ob 3. popoldne, na Viču v sredo dne 9. maja ob pol 8. zvečer v šolski telovadnici in v Horjulu na praznik dne 10. maja popoldne. Predava g. zdravstveni nadzornik dr. Ivo Pire o »čuvanju zdravja« s spremlievanjem kinematografskega fihna.
—	Občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze se vrši v četrtek, dne 10. maja ob 10. dopoldne v Ljubljani v prostorih Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Vabimo vse obrtnike, da se tega zbora udeleže.
—	Gasilno društvo Zalog—Sp. Kašelj proslavi svojo 15 letnico obstoja v nedeljo 3. junija ali v sin-čaju neugodnega vremena v nedeljo 1. julija ter prosi bratska gasilna društva, da upoštevajo to pri svojih prireditvah.
—	Imenovanja. V območju delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani eo bili imenovani v službenih mestih: Za višje računske svetnike Fran Ilovar, Drago Podre-ka in Stefan Rojnik; za računske svetnike Srečko Magolič, Ivan Šiška, Božidar Tomšič, Dragotin Lunder in Andrej Klanjšek; za računske revidento Janko Habjan, Josip Na-nut, Anton Pestotnik, Fran Zupane, Ignacij Brandsteter, Viktor Markič, Vladimir Kri-što in Anton Gnidovec; za računske ofieijale Viktor Bischof, Jnlij Lavrenčič, Janko Spreitzcr, Zmago Trček in Anton Intihar; za računske asistente Albin Juvanc, Ivan Zgonc, Bogdan Zupan. Josip Zupan in Anton Vrhove; za pisarniškega oficijala Lenart Grilanc. — Pri finančni prokuraturi v Ljubljani je imenovan za višjega finančnega svetnika dr. Fran Hnbad. — Pri računovodstvu finančne delogncije sta imenovana za računska ravnatelja Janko Knkar in Fran Tavses; za višjega računskega svetnika Milan Paternost, pri razunovodstvu finančnega ravnateljstva v Mariboru za višjega računskega svotnika Anton Vinšek. — Provizorna vladna koncipista Dominik Dereani, pri okrajnem glavarstvu v Litiji in Matija Mn-lešič pri okrajnem glavarstvu v Mnrski Soboti sta imenovana za okrajna komisarja. — Pri oddelku za socialno politiko so bile imenovane za pisarniške oficiantke: Slava Ko-lar, Berta Lozej, Zofija Tonja in Marija Rudolf. Za stalno uradne sluge so imenovani Alojzij Zalokar, Alojzij B račun, Albin Le-ben in Martin Usenik.
—	Vpoklic sanitetnih častnikov v vojaško službo. Letos se bo vpoklicalo na 30 dnevne vaje potrebuo število sanitetnih častnikov in zdravnikov - vojaških obvezan cev.
—	Za rezervne častnike. Ugotovljeno je bilo, da so nekateri rozorvni častniki zelo malo brigajo za vojaške predpise. Tako se ne prijavljajo, oko se preselijo, kar povzročit velike ovire pri ovidencl. Vojno ministrstvo jo sedaj odredilo, da se bodo zanikerne-ži najstrožje kaznovali.
—	Velika tatvina v Belgradn. V noči od 2.-—3. t. m. so neznani lopovi ukradli v Aleksandrovi ulici št. 1. veliko množino poštnih. znamk« kolkov in menig.
—	Prve črešnjc so prodajali to dni na sarajevskem trgu. Cena je bila 1 Din za 5 komadov.
—	Preprečeni samomor. Na postaji Grosuplje je skočil precej vinjeni delavec Jože Miklič skozi okno iz vagona med vožnjo vlaka in ce je na glavi močno poškodoval. Železničarji so ga prenesli v službeni voz. Ko se je zavedel, je Miklič poskušal še enkrat skočiti skozi okno, kar so pa železničarji za-branili. Prepeljali но ga v ljubljansko bolnišnico.
—	Nakop haumonija. Invalidska uprava žeti kupiti za enega invalidskih zavodov harmonij, ki je lahko že rabljen, toda mora biti še dobro ohranjen in v dobrem stanju. Tozadevne ponudbo se naj vpošljejo na Invalidski odsek » Ljubljani, Št. Peterska kasarna.
—	Prevelika objiraust. Slovenec, ki je bil na kadnjem sejmu v Karlovcu, nnm poroča: Dn so tudi na Hrvaškem kako po vseh dragih deželah tatvine vsakdanji dogodki, je pač žalostna resnica. Ti nečastni obrtniki si najrajši volijo nočni čas ali pa sejme Zakaj v takih odnošaiih se najlažje odtegnejo roki pravice. Tako je tudi na zadnjem kar-lovškem sejmu izmaknil mlad lopov nekemu kmetu 60.000 K. K sreči pa uzmovič še ni bil predaleč, ko je kmet opazil, da mu je tatinska roka potegnila iz žepa denarnico. S pomočjo drugih ljudi so lopova še preetregli in prijeli. Ker so dobili pri njem res kmetovo denarnico in popisane listine, so ga hoteli odvesti pravici v roke. Ali kmet vesol, dn je prišel do svojega denarja, je še prosil zanj, rekoč: >E, pustite ga, saj je tudi revež!«
—	Tatvine in vlomi. Župniku Ivanu Drešarju na Sv. Planini je bila ukradena nova suknja, dvoje hlač, srebrna lira z verz i eo in drugo blngo, vredno 8400 K. TTčilelji-ci Alojziji Serec na Sv. Planini so pa tatovi odnesli razno 2700 K vredno blago-
—	Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta šlev. 1.	3322
p Stolctnira Postojnske jame. O Binkoštih bode sto let, odkar sc je posrečilo pogumnim raziskovalcem prodreti onkraj »Velikega Doma« v neizmerne podzemeljske prostore, ki so razprostirajo nad 20 km na vse strani pod postojnskimi griči. Sedanji raziskovalci se dane« spominjajo zgodovine odkritja teh podzemeljskih labirintov, v katerih najdejo še vedno nove čudeže. Da se čim slovesneje proslavi stoletnica odkritja bajne Po. tojnske jame, ki je po svojih raznovrstnih krasotah najlepša na svetu, najbolj znana pri vseh narodih, priredi jamska uprava na binkoštno nedeljo v jami veliko ljudsko veselico. Ta dan bodo vozili posebni vlaki za polovično eeno v Postojno iz Trsta. Pulja, Vidma, Gorice, Benetk, Reke in vseh postaj, ki leže na teh progah.
p Reftim na Reki. Italija se je uredila na Reki čisto kakor doma... Čisto po domač<- razpoiaga z reškim javnim imetjem. Kar ji dopade, si enostavno vzame — od železniškega materiala pa do strojev zn cigarete. Tako je le dni iz reške tobačne tovarne >proinestila< v zadrsko tobačno tovarno etroj za izdelavo cigaret »Semenoff', ki so posebna specialiteta in jc stroj za Reko zaenkrat nenadomestljiv. To je res materinska skrb Italije za dobrobit njene »preljube hčere« Reke. Sploh se mati Italija na Reki nekam čudno obnaša. Njeni javni organi so sc te dni lotili ženstva. Po vseh hišah, ki so znane kot avtonoinistične, posebno pa tam, kjer so moški člani odsotni, bodisi kot poslanci konsli-tuante bodisi kot drugače prononsirani zanellianci, so izvedli hišne preiskavo in vse preobrnili. V hiši učiteljice Turk, sestre poslanca dr. Izidorja Turka, ki prebiva sedaj v Kraljeviči, so našli v nekem predalu star, zarjavel bajonet. Radi tega so gdč. Turk odvedli na kvesiuro in jo tain zaprli v umazano celico, v katero drugače zapirajo prostitutke. Tu je bila do 2. po polnoči, ko je preiskovalni sodnik iz lastne vneme dovršil preiskavo in nato odredil, da so gospodično izpustili na svobodo. Gospo Marijo Cretich, katero so našli z »Difeso« (Zanelli-no glasilo, ki izhaja na Sušaku) v roki, so obsodili na 48 ur zapora. Iz enakega razloga so aretirali go. Katarino Podrawsko. Sploh so reški fašisti posebno hudi na ženske, ki se nočejo izneveriti avtonomi-stični misli; nesramno jih napadajo na cestah in v uradih. A dočim se omejujejo nasproti ženskam na beeedne insulte, prihajajo pri moških nn dejansko nasilje. Vlačijo jih na kvesturo ali na sedež fašja in jih tam na najkrutejši način pretepajo in mučijo. Pri tem ne prizanašajo niti invalidom. Vse v imenu fašintovskega vitoštva in rimskegn imperija.
p BersagHeri v Zadrti. Iz Zadra poročajo, da pride v Zader 11. bersaglieeki bataljon, v katerem je začnsa vojne elulil sedanji ministrski predsednik Mussolini.
ë Vinogradniki se kličejo na proteptno zborovanje ki so vrši v nedeljo, dne 13. maja ob 10. dopoldne na Florjanskem trgu (pred magistratom) v Ptuju. Doseči hočemo: 1. prodajo in izvoz našega vina. 2. Odložitev plačila davkov, dokler vinogradniki ne prodajo pridelanega vina. — Društvo vinogradnikov v Ptuju.
8 Smrtna kosa. Dne 1. t. m. .ie umrla v Sv. Lonartn v Slov. goricah odlična slovenska žena Antonija Arnuš. gostllničarka, stara 47 let. Pokojna gospa je bila verne žena, zvesta Slovenka, blagosrčna in darežljiva za reveže, spoštovana od vsoh, ki so jo
poznali. Njena gostilna je slovela daleč okoli kot solidna, tu je bilo zbirališče in i»; ve t išče Slovencev, posebno . na katoliškilr organizacij. Ves kraj jo bo težko pogroèai. najtežje pa seveda njeni trije ncpreekrbljeni otročiči. Bodi ji blag in hvaležen spomrafi V Mariji Snežni je umrl splošno priljubljeni gostilničar in krnet Jožef Štande-i k a r v starosti 61 let. — V Sv. Jakobu v Slor. goricah je umrl posestnik Jožef Roška r, vzoren mož in gospodar. N. v m. p.!
š Premestitev. Iz TopolšČico v Celje je bil premeščen dr. Josip D rob nič, ki je obenem imenovan za šefa tamošnjoga proti-tuberkuloznega dispanzerja.
š Nesreča na železnici. Mariborska tvrdka Artič je prevzela popravo zidovja pred vhodom v železniški predor pri St. Iljn v Slov. goricah. Pri delu je bil zaposlen tuđi Rudolf Pahanik. V petek, 4. t. m dopoldne .ie Pahanik par minut pred prihodom vlaka šel brez vsakega opravka v predor. V lem hipu je privozil tovorni vlak in Pahanika smrtmuievarno poškodoval. Strojevodja je vlak takoj ustavil, naložil Pahanika ter ga prepeljal v Maribor. Dvomijo, da bi Pahanik okreval.
š Smrtna nesreča na Dravi. V četrtek, 3. t. m. okoli 5. uro popoldne je Franc Kreiner, železničar v Mariboru, prosil g. Mihaela Stapajnika, ki je po poklicu splavar (flosar), da mu pelje okoli 20 m dolg splav drv iz Maribora v Št. Peter. Na splav so šli: Kreiner in njegov sin, Stapa.inik ter še dva delavca, ki naj bi pomagala razkladati. Na kraju, kjer hi imeli splav ustaviti, se je ta vsled narasle vode začel majati. Kor je bil krmar »v rožeah« in od ostalih ni bil nobeden vešč kmaren.ia, .je voda odnesla splav v levo strugo Drave. Tam so vsi razen enega delavca poskakali ven. Drava je nato zanesla splav pred peki mlin. V velikem strahu ter smrtni nevarnosti je nesrečni delavec začel klicati na pomoč. Skočil jo v Dravo, voda ga je zanesla pod vrteče se mlinsko kolo in izginil ,ie v valovih- Rešitev je bila izključena. Mlinar, kateremu je splav pokvaril mlinsko kolo ter drnge dele mlina, trpi Jkode okrog 10.000 K.
š Vlom. V noči od 3. na 4. ma.ia so neznani zlikovci vlomili v krojaško delavnico J. Stiblerja na Aleksandrovi cesti v Mariboru in mu odnesli raznega blaga v vrednosti 20.000 K.
š Lepa vola. »Slovenski Gospodar« poroča, da ima posestnik Ivan Perko v Kaninici pri Mariboru dva krasna vola. Visoka sta skoro 2 m, tehtata nad 20 met- stotov. Barve sta črne z belimi lisami, oba popolnoma ona ka. Vola sta dvojčka, stara še ne (i let. Lastnik ju uporablja za težko vožnjo.
s Hrast je ubil viničarja Žlahtičiča v Vmberga. Bil je skrben oče in delaven član viničarske organizacije.
Certcral vsstofk.
c Kongreganisti in kougreganfotinje — jutri v nedeljo, pivo v maju, ob 4. popoldne skupen shod v stolnici. Udeležba vseh kon-gregacij bodi polnoštevilnal Pri litanijah in sklepno pesem naj poje vsa cerkev I — Vodstvo M. d.
c Pomladanskega konkurznega izpita
dne 2. in 3. maja so se udeležili iz druge polovice gg.: Vinko Gostiša, kaplan v Šmar-jeti, Ivan Sadar, kaplan v Kranju, Josip Šimenc, kaplan v Naklem; iz prve polovice: Janko Komlianec, prefekt v zavodu sv. Stanislava, Ivan Vindišar. stolni vikar v Ljubljani, Janez Zupančič, kaplan v Trebelnem c Visoko nad Kranjem. V nedeljo, dne 29. aprila popoldne je stolni kanonik g. dr. Ferdinand Čekal slovesno posvetil tri nove zvonove za cerkev «v. Vida ob številni asistenci in veliki množici ljudstva.
c Mladeniški marijanski shod v Celin. Na Binkoštni ponedeljek, 21. ma.ia, ho velik shod mladeniških Marijinih družb in drugih dobrih fantov pri Sv. Jožefu nad Celjem. Razpored bo ta-le: ob 8. uri zjutraj je v mestni fnrni (opatijski) cerkvi v Celju liha sv. maša. K tej maši, ali vsaj med sv. mašo sc zberejo fantje v cerkvi in na trgu pred cerkvijo. Po končani sv. maši se razvrsti procesija, ki gre — mod sviranjem godbe — skozi mesto k sv. Jožefu. Pri Sv. Jožefu bo ob lepem vremenu sv. maša v kapelici zunaj cerkve. Med sv. mašo pojejo fantovski zbori. Po sv. maši zborovanje in govori na. planoti zunaj cerkve. Popoldne oh 2. nri pete litani-je v isti kapelici, nato nadaljevanje zborovanja.
Gospodarstvo.
( k Žitni trg. Na nnvosndRki produklnl borzi notirajo žitu sledeče cone: pšenica 458-75 Din. ječmen 310 Din, oves 290 Din. koruza 257Д0—260 Din, pšenična moka št. 00 695 Din. št. 0 685 Din. št. 5 530 Din. št. « 512.50 Din. št. 7 376 Din. mokinjo 155 Din.
g Monopolski dohodki v januarju -i znašali od tobaka 90,829.931 Din (decembra 1922 samo 83,240.486 Din). Celokupni dohodki monopola so znašali v januarju 193S 139 miljonov 886 tisoč 533 Din, v decembru 192'J pa 160,076.158 Din.
g Brodarski promet n« naši obali Na naš! obali vršijo obalno in tovorno plovno službo sledeče parobrodarske družbe: Jadranska plovidbi. deluiška družba na Sušaku, »Dainiatiai, parobio-
Rron 4
SUWENEC, Љл 8?Ш!л Ï923L
■MMÉÉI
■Si
rinrskn deinička družba v Splitu, DubrovaSka parobrodarska delniška družb« v Dubrovniku. Obalna plovidba, d. z o z* v Dubrovniku, Kortulauska plo-vfolbn L. Depolo & Co. v KorČuli, in >Boka«. brodarska družl>a v Kotoru. Navedene paroplovne družbe vzdržujejo in vršijo službo n;i sledečih linijah »n zveznih progah: Na spojnih progah med Bakrom, Splitom in Kotorom vozijo parobrodi Jadranske plovidbc in Dalmatie. Na spojnib linijah med Dubrovnikom, Trstom in Bari vozijo parobrodi Du-Jirovačke paroplovidbe d. d. Med Splitom in Trstom vozijo parobrodi Dalmatie d. d. Na lokalnih progah pri morju vršijo službo parobrodi »Jadranske plo-vidhe«. Na lokalnih linijah v srednji dalmatinski obali vozijo parobrodi »Dalmatie«, medtem ko vršijo na lokalnih progah južne dalmatinske obale prevozno službo parobrodi dubrovniške obalne plovbe, korčulanske plovbe in ladje brodarskega riebiiškega društva »Boka*. Poleg teh domačih družb vršijo na naši obali plovno službo še sledeča inozemska parobrodarska društva : »Parobrodarska družba »Ptiglia« in »Bari«, »Llovd Triestino« v Tr-Ktu in »Costiera«. na Reki. Vozni redi parobrodar-jftih zvez vseh navedenih družb z navedbo tonaže jpoeameznih paroikov za tovorno službo so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške «bornice v Ljubljani.
g Tvrvozna carina ua hrastove prage, ki 5e bila poprej določena % oddajo vsakega četrtega praga v natnri je sedaj spremenjena v toliko, da se plača se du i pri izvozu za vsaki iavoženi pras: 15 Din.
g Jesenski mednarodni vzorčni velesemoiij v Prnpi, ki se vrši v dobi od 2.--9. septembra 1923, bode, kakor se pričakuje, najlepši izmed vseh dosedaj prirejenih. Prijavnice, akoprav so bile šele pred tednom razposlane, se vračajo že izpolnjene, kar dokazuje, da je zanimanje za ta semenj kakor v ČSR. tako tudi v inozemstvu vedno večje. Na spomladanskem velesemnju, čigar uspeh je bil z ozirom na današnjo splošno situacijo sijajen, se je pojavilo mnogo povpraševanj po blagu iz SHS (vino, preproge, čipke, poljedelski produkti itd.). Zali-bog se tem povpraševanjem ni moglo ustreči, ker je bil poset razstavljavcev iz kraljevine SHS na praškem velesejmu primeroma zelo majhen. Priporoča se torej domačim izvoznikom in producen-tom. da se v večjem številu udeleže praškega velesejma, kjer se jim nudi lepa prilika, doeeči zveze s trgovci in interesenti celega »veta. Industrijci in izvozniki, ki se za ta velesemenj zanimajo, dobijo informacije lahko direktno pri upravi velesemnja v Pragi ali pa od češkoslovaških zastopniških uradov. Rok za prijave konča 31. maja.
g Trgovska pogajanja med Rnsijo in Japonsko se vršijo že delj časa. V Parizu sodijo, da pogajanja še ne bodo tako hitro zaključena
g Prenredha «-urinske tarife v Bolgariji. Bol-Rarija je občutno zvišala uvozno carinsko tarifo.
g Stanje papirnatega denarja v Nemčiji. Po Izkazu nemške državne banke z dne 20. aprila je bilo v Nemčiji zn fi.096.052.788.000 mark papirnatega denarja v prometu. Od zadnjega izkaza se je stanje pomnožilo za 268.087.881.000 mark v papirju. Ni čuda, da nemška marka dalje pada.
g Rusko angleški trgovinski stiki. V Radnjem četrtletju'lanskega leta jo znašala vrednost uvoženega blaga r. Ruskega 4 milijone 9S6 tisoč fnntov, vrednost blaga, ki se je izvozilo na Rusko pa. vštevši reeksport 3,058.000 funtov sterlingov. Na vprašanjp, če hi se moglo to število zvišati, ako bi zavladale boljše razmere med Angleško in Rusko, je odgovoril lord Greamc v dolnji zbornici, rla tega ni pričakovati, dokler se bo mska vlada branila ustvariti pogoje, pod katerimi bi se mogli dati k red i t. L Današnja trgovina se more vršiti samo na podlagi plačevanja v gotovem denarjn.
g Veliki semenj v Bruslju se je vršil nd ft. do 25. aprila. Prihodnji semenj bo od 1. do 16. aprila 1924. Tzt.is kataloga letošnjega semnja je interesentom v pisarni trgovske tn obrtniške zbornice v Ljnbljani na vpogled.
BORZA.
Zagreb. 4. maja. (Izv.) Devize: Pešta T.T750—1-85, Berlin 0.24—0.25, Italija 4.62— 4.6350, London 4t0—442, Newyork 94—94.75, Pariz 6.3250—6.3750, Praga 2.8150—2.83, Dunaj 0Л33250—0.133750, Ziiricb 17.05-17.1250, Amsterdam 36-90—37.10. — Valute: lire 455—157, dolar 92.50—93.25, čsl. K 2.75—2.77. n. a- K ОЈЗЗО—0.1340.
Curih, 4. maja, (Izvirno.) Devize: Posta П. 102j, Berlin 0.0116. Italija 27.10, London 25.67, Newyork 5455/*, Paria 37.10, Praga. 16.49, Dunaj 0.0078'/s Sofija 4.17, Belgrad 5.80, Varšava 0.0145. — Valute: n. a. K 0.007825.
lj Ljubljančani, okoličani! Kam v nedeljo? Brez dvoma napravite najlepši majski izlet, če se pridružite poletu šentviških Orlov na zeleno in cvetočo Šmarno goro. Oh zvokih godbe vam bo razpoloženje na gori gotovo najprijetnejše. — Služba božja r»b 10. uri. Popoldne je pa - i Koširjevem vrtu v Tacnu javna telovadba. Spored zanimivi Prijatelji orlovstva in somišljeniki! Pridite! P. s. Takoj po prihodu gostov z vlaka blagosl v temeljnega Lira na novega Orlovskega doma v št Vidu. Nato točno ob 8. uri odi:od na goro. Za br. odseke, ki se ne pripcljeo z vlakom, jo zbirališče ob triée trt na 7. uro pred >Lipoc Bog živi! Šentviška orlovska srenja.
lj Prosveta frančiškanske župnije pri-TedS v nedeljo, 6. maja izlet na 2alostno goro. Odpeljemo so * jutranjim vlakom ob 5.50 uri %i giavnoga kolodvora do postaje Pre-serje. Na gori se vrši služba božja. Vračali se bomo preko Pekla na Vrhniko. Kdor bi s« želel vrniti dopoldne jo na razpolago vlak
okrog 10. nre. Splošen povratek pa 'je z večernim vlakom. Izlet, se vrši Je ob lepem vremenu, sicer se preloži. Jedila s seboj. Najčistejše veselje najdete v majski naravi in vas vabi v čimvečjem številu odbor. — Pevski odsek franč. prosvete ima redne vaje od slej v torkih! Udeležujte se jih točno!
lj Delavska ljudska visoka šola priredi pod okriljem Akad. soc,-ped. krožka dne 6. maja 1923 ob 9. dopoldne v zbornični dvorani na univerzi predavanje r. naslovom: Razvoj nlnveštva in gibalne sile trga raivoja. Prodava Franjo Bas, cand. phil. Vabimo vse delavstvo, da se teh predavanj redno udeležuje ter izpopolnjuje svojo izobrazbo, kajti izobrazba je moč.	t
lj »Ljubljana«. V nedeljo nI slikanja! lj izlet društva >Soča< v nedeljo 6. maja na Smarjeno goro pri Kranju se vrši pri vsakem vremenu. 7,a zabavo, petje, godbo, pečenje janca in durgo je preskrbljeno. Polovična vožnja za one, ki se izkažejo s člansko izkaznico Slov. planinskega društva, je dovoljena, diode polovične vožnje se opozarja, da je kupiti cel listek do postaje Sv.Jost, ker gre večina izletnikov preko Sv. Jošta ua Šmar-jetno goro. Ta listek velja potem za vožnjo iz Kranja nazaj v Ljubljano z zadnjim vlakom. K udeležbi se vabijo vsi prijatelji »Soče« in narave. Odhai s poljubnim vlakom zjutraj ali dopoldne.
lj Kako daleč je iz Ljubljane v Šiško! šišenski trgovec nam piše: Šiskn se Ljubljane takorekoč drži, a vendar potrebuje poštna pošiljka malo manj ko dva dneva, da pri-roma naposled naslovniku v roke. Tako n. pr. sem brzojavno naročil blago v Domžalah dne 25. aprila, ki je tudi prišlo v Ljubljano isti dan z večernim vlakom ob 6. uri- Pa ker dobivamo srečni Siškarji v dopoldanskih nrah samo pisemsko pošto ter ostajajo paketi na ljubljanski pošti do večerne avtomo-bilne poštne zveze, sem prejel toli težko pričakovano robo šele 27. aprila dopoldne. To je pa vendar preveč. Znano nam je, da ima poštna uprava avtomobile; zakaj nam vendar ne preskrbi take poštne zveze kakor Šiški gre, saj imamo vendar Siškarji živahno trgovino in lepo napredujočo industrijo. Ako ji je toliko za tiste kaplje bencina, ki bi se porabil, če bi se uvedla tudi jutranja, avtomobilna poštna, zveza, potem ne vemo, kako bi imenovali tisto direkcijsko varčevanje, da ne rabimo pikrejše besede. Poštne pristojbine bujno rastejo v nedosež-nost, kljub temu j>a je poštna prometna točnost, in hitrost daleč za nekdanjimi časi.
lj Pisarniška pomožna moška moč se sprejme takoj pri deželnem sodišču. Interesenti naj sc zglasijo v Justični palači soba št. R7/I. do 10. t. m.
lj Zadnji koncert v tej sezoni se vrši v soboto 5. maja t 1. v kavarni »Evropa«. Svira dravska divizija. Začetek ob 9. uri. Vstop prost.
lj Izkazi občne pridohnine za dobo №22/23 in davka na poslovni promet za dobo od 1. oktobra 1. 1921. do 81. decembra I- 1922. so razgrnjeni pri davčni administraciji (Breg 6/II) pri mestnem magistratu (mestni ekspedit) in pri davčnem uradn za mesto od 2. maja do vštetega 16. maja 1923 ob navadnih uradnih urah.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Rode, šolski učenec .13 let. — Dragica šuman, rejenka. 11 me secev. — Marija Sladič, služkinja, 17 let. — Ciril Piškur, dninarjev sin, 10 mesecev. — Fran Leban, delavec, 20 let, — Alojzij Presen, siu želez, sprevodnika, 10 mesecev. — Božidar Uroševič, kapetan, 30 let. — Vinko Svegel, rejenee, 10 mesecev. — Marija Burgar, žena strojevodje, 37 let. — Fran Makovec, posetnik, 39 let. — Ivan Gale, delavec, 30 let- — Frančiška Bračič, poljska dninarica, 32 let — Julijana Jnhart. občinska uboga, umobolna. — Romana Savenc, rejenka, 3 mesece. — Stanislav Homovec, mizarjeva hči, 9 mesecev. — Frančiška Voje, vdova železniškega čuvaja, K8 let.
lj Tedenski zdravniški izkaz. Od 22. do 28. aprila 1923 je bilo v Ljubljani rojenih 31, naknadno prijavljeni 2 rojstvi, mrtvorojena 2. TJmrlo jo v tem času 26 oseb, naknadno prijavljeni 3 smrtni slučaji. Od lega 10 ozir. 3 tujci. Vzrok smrti v 1 slučaju življenjska slabost, v 7 jetika, v 1 trebušni legar. v 2 zastrupljene rane, ostalo druge bolezni.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. V času od 22. do 28. aprila 1923 stu bila v Ljubljani naznanjena 2 slučaja Skrlatice, 2 trebušnega lega r ja in 1 slučaj griže.
lj Policijska kronika. Na Dolenjski cesti sta 2. t. m. ob pol 1. nri zjutraj napadla brez vsakega povoda in pretepla Lojze An-dlovic, in Matija Andlovic Toneta Medveda, iz Hradeckega vasi št. 48.
lj Iz zaporov deželnega sodišča sta po begnila dva kaznjenca. Dne 3. t.. m. je pobegnil 1. 1896. v Poljanah rojeni delavec Ivan Istenič, kateri je bil 28. februarja letos zaradi tatvine obsojen na 15 mesecev težke ječe. Z njim jo pobegnil tudi 1. 1895 v Ljubljani rojeni klepar Frančišek Papež, kateri je bil 24. marca, letos obsojen na 8 mesecev težke ječe.
Socialni vestnik.
s Socialno zakonodavno delo v Ceho-slovaški. Čehoslovaška vlada je izgotovila zakon o splošnem socialnem zavarovanju, ki se bo maksimalno v 4 tednih v parlamentarnem odseku predeba-tiral, nakar se obema zbornicama predloži v potrditev. Zakon zavaruje vso osebe, ki živijo od mezde, izvzemši že zavarovane kategorije (rudarji, privatni nastavljena in nekatere skupine državnih nastavljencev), v skupnem številu 2.500.000 do 2.800.000 oseb. Zavarovanje se razteza na bolezen, invalidstvo in starost in se centralizira, tako da se bo vsa organizaciji osredotočila
zavarovalni zavod v Pragi, v katerem so zastopani zavarovanci, delodajalci in strokovnjaki v proporci ji 5:3:2. Zavarovanju podvržena starostna doba sega od 14. do (jO. Jota. Predvidene so tri razsojevalne instance z vrhovnim zavarovalnim razsodiščem v Pragi. Zavarovanci so v invalidnem in starostnem pogledu razdeljeni v 4 kategorije. Zavarovalni prinos znaša v povprečnem komaj 4 odstot. dejanske mezde. Temeljna invalidna renta po 65. letu znaša 600 čh. kron letno. K temu se dodene 1 četrtina vplačanih zneskov in 400 ch. kron znašajoči državni prispevek. Najnižja renta znaša 1300 čh. kron letno, toda brez d r a g i n j s k i h d o k 1 a d , ki se uredijo po indeksu. Torej sestoji vsaka renta iz temeljnega zneska -j- ena četrtina vplačanih prinosov -j- državni prispevek -f draginj-ska doklada. — Vdovja renta za vsakim delavcem, oz., zavarovancem sploh znaša po jpol rente -f 200 č. kron iz državne blagajne. Na siroto pride ena petina temeljne rente. Invalidni rentnik dobiva eno desetino rente, žene in otroci ter stari ši po njegovi smr-li pa odpravnino, lz rent in državnega prispevka pa se nalaga denar tudi za zdravstvene naprave, n. pr. sanatorije. Pravca do starostne in invalidne rente nastopi po 200 tedenskih prispevkih. Za ta čas država nima nobenih stroškov. V nadaljnih petih letih pa znaša obremenitev države za socialno zavarovanje 150 čh. kron. Stroški za napravo padejo tudi na državo, pa bodo izplačani že v treh letih. Država plačuje tudi za osebe, ki opravljajo vojaško službeno dolžnost. — Ko bo ta načrt sprejet, pristopi parlament k zakonu o zavarovanju samostojnih obrtnikov, malih kmetov iu kajžar-jev. Tozadevna strokovna komisija je že premagala največje tehnične težkoče tega zavarovanja in njegove probleme srečno rešila. — Osebe, ki bodo ob uveljavljenju socialnega zavarovanja starše od 60 let, se bodo oskrbovale potom posebnega zakona, ki predvideva zanje državno starostno podporo, za kar je parlament že dovolil 130 milijonov čh. kron, ki potekajo iz fonda za umetna gnojila in iz nekaterih indirektnih davkov. — Če pogledamo številke, ki jih bo prispevala dražava, vidimo, da bi tudi naša država že danes lahko imela splošno socialno zavarovanje, da razne vlade niso razmetavale stotin milijonov v popolnoma neproduktivne svrhe.
Prosveta.
pr Lajovčev Psalm. Pravzaprav sta to dva psalma, 41. in 42- ki pa sta bila prvotno v enem združena Besedilo je vzeto po Ve-selovem prevodn, ki podaja psalma. v naši pesniški meri- — Lajovic v tej najnovejši slovenski simfonični pesnitvi, za solista (Davida), zbor in veliki orkester, slika duševno stanje ponižanega, pregnanega, osamelega, v dno duše, do obupa potrtega Davida. Najbolj jasne lastnosti te skladbe, ki jo vsakdo takoj občuti, je izredno blagoglasje. Saj smo ga pri Lajovcu že od nekdaj vajeni, toda kakor je tu vse svoje dobre lastnosti razvil v doslej neznani meri, tako je tudi blagoglasje povečal, da imamo nekajkrat naravnost občut. nekakega blaženstva. Nikdar se Lajovčev duh še ni razgrel v tako bujnem, orientalski opojnem čnvstvn, ki pa ue vleče k tlom, ampak dviga, trga spone, drobi verige, je beseda, pač človeška, govori iz človeka iu njegovega gorja, toda ne ostaja v človeku ampak prav gorje, obup je tista mogočna vzmet, vrže srce pred obličje božjega usmiljenja, kjer se kot izstreljena puščica zapiči v neomahljivo božjo pomoč. Glasba je nepričakovano tenko posluhnila. skrivnostnemu večnostnemn dihu pesnitve in ga vlelesila v taki popolnosti, za kakršno v slovenski glasbi do danes resnično ne bi vedeli primere. Kako prelestni so otožni spomini ubežnegti Davida, kako nas omamlja trepet poletne vročine, komaj zaznavni šelest listov v opoldanskem lahnem dihu, ki veje z morja preko planjave in se ustavlja v vrhovih! In zlobno hebetanje sovraga, ki izgnanca v vseh odtenkih izprašuje: K je je tvoj Bog? Kje j o tvoj Bog? Kje je tvoj Bogi ln komaj se kraljevi pevec iznova poizkuša, pomiriti v veselih spominih, kako je brenkal slavospeve pred skrinjo zavezo in v slovesnem plesu Bogu izkazoval svojo vdanost, ga nemimi, zavistni sovražnik še silne-je napade: Kje je t.voj Bogî... To stopnjevanje do silovitega konca: V Boga zaupaj! v slovenski glasbi tudi ne bo imelo vrste. Glasbene misli so krepke, izrazite, izbrane, srečno razpredene, zlasti lepo učinkuje njih kanonično povzemanje, poudarjanje. Posebnega spomina je vredna skladateljeva spretnost, ki zna z njo dat.i glasbeni temi z malo izpremembo čisto nov značaj. Instrumentaci-ja, v kolikor jo človek lahko proučuje ua papirju. je izbrana, nikjer preveč, nikjer premalo. Kdor je vajen novejšega tratenja moči 5n lepote z neprestano uporabo trobil, bi morebiti komaj v njej zasledil to «brano nežnost iu blišč in sijaj in moč, ki je je skladba vsa polna. Mlajši rod bi Imel v tem psalm u — se zdi — vzor slovenskega instrumental nega dela. Za glasbo ljubeči svet bo Lajovčev Psalm brez dvoma dogodek prve vrste, kakršnih nismo veliko doživolL	K.
okoli Že obstoječih okrajnih bolniških bla-	Pr Lajovčev 41. in 42. Psalm za tetmrsolo, me-
gajOv.Vrhovna zaključna oblast ic osrednji Sam »bor in orkester se bo prvič iivajal na kon-
eertu Glasbene Matice v ponedeljek, 7. maja 1923 v Unionski dvorani ob 8. uri zvečer. Ta široko ia globoko zasnovana skladba, je izvirna slovenska noviteta, najnovejše delo našega skladatelja Antona Lojovea. Razen Psalma je na programu Stanko Premrl o va »Božična suita-. za mešani zbor in orkester. Kot zadnjo točko izvaja pomnoženi orkester Narodnega gledališča Bcthovuovo VIII. sinfonijo. Pri tem koncertu sodelujejo: operni tenorist g. Marij Šimenc, mesa ui pevski zbor Glasbene Matice in pomnožen gledališki orkester. Koncert dirigira g, Niko ŠtritoL Naše občinstvo opozarjamo na omenjeni koncert, ki bo nudil poslušalcem prvovrsten umetniški nžitek. Predprodnja vstopnic v Matični trgovini na Kongresnem trgu.
pr Bevkov Faraon v ruskem prevodu. V iGoriški Straži« čitamo, da izidejo Bevkove novele »Faraon« v najkrajšem času t moskovski državni »Vsem i maji biblioteki« ^— svetovni knjižnici, kater ■ glavni urednik je Maksim Gorkij.
gledišč,
OPERA.
Sobota, 5. maja: Gostovanje oporne pevke Marte
Pospišilove. CARMEN. — Izven. Nedelja, 6. maja: V korist Udruženju vojnih invalidov. CAROSTRELEC. — Izven.
DRAMA,
Sobota, 5. maja: Ob štirih popoludne dijaško predstava po znižanih cenah: OTOK IN STRUGA. — Izven.
Nedelja, 6. maja: OTHELLO. — Izvon. Ponedeljek, 7. maja: KAR HOČETE. — Red B.
Gledališke vesti. V soboto, dne 5. maja gostuje v naslovni vlogi opere »Carmen« prva al t is tka sagrebškega gledališča, gospodična Marta Ivanova Pospišilova. Začetek ob poluosmih zvečer. Istega dne ob štirih popoludne bo v dramskem gledališče dijaška predstava po znižanih cenah. Igra se dramatizirana Tavčerjeva novela »Otok in struga«. V nedeljo na invalidski dan, dne 6. maja bo v operi predstava v korist Udruženja vojnih invalidov. Poje se »Čaroetrelec«. Pred začetkom predstave bo govoril zastopnik udruženja invalidskemu dnevu primeren nagovor. Začetek ob poluosi :ih. Drama vprizori isti večer »Othella«.
Dijaški vestnik.
d Ustanovni občni zbor slov. kat. ferijal« nega akad. društva »Panonija* se vrši v soboto 12. maja ob 20. nri v Ljnbljani, Ljudski dom П. Dnevni red: 1. Sprejetje društvenih pravil. 2. Volitve. 3. Slučajnosti. Uradne ure za sprejem članov so: v pondeljek od 15. do 16. ure, v sredo od 13. do 14. ure, v petek od 33. do 14. ure v odborovi sobi »Zarje«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.
d Danica ima danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih diskusijski večer. Dnevni red: 1. Referat o mladinskih organizacijah. 2. Govor tov. predsednika. 3. Debata in slučajnosti- Udeležba je za vse društvene člane obvezna! Čla.ni ostalih akademskih društev in gg. Starešine iskreno vabljeni. —■ B. R., podpredsednik,
d Akademska Marîjanska kongregacija ima v nedeljo l>. t. m. ob 8. nri zjutraj v Ma-rijaniški kapeli mesečno skupno sv. obhajilo. Nato se vrši sprejem novincev v kongre-gacijo. Polnoštevilno!
Tiinstika in sport.
Ilirija : Lask-Hermes knmb. Jutri oh pol 17. nri se vrši na igrišču Ilirije pred drž. kolodvorom' nogometna tekma med Ilirijo in komh. moštvom Ljublj. akademskega SK in Hermesa. V predigri nastopijo ob 15. uri ju-niorji Ilirije proti mladinski skupini Pano-nija. Hermes in Lask sta v stanu s svojimi najboljšimi močmi sestaviti jako dobro moštvo, ki bo prizadelo Ilirijo mnogo dela.
Sestanek nogometašev Ilirije se vrši danes ob 20. nri v vrtnem paviljonu res t. Novi svet- Sestanek je zelo važen, polnošte-vilna udeležba, dolžnosti Juniorjl se sestane-jo ob pol 19. nri na igrišču, ob deževnem vremenu v garderobi. — Tajnik.
Klnh kolesarjev in motociklistov »Ilirija« sklicuje za danes zvečer ob 8. uri v mali sobi restavracije »Slon« sestanek vseh k »Otvoritvenim dirkam« prijavljenih dirkačev, kakor tudi vodstva in rediteljev. Radi važnosti udeležba obvozna. — Vodstvo.
letošnje konjske dirke v Mariboru se vrše dne 6., 10- in 13. maja na Teznu, vsakokrat ob 14. uri. Posebni vlak vozi omenjene rini ob 13.30 iz glavnega kolodvora v Mariboru.
Poizvedovanja.
Našla se je črna ročna torbica, v kateri sta dva ključka in nekaj drobnarije. Dobi se v upravi »Slovenca«.
Našla se je srebrna žepna, ura. Dobi se Zalokarjeva ulica 11.
Čigav je pesî V pondeljek, 23. aprila se je v Kranju zatekel močan mlad. dresiran pes bele harve z vočjimi rumenkasto-rjavi-vimi lisami. Kdor ga pogreša, naj se oglasi v Kra.nju. Glavni t.rg št. 114-1.
GUMENE PETB m OUMENE POTPLATE
(Miji Ht traiitfhi m MM ItaJMJ« varstvo proti wlegl I минп I
* la
mm

POZOR!	POZOR!
Važna nova knjlgal Te dni izide v Jugoslovanski knjigarni nova knjiga o gobah, na katero že danes opozarjamo ne samo ljubitelje gobarstva, temveč vse kroge, ki ee zanimajo za povzdigo narodnega gospodarstva. Knjigo »Naše gobe« je spisal znani naš gobar g. Ante Beg, slike v naravnih barvah pa je izvršil priznani strokovnjak g. ravnatelj Dragotin Humek v Mariboru. Knjigo
krasi 78 dovršenih slik. To je prva knjiga te stroke ne samo pri Slovencih, temveč v Jugoslaviji sploh. V knjigi je poljudno opisanih blizu 100 vrst gob. Poleg opisov nam podaja avtor tudi praktična navodila, kako razlikujemo užitne gobe od neužitnih ln strupenih, kako je treba gobe nabirati in pripravljati za dom ln izvoz. Dodatek obsega več kuharskih receptov. Knjiga se naroča pri vseh knjigarnah ter velja 100 Din.
Izjava.
P. n. občinstvu naznanjava, da »Orju-ni« prostori v najini gostilni niso vež na razpolago.
Podpisana Josipina Cigler povdarjam, da je moj mož Karol Cigler oddal prostore »Orjuni« brez moje vednosti, kar bi se sicer
ne bilo zgodilo, in da je tudi on to stari! le vsled svoje zaupljivosti.
Upam, da nama bode ostalo p. n. db* činstvo naklonjeno, ter se priporočava prei ko slej z dobro postrežbo na vrtu, kegljišča in v gostilniških prostorih.
Z odličnim spoštovanjem
Josipina in Karol Cigler gostilna pri >Korlnu<, Sp. šiška.
Vdova
s tremi šoloobveznimi sirotami, ki je izvežbana v šivanja perila, prosi vse tiste, ki bi ji mogli
nuditi skromen zaslužek, da blagovolijo javiti svoje naslove upravnlštvu «Slovenca« na naslov «Šivanje perila«. 2680
tzvršuje po nizkih cenah vse naprave za električno luč, pogon, telefon, električna zvonila, naprave strelovodov, popravila
itd. IVAN MIHELČIČ. Lepfpot 12, Ljubljana.	2675
Strelovodne naprave!
P. n. slav. občinstvu, župnijskim uradom, tovarnam, kakor tudi vsem zasebnikom, se priporoča za popravila in nove naprave strelovodov in preizkuševanje istih i aparatom, Če so v dobrem stanju ali ne. Elektrotehn. podjetje IVAN MIHELČIČ, Lepi pot št. 12, Ljubljana.
IŠČEMO
izvežbanega mlekarja.
Naslov se Izve v upravništvu «Slovenca« pod številko 2677.
Zdravo deklico
staro 3 mesece, oddam za svojo k dobrosrčni družini. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 2678.
Parcelo, 1800 m2,
t vrtom, v bližini ljubljanskega trga, ograjeno, z deloma dozidano kletjo, zamenjam z zemljiščem tu ali v okolici, tudi t hišico, z doplačilom. - Naslov v upravništvu lista pod štev. 2679.
Veletrgovina v Ljubljani SPREJME
korespondenta
zmožnega tudi knjigovodstva in drugih pisarniških del. Trajna služba. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na upravništvo «Slovenca« pod šifro: «TRAJNA SLUŽBA 2665«.
Naprodaj so rabljena
OKNA in VRATA.
Poizve se v skladišču tt. «BALKAN« d. d., Dunajska cesta štev. 33. 2662
■ ■■■■■■■■■IIIBIBBBBII
Sprejmem hlapca
za vsa domača dela, kateri bi opravljal tudi dva konja. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Predstaviti se je v trgovini H. ŠTANCER, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 10.	2655
STROJNI MOJSTER
absolvent elektrotehniške delovodske šole, strojnik in kurjač, izučen ključavničar, z večletno prakso, oženjen, želi stalne sluZbe. Nastopi 1. julija ali pozneje. — Cenjene ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod «VESTEN«. 2642
Bančni uradnik
izvežban v vseh bančnih poslih, s triletno prakso, a odsluži sedaj vojaški rok, IŠČE SLUŽBO s 1. JUNIJEM pri banki ali priv. podjetju. Nekaj prakse ima tudi v lesni stroki. — Cenj. ponudbe pod šifro: «AMBICIJA« na upravo «Slovenca«.
Lokal prepustim
takoj, Ljubljani, proti povrnitvi stroškov in proti zamenjavi stanovanja, pripraven tudi za pisarno. - Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 2690.
Elektromotor
(udi kot DINAMO vporabljiv, 220 Volt, 0K PS, CENO NAPRODAJ. — F. ŠMOL, Vič - Glince itev. 6. 2681
KUPIM dobro ohranjen
bencin-motor
{ vozičkom, za žaganje drv. - Ponudbe : navedbo cene pod «ŽAGA« na opravo.
Transportne vrče
ta mleko in potrebne aparate, dobro ohranjene, KUPI takoj novoustanovljena mlekarna. - Natančne ponudbe in ceno: KOS, Maribor, Klavniška ulica 12. 2666
Iščem vzgojiteljico
k trem otrokom, v starosti 6 do 12 let, zmožno slovenskega, srbohrvaškega m nemškega jezika. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod številko 2667. —
SPREJMEM nekaj boljših
gospodov
na dobro domačo HRANO. — Gosposka ulica itev. 9, L nadstr., Gamberger.
Službo organlsta
i postranskim zaslužkom IŠČE mlajši Sospod, vojaščine prost, z dobrimi spri-Sevali in pisarniško prakso. — Cenjene jonudbe na upravo lista pod «Soliden«.
Zelo ugodna prilika.
LEPO POSESTVO, 8 oralov, nekaj lepega gozda, drugo njive, lep vrt, dobro ohranjeno poslopje, vse lepo na prijaznem £raju, pripravno za obrtnika, tričetrt ure )d postaje Račje, je radi razmer vse ikupaj zelo ceno NAPRODAJ. - Naslov in pojasnila daje B. ERTL, Vič št. t2 pri Ljubljani, gostilna «Cigar«.	2671
Gospodična
IŠČE SOBO s 15. t. m.
• Cenjene ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod: «V. D.« 2674
Otroški vozički kolesa S
nodelov, najnovejši motorčki amerik. tipa 'Evans«. Velika zaloga pneumatike in de-ov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa )opravila, emajliranje in poniklanje. — лТијЈцшд// F. B. L., tovarna dvoko-V I I lUlIlIflVt ies in otroških vozičkov, .jubljana, Karlovska cesta it. 4. 2661
Prosfov. javna dražba
posestva
ia lepi priliki, obstoječe iz hiše in go-ipodarskcga poslopja, sadnega vrta, njiv, >ašnikov in hoste, sc vrši na binkoitnl >onedeljek, dne 21. majnika 1923, ob !. nri popoldne na Gor. Težki vodi it. 1, upnija Stopiče pri Novem mestu. 2636
Prvovrstni KUHAR
dobi službo z 20. junijem event. tudi prej v sezonskem hotelu. — Pismene oferte s sliko, kakor tudi zahtevo plače javiti na upravo «Slovenca« pod H. T. C. 2670.
Hlapca h konjem
zanesljivega in treznega, sprejmem. — Povprašati: Trnovski pristan 14. 2689
Trgovino
:—!	na prometnem kraju	:—:
iščem v najem. "3BL
— Cenjeno ponudbe se prosi na upravništvo «Slovenca« pod štev. 2668.
(pripravno za trgovino)
manjšo, enonadstropno, na prometnem kraju, najraje s trgovskim lokalom, KUPIM. Natančne ponudbe z najnižjo ceno prosim na upravo lista pod itev. 2669.
SPALNICA
in drugo dobro ohranjeno pohiitvo NAPRODAJ. — SELO 41, L nadstr., desno.
PRODAM v sredini mesta
parcelo ca 88m2
20 korakov od električne postaje, pripravno za zidanje vile, skladišča, obrtnih odnosno industrijalnih naprav. — Cena zmerna. - Naslov pove An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ul. 5.
ЈвГ- V trgu Velikih Laščah je "4DL
HIŠA naprodaj
v koji je bila nekdaj trgovina, s 4 sobami, kuhinja, klet, skladišče, z lepim vrtom, vodnjakom itd. - Natančna pojasnila pri MATIJU UDOVIČ št 13. 2614
POHIŠTVO!
Kdor si želi nabaviti trpežno pohištvo, kakor: SPALNICE, JEDILNICE, kuhinjsko in pisarniško opravo, lz trdega ali mehkega lesa, jo ima vedno v zalogi in prodaja po nizkih cenah strojno mizarstvo ANDREJ KPEGAR, St. Vid nad Ljubljaro (Slovenija). — Sprejemam naročila tudi po RISBAHI	1858
PRODAM v Šiški skoraj pop. dograjeno
tovarniško poslopje
z obširno DELAVNICO, skladiščem in 13 velikimi sobami s pritiklinami, elktr. luč in moč zasigurana, — Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.	2658
KUPIM male in večje količine stare, suhe, očiščene
zidne opeke
normalne velikosti, tudi na deželi, blizu železniške postaje. — Naslov pove An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.	2660
Fotografični aparat
13X18 cm, z vsemi potrebščinami« \ dobrem stanju NAPRODAJ. _ Naslov, pove uprava «Slovenca« pod štev. 2566u
Pomožni strojnik
Vešč montaže in vseh strojnih del pri strojih za obdelovanje lesa, se sprejme v takojšnjo ali skorajšnjo službo na Go4 renjskem. Stanovanje z električno raz-< svetljavo v novi hiši na razpolago. Vj poštev pridejo le trezne in svoje stroke; popolnoma vešče moči. Samci imajo; prednost. Pismene ponudbe z natančnim' popisom svojega znanja in dosedanji« služb na upràvo tega lista pod štev. 2629.
Klavir je naprodaj
NA RAKEKU, dobro ohranjen. - Informacije daje gospod JANEZ BAJT. 2648
PRODAM
vilo na Bledu
obstoječo iz 5 sob, s kompletno opravo, vrtom, ter čolnom in veslom s servitutno pravico na vodo. — Hitra kupčijal — Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.
Naprodaj so 3 HI š E
ob hribu v ŠENT VIDU nad Ljubljano. — Velikost: 17.60 X 8 poleg vrta 500 m3, 12.30 X 6 m poleg vrta 580 m', 11.70 X 6.50 poleg je hlev. — Pojasnila dajo v Št. Vidu nad Ljubljano štev. 20.
KUPIM	~
turške srečke
5 do 10 KOMADOV. — Ponudbe s ceno na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
ob glavni cesti v Celje TAKOJ PRODAM z vso novo hišno opravo, kakor tudi z vsem bogatim inventarjem na Štajerskem. - Naslov: A. MEUZ, Slov. Bistrica.
Vpeljanega
agilnega in reprezentativnega
išče tovarna čokolade. -
Dopisi se prosijo pod: »POTNIK štev. 1622« na OGLASNI ZAVOD FRAN VORSIČ, MARIBOR. 2619
Mesečno sobo
zračno,	takoj oddam.	Naslotf
v upravi «Slovenca« pod štev. 2607.
Elegantno stanovanje
v Mariboru
(tri sobe, kuhinja, kopalnica, soba zA služkinjo; I. nadstropje) v sredini mesta. SE ZAMENJA z enakim v Ljubljani. —» Ponudbe pod: «PRESELITEV 2638« na upravništvo «Slovenca«.
Arhilekt in mestni stavbenik
Viljem TREO
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10« Telef. inicr. št. 103. Ustanov, leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrši 1er izvršuje načrte in proračune!.,
POZORI	2643	POZOR!
Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril
tapetniško delavnico
v Spodnji Šiški, Celovška ccsta 79,
in se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: žimnice, percsnice, divane, otomane itd. — JOSIP KLOB-ČAVER, tapetnik in dekorater. — Dela sprejemam tudi na Mestnem trgu št. 12.
POZOR AMERIKANCI IN PRIMORCI! Zelo po ugodni ceni je fo g J» *>
NAPRODAJ Jsr Hlod
z velikim dvoriščem, pekarija, dve stavbi, dva vrta, vodovod, elektr. razsvetljava, stanovanje takoj prosto. — Poizve se v upravništvu «Slovenca« pod itev. 2653.
2 enonadstropni hiši
v Rožni dolini	prodam.
V prvi je lepa trgovina, pisarna, skladišče, konjski hlev in druge pritikline. V tej hiši je sedaj tovarna. — V drugi je več stanovanj in poleg lep kos vrta. Cena zelo zmerna. — Natančnejša pojasnila daje AVGUST ŠKOF, trgovec z usnjem, Ljubljana, Pred Igriščem 1. 2695
Кошго
sremsko Ia
ponudim na vagone promptno po K 12-50 za kilogram, franko Ljubljana. Blago se more ogledati v skladišču Pomorske trg. agenture M. BIELIC, Dunajska cesta štev. 33, pri «BALKANU«.	2611
nizke in visokodebelnate, lepih, novih vrst ter cvetlične dekoracijo oken in balkonov priporoča slav. občinstvu ANT. FERANT, trgovski vrtnar v Ljubljani, Ambrožev trg št. 3.	2525
99
&
èi
Motorno kolo, 31/2 PS
dobro ohranjeno, PRODAM. — Mestni dom, KUNEJ.	2700
Kupim
ELEKTROMOTOR
za enakomerni tok (Gleichstromm), 220 Voltov, za cirka 2 PS cirka 900 do 1200 obratov, v brezhibnem stanju. - Ponudbe na: DROGERIJA KRANJ.	2641
Krava s teletom
lobra mlekarica, NAPRODAJ. -
Naslov pove upravništvo «SLOVENCA« >od itevilko 2612.
Elektrotehnik
Josip Gabrovšek
v Kranju, Slovenija,
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, kot montaža električnih cen-
tral, daljnovodov, omrežij ter inštalacij za pogon in razsvetljavo. Dobavlja elektr. materijal in stroj«. - Lastna delavnica.
Trboveljski premog
n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA «ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra Uđ 8. Telefon it 220.
Pozor peldl «Diamalt«, tvornice Hauser i Sobolka, Beč-Stadlau, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Varujte se ponaredb v prahu ali tekočini!
Iščem za večje posestvo blizu Ljubljane
kuharico
ki zna kuhati kmečko in malo boljše ter kruh peči in ' je pridna ter poštena. — Istotam rioHim ^4—staro sprejmem UCMIbU kot PESTUNJO, ki ima veselje do otrok ter je pridna, poštena in snažna. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe na upravništvo lista pod «VEČJE POSESTVO 2549«.
rabi ene
dobro ohranjeno, kupim — JOS. EAHO-VEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 7.
Trgovska hiša
v industrijskem kraju na Štajerskem, je radi bolezni za predvojno valutno ceno takoj NAPRODAJ. — Naslov se izve pri upravi «Slovenca« pod štev. 2295.
Pozor!
torpedo in dobro pneumatiko po 1900 )in. Več najnovejših MOTORJEV, novih n rabljenih, in različnih OTROŠKIH VOZIČKOV po ceni proda
wTfihliriQ// LJUBLJANA, Karlov-»lllUUUd« ska cesta St 4. 2189
Penzija »Grmîovec«
grad PREDDVOR, p. TUPALIČE
pri KRANJU. Na vznožju velikanov alp Grintovca ief Storžiča, krasni solnčna lega. Ozračje zdravniško dokazano lekovito. — Veliki prostori, gledališče. Izvrstna oskrba. — ITlHnrOrin v vsakem oziru. — Cena E-IUUI dUU 80 Din za hrano, sobo in postrežbo. V depandanci ZARJA (grad Češnjice, p. Moravče) samo 70 Din. — Priglasitev 8 dni preje na odvetnika dr. A. Wurzbach, grad Češenjce, p. Moravče
Strojepisko
popolnoma veščo strojepisja in poleg slo« venščine in nemščine, s perfektnim znanjem italijanščine za navadno trgovske dopisovanje sprejmem takoj ali pozneje v službo v pisarni v Ljubljani. - Pismene ponudbe, opremljene s spričevali iz šole in dosedanjih služb ter z navedbo pričakovane plače naj se naslove na: Civilni ing. V. REMEC, Ljubljana, Kersnikova 7.
„"'rtivokolesa
mm
Ormoška mestna občina bo prodajala potom javne dražbe približno 100 hI VINA lastnega pridelka (mali rizling, silvanec, burgundec, žlahtnina in rulandec) letnik 1922. iz znanih vinogradov Jeruzalem-Vinski vrh. Licitacija se bo vršila v nedeljo 13. maja ob 1. popoldne v občinski pisarni.	2584
Nova kuhinjska oprava
prvovrstno izvršena, belo pleskana, za veliko kuhinjo, NAPRODAJ. — Celovška cesta 89, nasproti gostilne KERŠIČ v Spod. Šiški.	2608
**
!ščem kurjača
za okroglo peč v opekarni
zanesljivega, dobro izvežbanega, ki bi prevzel tudi odgovornost za dobro ia enakomerno žgano blago. — Ponudbe 4 spričevali dosedanejga službovanji je nasloviti na: FR. KOTNIK, parna opekarna, VERD, pošta Vrhnika.	2409
Bele oblekce
ZA B1RMANKE kakor tudi SPODNJE OBLEKCE in drugo PERILO zraven, nudi v veliki izberi po NIZKIH cenah'
vrdka F. in L GORIČAR, «PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.	2543

Lepo palmo
PRODAM. — Poizve se: Knallova ulica štev. 13, pri hišniku.	2604
Velika zaloga
aznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV, -ESENIH vozičkov na 4 kolesih, DVO-KOLES nninnvrjšetfa tipa, malih najnovejših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STROJEV in vsakovrstnih delov. - PNEVMATIKA na debelo in drobno poceni. Sprejemajo se vsa popravila. «TRIBUNA«, tovarna dvokole» in otroških vozičkov in delov, LJUBLJANA, Karlovska c. 4.
UMI ZA MRPIANCE
v vseh velikostih in barvah
Pri pismenem naročilu zadostuje navedba starosti. Največja izbira pri tvrdki DRAGO SCHWAB, manufaktura, moda, konfekcija, LJnbljana. Dvorni trg 3,
~ Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinarje.) ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično
podjetje, Sv. Petra cesta 30. Joïe Markei, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florijonsko ul 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kollarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica šiev 28. Korn T., Poljanska cesia šiev 8.
MEHANIČNA DELAVNICA: pisalne, računske, razmnoževalne in droge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, Selcnburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče itev. 5.
STAVE IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuclis, Ljubljene, Mirje štev. Z
SPEDICIISKA PODJETJA: »Orienl« d «L, Sodna ulico 3, Tel. 461 Ranzinyer R, Cesta no jui železn. 7—9.
TRGOVINA Z 2ELEZNINOÎ SuSnik A, Zaloško cesto št. 21, Ljubljen«
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L, Mestni trg 15. TROOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavec, pri «Zlati lopatK Valvasorjev trg Stev. 7.
ZAI.OOA POHIŠTVA: F. Faidiaa sta. Sv. Pclro cesia Ste*. 17«
Btran n
SEOVENEC. Ш 5. nrafr TOW.
i r 11
ew*. Tut
♦
mestni tesarski mojster Ljubljana, Unitariovs ulica St. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
!
♦
I
II,
|a pol zrcalno steklo, 4. 5. 6. mm debelo. |a Češke stekSene plošče, znamke „Vitrea" nadalje porcelansko, prešano in drugo steklo svetilke ln kameno posodo prodaja
najceneje
WEBSS 1 rnUQ d. d., Zagreb
Paromlinska cesia
Telefon br. 24 —47
Sanatorij in oddihališče
(ERUOLUNGSHEIM)
dr. Pečnik v Rog, Slatini
SEčOVO pole« SLATINE — da sc omogoči pacientom, bolnim 110 notranjih boleznih, kakor tudi vsem, ki so odpočitka potrebni, bivanje in zdravniško zdrav-jenje. Krasna šolnina lega, solnčnc kure itd. — Za notranje, živčne, presnovne (Stoffwechsel) in bolezni dihalnih organov. — Prospekti gratis.	Л 232t
eHsssnBsaOfc".™'™
Šiška in okolica pozor!
Cenj. občinstvu v Šiški in okolici vljudno naznanjam, da sem v SPODNJI ŠIŠKI, Celovška cesta 22 (gostilna pri »Zvezdi), vhod Planinska cesta,
Uillllltl 1Ш11Ш1
otvorie. tmoovino
niiiiim minuti
s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, razglednicami, špecerijskim, kolonijainim in galanterijskim blagom ter železnino.
Zagotavljam cenj. občinstvu solidno in reelno postrežbo ter po možnosti najnižje cene, ter sc priporočam za obilen obisk, z odličnim spoštovanjem
Leopold Pevaïek.

L. Mi Ruš
Ljubljana, Mestni trp 15
priporoča s*.jo zalogo
Uežmkov In solnčnlkov in sprehajalnih palic. Popravila taCng in solito
||1=111=И1ЕШ=Ш=Ш~111=ШЕ
Mannfakfarna trgovina
Josip S top ar
Ljubljana, Dnnajska cesta 21.
Е1ПЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШ
predpasnikov,
htačevine.
modrotlske,
celirja,
klota.
razne podloge, šiofov, i. dr.
SïïîSâ, poâsffiîiB, sî'R-aics, $£шгм«
v»*; ffolaf.en niera poginu«, ako izrabi iat< ■ooia uuibnlif, pruizkuisen» in aplormo bvalienn .-.reilritvft, it o t prof: poljskim iu Ui&mni mišim K 28. r odžene K ед .^rinvlia K ?0 in ate-nlce Iv 228 nuitava)"1 r<'oijev K lu ш 20; pvotl шгбмот K. 10 in 20 mamilo proti uàero nn ljudeh K iu — :a živini K 10—; z» aii v obleki m nerllu K 10 in I - i roti тгбева ча aađ.ln n zelenja&l yroti mrr.v;|am 10 ш 20 K. РоТјп no povvetiu ;'«von -.n eksport
M. Jtin er, Poiriijsî-а ni 3. Zigreb 39,
"1'Гготсзот -ir1 v-^i.m oltemu ->o ,a*t.
iščemo
treznega, delavnega, samskega
II
W
Generalna
4) 43
0 C 15
■M
pat
I Ladi za štirivprego. Plača: 50 Din j dnevno, eno letno in eno zimsko ! obleko ter 1 par čevljev. - Potni stroški se povrnejo. Pismeno javiti: Uprava općinskcg groblja, Split.
Pohištvo.
nove karoserije ali predeiavanje starih, lakiranje ln tapeclranje.
Cïcî auto,
odpove, pride takoj pomožni auto na telefonicni poklic 236-
JUGO-AUTO d. se o« 25. DUNAJSKA C. 36.
i Spalnice, jedilnice, kuhinje, pisal-j :: ne mize, najceneje pri: :
ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Šent Vid nad Ljubljano 4.
ltuberoid, hamburški, Strešno lepenko, Lesni cement (smolo), Strešni lak. Katran in karbolinej, Asfalt naravni in umetni, Bitumen (asfaltni kit) in druge stavbene potrebščine nudi
Mublianska komerciialna družba
Ljabliana, Bîeiweisova cesta 18.
Prevzema osfaltovanja in izvrševanje ksilotitnega tlakal
Izolačne plošče, fzolačno zmes, Ceresit in Watproof, Portland-cement, Živo apno,
Opeko 7,idno in strešno, Alnbastcr-gips,
"M
Popolnoma	naložite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI
r. z. z o, z.
sedaj poleg nunske cerkve,
pOlStl 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION".
Hranilne vloge se 4$ I brez odbitka rentnega in obrestujejo po	j 0 invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 VI.
Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po © г/а °|0 HeCJt znestai se obrestujejo pa dogovora.
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
znane šivalne stroje
GRITZNER
v v -eh opremati za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, igle za vse sisteme. Edino le pri
JOStP PETELINC,
1л'ЈиВХл»ЈДЈЧД. Sv. Petra nasip 7.
Poduk v vezenju urezplačen. isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. ла veliko in malo. Večletna garancija. Ceno najnižje.
VELIKA ZALOGA
klobukov in slamnikov
se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar v Siobu, pošta Domžale.
Prevzemajo se tudi siari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVIĆ i TRSAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica šlev. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4.
planine, harmonije, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseb glasb, instrumentov, strun in muzikolij na debelo in drobno. —
'Alfonz Breznik, b. ud. Glasb. Mal., Llnbllona, Kongresni ira is
(Rajprodaja
vsakovrstni naramnic
ij domače tovarne
& Ш. <Burnšek to
po srnino зтјјатђ стађ
dokler traja zaloga. Razprodaja na drobno in debelo ob sredah in so bo. ah v Sodni ulici štev. 1, v ostalih dneh natančne informacije v pisarni Urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22.
Šmarješke toplice
izborno zdravilišče proii revmatizmu, protinu, živčnim boleznim. 12 km od Novega mesta.
30-5° C. — Tik kopališča krasen gozd. — Popolnoma preurejeno. — Moderne sobe. — Izvrstna kuhinja. — Najboljša kranjska in štajerska vina. —- Vsak torek popoldan zdravnik na razpolago. — Voz k pol enajstemu vlaku. — Cene izvanredno nizke.
Za mnogobrojnl^obUk Am ШкаГ}
hotelirka in upraviteljica toplic v Smarjeti pri Novem mestu (poprej v Mariboru).
«s «a
9
staobsiai ia galanšsrifslil klepar,
9	* к-Јка tKi w»ич»н«н «m&Ys
SE PRIPOROČA ZA VSA V TO STROKO SPADAJOČA DEL.' Cene zmerne.	2117	Delo solidni
d, d.
Sil
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, SentjanSki in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora %0psX0oča Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov :
Preiti ШМ u premog, 11 centrala v Ljubljani. BHfava c. 15/11 Milnica i Rom Sadu iteial.
wmm
■E
Zadružna Gospodarska banka d. d.
n
II
fe
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis à vis hotela „Union").	Telefon àt. 57.
Podružnice : DJAKOVO, MARI30R, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED.
Interesna aknpnoat a : Sveopćo Zanatlljako banko d, d. v Zagrebu in njeno podružnico v Kar-lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000--.
Dajo trgovske kredite, eskomptira menice, lonilmrdira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu iu na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoju
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.


Izdaja konzorcij >Slovenca%
Odfiovorni urednik; Mihael Moškerc v Liubliani
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,