Poilnl v rod 9021 Celovec — Verlagspoifamt 9021 Klagenfurf Izhaja v Celovcu — £rscheimmgsort Kkigenfurt Posamezni Izvod 1,30 Ul., mesečna naročnina 5 Šilingov Češkoslovaška še vedno v središču pozornosti \r Spremembe v CSSR so povsem njena notranja zadeva Predsednik Tito o dogodkih v Češkoslovaški Dogodki v Češkoslovaški, predvsem pa razvoj odnosov med Češkoslovaško in nekaterimi drugimi socialističnimi državami, so še vedno v središču svetovnih političnih dogajanj. Razvoj dogodkov v zadnjih dneh je bil res tak, da je nudil dovolj snovi za vse mogoče kombinacije, namigovanja, predpostavljanja in politične špekulacije, predvsem pa senzacionalizma. K temu je po svoje prispevala še tajin-stvenost, s katero se je ovil takoimenovani varšavski sestanek šefov partij in vlad Bolgarije, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike in Sovjetske zveze ter do zadnjega odprto vprašanje, ali bodo sovjetske čete, ki so sodelovale na zdnjih manevrih Varšavskega pakta, zapustile Češkoslovaško in če, kdaj! Prvič javno priznanje obstoja beneških Slovencev Slovenci v Italiji so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da je predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine dr. Berzanti ob zaključku razprave o programski vladni izjavi kot prvi odgovorni italijanski politik javno priznal obstoj slovenske manjšine v Benečiji. V svojem odgovoru na pripombe slovenskih svetovalcev k vladnemu programu je med drugim dejal, da so nekateri svetovalci načeli dvoje vprašanj: vprašanje slovensko govorečih državljanov, ki živijo v Furlaniji in vprašanje pristojnosti avtonomne dežele za reševanje vprašanj slovenske manjšine. Glede prvega vprašanja, je dejal, želim potrditi, da se je deželni odbor obvezal, da bo vztrajno zahteval od vlade, da sprejme primerne ukrepe za vprašanja, ki še niso bila rešena in ki so znatnega in zakonitega pomena za slovensko manjšino, ki živi v tržaški in goriški pokrajini. S tem odbor nikakor ni nameraval zanikati dejstva, da živijo slovensko govoreči državljani tudi v drugih delih Furlanije-Julijske krajine in še toliko manj komurkoli odrekati priznanje pravic. Specifična označitev vprašanj Slovencev, ki živijo v tržaški in goriški pokrajini, je odvisna bistveno od tega, da so se ti izkazali kot resnična in prava narodna manjšina v okviru skupnosti v kateri živijo ter so ponovno predočili svoje potrebe in postavili svoje zahteve. Glede drugega vprašanja pa je dr. Berzanti v glavnem ponovil, da je za reševanje vprašanj slovenske narodne manjšine pristojna le država. Vendar je tudi poudaril, da namerava deželna vlada v svoji dolžni občutljivosti za dejavno razumevanje zahtev slovenske manjšine delovati za priznanje in uveljavljanje zakonitih pravic slovensko govorečih državljanov, ki živijo v deželi in da namerava deželni odbor zato posredovati pri vladi s tem, da bo učinkovito zastopal potrebe manjšine. V okviru deželnih pristojnosti in že veljavnih deželnih zakonov pa bo deželni odbor nadaljeval s podpiranjem dejavnosti kulturnih, skrbstvenih, športnih in razvedrilnih združenj manjšine, je dejal na koncu svojega govora predsednik deželne vlade dr. Berzanti. De Gaulle: problemi ostajajo 14. julij, francoski državni praznik, je posvečen spominu na francosko revolucijo in slogi vseh Francozov. V tem smislu so ga Francozi navadno tudi praznovali — s slavnostnim banketom za odličnike v Elizejski palači in rajanjem po ulicah Pariza in drugih mest pozno v noč. Toda letos so prav na dan državnega praznika spet izbruhnili v Franciji nemiri. Mimo Bordeauza in Besancona je zlasti Pariz pozno ponoči znova doživel majhno ponovitev spopadov med demonstrirajočimi študenti in policijo. Rezultat spopada — 200 zaslišanih in 20 ranjenih, od tega 7 policistov. Zjutraj je objavila policija, da je stanje spet normalno. Ali je res! V zadnjih dneh se je polažaj vsaj nekoliko razjasnil. Ne toliko, da bi ne pustil odprtih vrste pomembnih vprašanj in bolj okrog Češkoslovaške kot v njej sami. Sicer pa bo najbolje, če si ogledamo dogodke po vrsti. 'Kratko sporočilo po sestanku v Varšavi je mnogo preskopo, da bi lahko iz njega razbrali bistvo pogovorov in stališč šefov partij in vlad petih socialističnih držav, čeprav ni dvoma, da je bil sestanek sklican predvsem z namenom vplivati na notranji razvoj v Češkoslovaški. Sporočilo namreč samo na kratko ugotavlja, da so na sestanku proučili stvari, ki zanimajo vse države udeleženke in da so izrazili željo po nadaljnji krepitvi bratskih odnosov in socialističnega sistema. Dalje je v sporočilu rečeno, da so udeleženci sestanka posvetili posebno pozornost aktivizicaji a-gresivnih imperialističnih sil, ki skušajo z diverzijo oslabiti socialistično ureditev v nekaterih državah in oslabiti idejne in zavezniške vezi med socialističnimi državami. Kdor zna vsaj nekoliko brati med vrsticami raznih diplomatskih aktov, mu ne bo težko razumeti, da se te ugotovitve nanašajo predvsem na Češkoslovaško, pri čemer pa ostane seveda vprašanje katere so tiste reakcionarne in kontrarevolucionarne sile, o katerih mnogo piše tisk nekaterih vzhodnoevropskih držav, predvsem pa Sovjetske zveze, in pri tem ponuja pomoč in podporo naprednim krogom v Češkoslovaški. V tem pogledu se stališča petih vzhodnoevropskih držav brez dvoma bistveno razlikujejo od stališč češkoslovaškega vodstva in verjetno ni pretirana trditev, da so to Prav tiste sile, v katerih vidi češkoslovaško vodstvo in večina češkoslovaškega ljudstva tiste dejavnike, ki se zavzemajo za ustrezni in zaželeni družbeni napredek. V enako tančico tajnosti je za zdaj zavito tudi skupno pismo, ki so ga z varšavskega sestanka poslali centralnemu komiteju KP Češkoslovaške, vendar pa temelji verjetno na istih ugotovitvah kot članki, ki so bili v zadnjih dneh objavljeni v sovjetskem, vzhodnonemškem in poljskem tisku in ki izražajo nezaupnico procesu preporoda na Češkoslovaškem, češ da dopušča nevarno akcijo kontrarevolucionarnih sil. Ni dvoma torej, da je Češkoslo- vaška še vedno pod močnim pritiskom in da je mogoče v tem pogledu narediti celo nekatere paralele s proslulo resolucijo inform-biroja leta 1948 proti Jugoslaviji in v določenem pogledu tudi pozneje proti Madžarski. Ta pritisk brez dvoma še povečuje počasno umikanje sovjetskih čet iz Češkoslovaške, saj ima razno zavlačevanje umika izrazit politični karakter. Za udarno moč sovjetske armade bi bilo brez dvoma zelo žalostno, če bi bila dejansko tako slabo pokretna, da bi potrebovala toliko časa za vrnitev. Ob vsem tem se v Pragi, razumljivo, postavlja kot glavno vprašanje, ali je treba pričakovati še nadaljnje akcije petorice — o tem skoraj ni mogoče dvomiti — in kakšne bodo. Ali je treba res pričakovati ostrejše politične ali celo kakšne druge ukrepe, ali pa bodo v teh deželah spoznali dejansko stanje v Češkoslovaški, njeno politiko in njena gibanja. V takšnem položaju so bile Pragi brez dvoma zelo dobrodošle razne izjave in izrazi solidarnosti, V ponedeljek je bila v Innsbrucku konferenca o vprašanju Južne Tirolske, ki so se je udeležili med drugimi tudi avstrijski zunanji minister dr. Waldheim ter oba deželna glavarja Severne in Južne Tirolske Wallnofer in dr. Magnano. Glavni namen konference je bil določiti stališča Avstrije glede Južne Tirolske po formiranju nove italijanske vlade. Kljub temu, da sedanja italijanska vlada, ki jo vodi premier Leone, v parlamentu nima velike večine in je zaradi tega njen maneverski prostor v političnih odločitvah razmeroma majhen, bi si želela avstrijska vlada predvsem prek neposrednih pogovorov med obema vladama približati južnoti-rolsko vprašanje rešitvi. Kot prvi korak na tej poti bi naj obnovili pogovore med strokovnjaki, ki so jih prekinili lani v jeseni. Če bodo ti pogovori plodni, bi jih lahko takoj nadaljevali na ravni zunanjih ministrov. predvsem pa izjava jugoslovanskega predsednika Tita, v kateri je predvsem poudaril, da v Češkoslovaški ni ogrožen socializem, prav tako pa tudi svoje prepričanje, da v Sovjetski zvezi ni toliko kratkovidnih ljudi, ki bi šli na politiko sile pri reševanju notranjih vprašanj v Češkoslovaški. Določeno solidarnost do razvoja v Češkoslovaški je v zadnjih dneh pokazala tudi Madžarska in nekatera poročila pravijo, da se je treba prav prizadevanju madžarske delegacije na sestanku v Varšavi zahvaliti, da pismo Centralnemu komiteju Češkoslovaške ni tako ostro, kot je bilo pričakovati. Izraze solidarnosti pa je CK KP Češkoslovaške sprejel tudi od KP Italije, Francije in drugih. Ostane samo še vprašanje ali so v Češkoslovaški na delu sile, ki bi želele njen razvoj odvrniti od socializma. Brez dvoma so, vendar ni verjetno, da bi bile tako močne, da bi lahko razvoj dogodkov v Češkoslovaški obrnile v drugo smer. Izrazi solidarnosti in podpore, ki jo dobiva od najširših množic sedanje partijsko in državno vodstvo Češkoslovaške potrjujejo prepričanje, da gre v Češkoslovaški dejansko za proces liberalizacije in demokratizacije, toda zvestobe socializmu. Tragika spora s Sovjetsko zvezo in nekaterimi drugimi socialističnimi državami pa je prav v tem, da tega razvoja nočejo razumeti in da njihova stališča služijo predvsem stalinističnim in etatistično birokratskim silam v Češkoslovaški, ki se sedanjemu razvoju zoperstavljajo. Kot je bilo slišati v Innsbrucku bi lahko prišlo do neposrednih kontaktov med Dunajem in Rimom že v sredini avgusta, se pravi prej, preden bi se avstrijska vlada odločila za novi korak v zvezi z Južno Tirolsko pri Organizaciji združenih narodov. Šele po pogovorih med Avstrijo in Italijo bi se Avstrija odločila za nadaljnje korake pri mednarodnih instancah, verjetno pa bo pred tem potreben še en vrhunski sestanek v Innsbrucku. Baza pogovorov 1968, v kateri je Avstrija zavzela stališče do 'italijanskih predlogov glede zasidranja južno-tirolskega .paketa". V Innsbrucku menijo, da bi bila tudi italijanska vlada pripravljena obnoviti pogovore o Južni Tirolski, kar sklepajo iz dejstva, da je novi italijanski zunanji minister Medici pred kratkim sprejel tri poslance južnotirolske VP, dr. Mitterdorferja, Hansa Dietla in dr. Riža na pogovore o željah Južnih Tirolcev. Po zmagi de Gaulla na zadnjih volitvah je pozornost javnosti veljala predvsem dogodkom v vladni palači in ozadju pri zamenjavi bivšega predsednika Pompidouja s Couve de Murvillom. Bolj jo je zanimalo ali je res de Gaulle odpoklical 'Pompidouja zato, da bi ga .rezerviral" za svojega naslednika, oziroma ali je vzrok zamenjave treba iskati v principialnih nesoglasjih med njim in de Gaul-lom, kot pa vprašanja, ki so jih postavili majski dogodki. Tako je sedanji položaj bolj podoben trenutnemu zatišju, toda pod mirno površino dejansko še vedno vre. .Problemi ostajajo" je na prvi seji nove francoske vlade dejal de Gaulle, študenti pa so pri demonstracijah na državni praznik vzklikali: .Stvari se šele začenjajo." Junijske volitve so sicer prinesle prepričljivo zmago desnice in poraz levice, vendar niso dale odgovora na vprašanje, kako rešiti probleme, ki so jih postavile majske demonstracije. Še več. V maju je devet milijonov delavcev s štrajki in na tisoče študentov z demonstracijami zahtevalo eno, junijske volitve pa so prinesle povsem nekaj drugega. 'Povod več za trditev, da je trenutno stanje v Franciji le zatišje pred viharjem, sod smodnika, ki ga lahko zaneti najmanjša iskra. In ne nazadnje je vzrok za to trditev tudi to, da si mora Francija najprej vsaj nekoliko odpomoči od majskega šoka in velike gospodarske škode, ki so jo povzročili štrajki in ki jo cenijo na 130 milijard šilingov. Novi premier Couve de Mur-ville je v nastopnem govoru poudaril, da je treba vse moči usmeriti v odpravo te škode in da bo trajalo leto in pol, nič pa ni dejal o glavni zahtevi, ki so jo ob štrajku postavljali delavci — o sodelovanju državljanov pri upravljanju gospodarstva in javnega življenja. General de Gaulle se je sicer izjasnil za uvedbo participacije in nekateri celo trdijo, da je prišlo prav zaradi tega do spora med njim in bivšim preijiierom Pompi-doujem. Toda za zdaj dejansko še nihče ne ve, kaj naj to pomeni. Ustrezne forme bo treba še najti. Bo to storila de Gaullova desnica sama in si verjetno s tem ponovno nakopala nezadovoljstvo delavcev ali pa bo k sodelovanju pritegnila tudi opozicijsko levico? Ta druga solucija je vsaj v sedanjem trenutku malo verjetna, 'kajti zaradi proti-levičarske kampanje de Gaullove unije pred junijskimi volitvami je sodelovanje med vlado in glavno opozicijo skoraj nemogoče. Prav zato pa so glavna vprašanja, ki tarejo Francijo, danes prav tako odprta, kot so bila pred dogodki v maju. Dunaj želi pogajanja z Rimom o Južni Tirolski v-ekvc/ne« Nezadovoljstvo v gradbeništvu Investicijska dejavnost v Avstriji naprej popušča. To resnico najbolj potrjujejo poročila, ki prihajajo sredi leta — torej v času, ko je v gradbeništvu sezona na višku — s strani gradbenih podjetij in industrije, ki dobavlja gradbeni material in drugo blago, ki je pri gradnjah potrebno. Letos aprila so gradbena podjetja imela premalo naročil. Zaradi tega so lahko zaposlila le 92,5 odstotka lanskih delavcev. V maju se je položaj še poslabšal. Podjetja so morala število delavcev skrčiti za več kot 9 odstotkov lanskega števila. Maja je bilo število delavcev v gradbeništvu za okroglo 8000 manjše kot pred letom dni. Obseg gradbene dejavnosti se je v primerjavi z lanskim majem zmanjšal za dobrih 5 odstotkov. To nazadovanje gre v glavnem na račun gradnje stanovanj in na račun gradnje elektrarn. Gradnjo stanovanj zlasti ovira lani sklenjeni zakon, ki je prej centralno usmerjeno pospeševanje gradnje stanovanj prenesel v pristojnost regionalnih oz. deželnih oblasti. Kar tiče gradnje elektrarn, sta sedaj dva velika projekta, to sta elektrarna VVall-see-Mitterkirchen na Donavi In elektrarna Bistrica-Bilčovs na Dravi takorekoč zgrajeni. Novih projektov je sicer dovolj, vendar manjka povsod potrebnega denarja. Posebno kritičen je položaj na Koroškem, kjer je število v gradbeništvu zaposlenih trenutno za 2000 nižje od lanskega števila. To je ugotovila delegacija sindikata gradbenih delavcev, ko je v sredo minulega tedna pri koroški deželni vladi posredovala za poživitev gradbene dejavnosti zlasti na področju stanovanjske gradnje. Posebej je ob tej priložnosti poudarila potrebo čimprejšnjega pričetka gradnje ceste za pospešeni promet skozi Visoke Ture, ki bi omogočila premostitev sedanje vrzeli na področju gradbeništva. Vsaka reč Ima poleg svojih senčnih tudi sončne strani. V letih prekomerne 'konjunkture v Avstriji so se namreč gradbena podjetja preobjedla in zgubila vsako mero za vskladitev svojih storitev s cenami, ki so jih zahtevala. Isto v veliki meri velja za delavce v gradbeništvu. Sedaj ko investicijska dejavnost upada in ko gradbeništvo stagnira, prihaja čas streznjenja. To prihaja zlasti do izraza na področju gradnje cest. Sredstva, ki so jih v ta namen pripravile država in zvez. dežele, se niso Skrčila. Toda do naročil pridejo le podjetja z najugodnejšimi ponudbami. Ker se ta praksa uveljavlja tudi pri gradnji stanovanj in elektrarn, prihaja čas, ko bosta tudi v gradbeništvu kvaliteta in odgovarjajoča cena spet dobila vsaj podobno veljavo, kakor jo dobivata na drugih področjih gospodarske dejavnosti. V Jugoslaviji: Devizni dotok iz turizma za 55,2 odstotka večji Priprave za letošnjo turistično sezono so se v Jugoslaviji začele v večjem obsegu kot prejšnje leto. Predvsem to velja za intenzivno gradnjo novih turističnih objektov. Letos se bodo namreč v Jugoslaviji povečale prenočitvene zmogljivosti za približno 18.000 ležišč. Razen tega se računa s približno 15 tisoč novimi prostori v carripih ter s povečanjem zmogljivosti v zasebnih sobah. Znatno pa se je povečalo število prodajaln in oskrbovalnih središč na turističnih območjih in v posameznih krajih, širi pa se tudi omrežje črpalk in servisnih postaj. Za to sezono so železnice povečale število linij ter razen tega tudi število spalnih vlakov. Jugoslovanski letalski transport je za letos odprl nove linije, povečal svoj park ter število letov v evropska glavna mesta. Za leto 1968 so se zvišala sredstva, namenjena turistični propagandi na približno 13 milijonov dinarjev. V času od januarja do aprila letos se je v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta v Jugoslaviji povečal domači turistični promet za 6 odstotkov, inozemski pa za 19 odstotkov. V istem razdobju je narasel deviz- Ponudba in potrošnja živil Kakor po drugih industrijsko razvitih državah Evrope ječi od lani naprej tudi v naši državi kmetijstvo pod bremenom prekomerne ponudbe osnovnih pridelkov za prehrano in živilsko industrijo. S pridelki, kjer ima izvozne viške, se na inozemskem trgu le težko uveljavlja, ker s cenami ne vzdrži konkurence iz drugih držav. Iz istih razlogov pa ima težave tudi pri vnovčenju pridelkov, ki jih mora naša država se uvažati. Spričo tega je zanimivo spoznati, v kakšni smeri se razvija povpraševanje za živili. Statistični centralni urad je s tem v zvezi ugotovil, da je med stiriletjem 1959—1963 in štirilet-jem 1963—1967 povprečna potrošnja moke, riža in krompirja nazadovala za 7 odstotkov. Še bolj — in sicer za 10 odstotov — je nazadovala potrošnja svinjske masti, medtem ko je potrošnja pitnega mleka nazadovala celo za 11 odstotkov. Temu nasproti je porasla potrošnja govejega in svinjskega mesa; prvega za 7, drugega pa za 8 odstotkov. Proti vsemu pričakovanju pa je porasla potrošnja mesa perutnine. Porasla je za 71 odstotkov. Celokupna potrošnja mesa je lani v naši državi znašala 63,5 kg na prebivalca. Od te količine je na goveje meso odpadlo 15,6 kg, na svinjsko meso 37,3 kg, na meso perutnine 7,3 kg, na telečje in drugo meso pa 5,4 kg. Ta porast je povzročil, da mora Avstrija eno tretjino mesa perutnine še vedno uvažati, medtem ko proizvodnja svinjskega mesa komaj zadošča povpraševanju. Pri govejem mesu pa obstojajo slej ko prej izvozni viški, ki so narasli že na 25 odstotkov. V nasprotju z nazadovanjem potrošnje pitnega mleka se je povečala potrošnja mlečnih izdelkov. Potrošnja masla je narasla za 15 odstotkov, potrošnja sira za 19 odstotkov, potrošnja kondenziranega mleka pa celo za 100 odstotkov. Navzlic temu je naša država prisiljena, da izvozi vsak peti liter mleka, ki ga mlekarne odkupijo. V povprečju zadnjih dveh štiriletij je narasla tudi Jsotrošnja drugih živil, zlasti pa pijač. Potrošnja rastlinskih olj je narasla za 26 odstotkov, zelenjave za 11 odstotkov, citrus-sadja pa za 20 odstotkov. Potrošnja piva je narasla za 22 odstotov, potrošnja veliko dražjega vina pa za 52 odstotkov. ni dohodek iz turizma za 52 odstotkov. Letos maja pa je v primerjavi z istim mesecem leta 1967 narasel domači turistični promet, promet inozemcev pa je padel, kar je vplivalo na celotne rezultate prvih letošnjih petih mesecev. Letos maja je število prenočitev domačih gostov naraslo glede na lanski maj za 9 odstotkov, inozemskih pa je bilo 19 odstotkov manj. Zato kažejo podatki o turističnem prometu v času od januarja do maja porast števila prenočitev domačih turistov za 6,5 odstotka, medtem ko je inozemski turistični promet za 2,7 odstotka nižji kot v istem času lani. Celotno število prenočitev je v isti primerjavi večje za približno 4 odstotke. Kljub nekoliko zmanjšanemu inozemskemu prometu pa je v Istem času devizni dohodek iz turizma za 55,2 odstotka večji kot lani. Od januarja do maja letos je bilo deviznega dotoka iz turizma 40 milijonov dolarjev, medtem ko je lani znašal 26 milijonov. Tako velik porast deviznega dohodka kljub stagnaciji števila prenočitev inozemcev izhaja nedvomno predvsem iz nadaljnega oživljanja izletniškega turizma. Takšno oceno potrjujejo tudi podatki o prihodu inozemcev in motornih vozil tuje registracije v Jugoslavijo: v času od januarja do aprila letos je prišlo v Jugoslavijo z motornimi vozili 4,752.140 inozemcev, lani v istem času pa 3.907.082. Letos je torej njihovo število večje za 22 odstotkov. Celotno število motornih vozil inozemske registracije, ki so prispela v Jugoslavijo v času od januarja do aprila letos, je znašalo 1,474.436, kar je 24 odstotkov več kot v istem času lani, ko jih je prispelo 1,190.836. Novosti na XVII. avstr, lesnem sejmu XVII. avstrijski lesni sejem, ki bo v času od 8. do 18. avgusta v Celovcu, bo letos v še večjem obsegu kot doslej prikazal vlogo in pomen sodobne tehnike v izkoriščanju, transportu, obdelavi in predelavi lesa, mimo tega pa bo prikazal asortiment modernega orodja in potrošnega materiala za lesno industrijo ter izdelke stavbarske in mizarske industrije. Racionalizacijo in povečanje produktivnosti v žagarski industriji bo demonstrirala žaga, v sklopu katere bodo prikazane vse novosti transporta lesa do in od žage. Ta razstavni objekt bo prvič v Avstriji prikazal vlogo in pomen elektronike v sodobnem ža-garstvu. Prvič bo letos na sejmišču poskusno obratovala tako imenovana Ruho-žaga, avstrijski izum, ki predela hlode v okrogle elemente namesto v običajne deske. Ti elementi so mnogostransko uporabni za opažne, nosilne in dekorativne svrhe. S strani inozemskih zastopstev bo razstavljen finski stroj za lupljenje skorje, iz Japonske pa bo prispela zanimiva novost, in sicer pregiben traktor za transport lesa, ki je pripraven za male in srednje gozdne obrate. Za delno pristojnost Slovenije v zunanji trgovini Specifični položaj Slovenije v evropskem gospodarskem prostoru kakor tudi slovenska proizvodna struktura se razumljivo kažeta v blagovni menjavi Slovenije s tujino kakor tudi v splošni gospodarski povezavi v evropskem in širšem gospodarskem območju nasploh. Na to je opozoril dr. Stane 'Pavlič, predsednik komiteja za zunanjo trgovino Slovenije, na seji odbora za družbeno ekonomske odnose in odbora za trgovino, gostinstvo in turizem republiškega zbora. Dejal je, da je izredno težko, da bi vse zvezne ukrepe lahko enako uspešno uporabljali v Sloveniji in n. pr. v Makedoniji, ker imata ti dve republiki predvsem različno usmerjenost svoje zunanje trgovine. Slovenija na primer izvaža skoraj 80 odstotkov vsega blaga v zahodne dežele s konvertibilno valuto, makedonski Izvoz pa je usmer- Od domačih novitet so napovedani: žerjav za skladanje in premeščanje hlodov, stranski skladavec, prevozni stroj za cepljenje lesa, razne konstrukcije motornih žag i. dr. Poudarek lesnega sejma bo tudi letos na razstavi pohištva, ki bo tako v pogledu na površino razstavnega prostora kot tudi na število podjetij prekosila vse prejšnje. Poleg dosedanjih tujih razstavljalcev pohištva bo letos v sklopu te razstave prvič sodelovala tudi Danska. Letošnji avstrijski lesni sejem obeta novosti tudi na področju razstave montažnih stanovanjskih hiš in vikendov. Tokrat bo nastopalo nič manj kot sedem avstrijskih podjetij, poleg njih pa prvič razstavljalci iz Češkoslovaške. Na letošnjem lesnem sejmu bo sodeloval tudi zvezni lesno-gospodarski svet, ki bo skupno z gospodarskim pospeševalnim zavodom zvezne gospodarske zbornice pripravil reprezentatativno razstavo o možnostih uporabe lesa. Razstava bo med drugim obravnavala teme: les kot gradbeni material, konstruktivne lesne gradnje, vezan les, les v poslovalnicah in les v kmetijstvu. jen bolj na klirinško območje. Pri tem so mišljeni še posebej stiki Slovenije z EGS in EFTA. Ob takih specifičnih pogojih bi bilo nujno, da bi Slovenija pridobila nekatere pristojnosti v zunanjetrgovinski dejavnosti, kar bi pripomoglo k temu, da bi se menjava ali druge oblike gospodarskega sodelovanja razvijala dosti hitreje. Drugi pomembnejši predlog na tem posvetovanju vodilnih slovenskih gospodarstvenikov pa je bil izražen v zahtevi republiške komisije za mednarodne odnose, in sicer, da so mednarodni gospodarski odnosi setavni del političnih odnosov z drugimi državami in so hkrati njihov preizkusni kamen. Zato bi moralo biti vprašanje ekonomskih stikov s tujino stalno vključeno v delo zveznih organov, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko. posiROKecDSveai VATIKAN. — Predstavnik svete stolice za tisk monsignor Vallaino je izjavil, da sveta stolica upa, da se bo v oktobru začela pogajati s Češkoslovaško o navezavi diplomatskih stikov. S tem je odgovoril na vprašanje nekega novinarja, ki se je nanašalo na napoved češkoslovaške agencije ČTK o morebitni navezavi odnosov med Vatikanom in Češkoslovaško. WASHINGTON. — Podpredsednik ZDA Humphrey se je zavzel za boljše odnose ZDA s Kitajsko. Humphrey ne predlaga, naj bi ZDA navezale diplomatske stike s Kitajsko, pač pa se zavzema za to, da bi ukinili vse omejitve v trgovini s Kitajsko, razen omejitve za strateško blago. BEOGRAD. — Predstavnik jugoslovanskega veleposlaništva v Washingtonu je sporočil, da so se uspešno končali pogovori med predstavniki mednarodne banke za obnovo in razvoj in jugoslovansko investicijsko banko o dodelitvi novega posojila v višini 16 milijonov dolarjev za modernizacijo industrijskih podjetij. Tozadevno pogodbo bodo podpisali verjetno prihodnji mesec. NEW YORK. — Na sedežu OZN so sporočili, da bo konferenca neatomskih držav v Ženevi od 29. avgusta do 28. septembra. Na konferenco so povabili vse države članice OZN ter spezializiranih agencij. MOSKVA. — V moskovskih uradnih krogih poudarjajo, da je napočil zgodovinsko redek trenutek, ko sta Sovjetska zveza in ZDA pripravljeni priznati enakost sil in ko vidita edini izhod iz takšnega položaja v sporazumu, kasneje pa v dokončni razorožitvi. ATENE. — Voditelja grške in turške narodnostne skupnosti na Cipru sta se na svojem sestanku, na katerem sta razpravljala o vprašanjih državne ureditve Cipra, sporazumela za odložitev razgovorov za dva tedna. Politični opazovalci v Nikoziji gledajo na te pogovore z zmernim opitimiz-mom in menijo, da je bil dosežen napredek v odnosih med Turki in Grki na Cipru. LABIN. — Za proslavo 24. obletnice ustanovitve italijanske unije za Istro in Reko so v Labinu odprli italijanski klub kulture in priredili literarni večer, na katerem so književniki italijanse narodnosti brali svoja dela. Ob tej priložnosti so priredili tudi natečaj, na katerem je sodelovalo 12 slikarjev italijanske narodnosti. TOKIO. — Japonski svet za prepoved atomske in vodikove bombe je sporočil, da se bo 31. julija začel svetovni kongres, ki se bo zavzel za prepoved atomske in hidro-genske bombe. Kongres bo v Hirošimi in Nagasakiju, mestih, ki sta bili v drugi svetovni vojni žrtvi atomske bombe. KAIRO. — Predsednik svetovne banke McNamara je med svojim petdnevnim uradnim obsikom v Egiptu izjavil, da bo pripravil vse potrebno, da bi svetovna banka v prihodnje v večji meri sodelovala v gospodarskem razvoju Združene arabske republike. Med svojim obiskom se je razgo-varjal tudi s predsednikom uprave Sueškega prekopa o bodočih načrtih izboljšanja plovbe skozi prekop. NEW YORK. — V tednu, ko je stopil v ZDA v veljavo zakon, ki omejuje prodajo strelnega orožja, je bilo ubitih s streli iz revolverjev in pušk 189 ljudi. Statistika pa pravi, da je bilo leta 1966 v ZDA ustreljenih kar 6500 ljudi različnih starosti. RIO DE JANEIRO. — Organ argentinske katoliške cerkve „Criterio“ je zahteval, naj se konča vojaški režim in naj se obnovi ustavni sistem v deželi. List pravi, da dveletni vojaški režim generala Onganie ni dal zadovoljivih rezultatov in da je treba določiti datum, ko se bo sedanji šef države umaknil. To je prvič, da je „levo krilo" katoliške cerkve v Argentini odkrito zahtevalo ukinitev vojaške diktature, ki je izšla iz puča leta 1966. PRAGA. — Bivši predsednik češkoslovaške republike Antonin Novotny prejema po odstavitvi pokojnino pet tisoč kron mesečno in živi v svoji vili v Pragi. Tistim, ki menijo, da Novotny ne zasluži tako visoke pokojnine, je sekretar CK KPČ Cisar odgovoril, da je boljše dati nekomu pet tisoč kron pokojnine, kot pa pustiti, da še naprej dela škodo. MILANO. — V milanski jetnišnici San Vittore se je okoli 800 izmed skupno 1300 kaznjencev s palicami in pločevinastimi skledami, z brcami in pestmi spoprijelo z 200 pazniki in policisti. Ranjenih je bilo okoli 50 ljudi. Šele po sedmih urah je uspelo vzpostaviti mir. Kaznjenci so zahtevali spremembo hišnega reda. HANOI. — Po porčilu sevrenovietnam-ske časopisne agencije so osvobodilne sile Južnega Vietnama v letošnjem prvem polletju osnesposobile 360.000 sovražnih vojakov. TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBU Kako dolgo še? » a s »s h ra s m v-exyc/n>o#? Pedagoški teden 1968 Problem Korotana je postal že dokaj smešen in absurden, ker odgovorni v svoji polpretekli zabubanosti in predkoncilski zakrknjenosti vidijo vzroke tega žalostnega spora namenoma vsepovsod, samo tam ne, kjer so v resnici. Ne vem, ali p. Tomažič noče razumeti ali ne more razumeti, da so vse akcije slovenskih študentov bile naperjene zgolj proti izkoriščanju njegove avtoritarne oblasti, ki jo je dobil od lastnika doma, Mohorjeve družbe v Celovcu, ter proti postopanju njegove sekretarke oziroma upravnice Frau Langer. Vzroki tega spora so tako otipljivi, da bi jih moral tudi dr. Inzko priznati, če je vsaj malo iskren. Kako se odgovorni skušajo z vsemi rokami in nogami otresti odgovornosti in prikriti resnične vzroke, dokazuje tudi Tomažičev „Odgovor Slovenskemu prosvetnemu društvu Zarji" (Vestnik, 12. 7. 1968). Kako spretnjakarsko se izmakne svoji odgovornosti s tem, da spet enkrat slika koroškim rojakom „znosno“, „sodobno“, »prijetno“ in „srečno" življenje v Korotanu. Da je marsikateri študent Tomažičevo anketo pozitivno izpolnil, je razumljivo, ker jo je moral podpisati in ker bi moral, če bi jo izpolnil resnici na ljubo negativno, računati s tem, da ga prečastiti pater postavi še isti dan pod kap. Vsekakor pa sta Mohorjeva družba in p. Tomažič vsaj v tem oziru „weltoffen", da sta zgradila s pomočjo koroških Slovencev in drugih ustanov na Dunaju dom za študente raznih evropskih narodnosti, ki živijo z vodstvom doma v „popolnem razumevanju in soglasju“, ker vlada v Korotanu pač Jako lep mir, red in zadovoljstvo vseh.“ Kje na svetu bi še mogli najti bolj posrečenega samo-pravičništva kot v primeru Korotana? Kdo za božjo voljo so vendar tisti „falirani študentje", ki niso stanovali v Korotanu, in se ga zdaj hočejo s silo polastiti? Kako dolgo bo p. Tomažič še ponavljal ta svoj edini slepi argument, s katerim hoče prikriti dejanske vzroke spora in svojo nezmožnost v občevanju z mladimi ljudmi? Kdo se bo vendar polastil doma, ko je pa zapisan v zemljiško knjigo Mohorjeve družbe? Ali to bolestno ponavljanje istih fraz in neutemeljeni strah pred zasledovanjem odgovornim krogom še vedno ne odpre oči? Kdo vendar še more verjeti človeku, ki je napisal „Moj tretji in zadnji odgovor“ in kar nato spet piše odgovore, v katerih ponavlja vedno iste stvari? Kdo na svetu še more verjeti človeku, ki zapiše v Vestnik „Ker kazni ne poznamo“ in je ravno v Korotanu po načinu kakega otroškega vrtca kaznoval odrasle študente s tem, da jim je prepovedal za teden dni gledati že itak zelo pristriženi korotanski televizijski spored ali pa igrati ping-pong v kleti. Kaznovati je znal p. Tomažič tudi v starem Korotanu, ko je zahteval od študenta Ferka denarno globo. Kje na svetu bi mogli najti modrijana, ki bi razložil, kako je treba govoriti s človekom, ki je 30. aprila vrgel Stickrovo imovino na hodnik in potem trdi, da to ni res, čeprav ga je pri tem opravilu opazovalo najmanj pet ljudi? Na drugi strani pa imenuje p. Tomažič v Vestniku „malenkost“ dejstvo, da je njegova sekretarka oziroma upravnica nosila študentom iz hladilnikov živila, ki niso bila shranjena v enotni „korotanski škatli". Vsak človek pač ima drugačne nazore. Ze slavni rimski pesnik Horac je v tretji satiri potožil, kako težko se uveljavi spoznanje, da je v bistvu isti prekršek, če kdo potrga na tujem vrtu zeljnato glavo ali pa, če oskruni svetišče. Kako groteskna je celotna korotanska situacija, je občutil tudi Tomaž Košir, ki je v „Naših razgledih“ (Ljubljana, 6. julija 1968) zapisal: „Težko je nekomu kaj dopovedati, ko že sprevidiš, da ne zmore dojeti. Tako rektor Tomažič ne zmore dojeti nesprejemljivega duha (in tudi črke) svojega hišnega reda in posebno še pojasnil, torej tudi duha in načina svojega ravnanja, skratka — ne zaveda se zgrešenega razmerja oziroma nerazmerja do mladih Korošcev. Zato seveda ne preseneča, ko se rektor Tomažič ob svojem hišnem redu začudeno sprašuje: „Rad bi vedel, kaj je v njem tako hudega." „Namen kakega doma (kakega samostana) torej je, da se izvaja hišni red (da se spoštuje klavzura), da se prebivalci šepetaje pogovarjajo med sabo, da tiho stopicljajo po hodnikih (pobožno sklonjenih glav), da ne gledajo skoz okna (da jih ne odpirajo) itd. itd." Tomaž Košir zaključuje svoj članek o Korotanu takole: „Če ne bi vse okoliščine s Korotanom oziroma upravo kazale, da je skoraj brezupno, bi si vendarle dovolil svetovati patru Tomažiču, naj se vsaj malo seznani s tem, kako duhovniki na Slovenskem danes obravnavajo mlade ljudi in iščejo stika z njimi. Javno in tako drastično svojih težav v prehodu na sodobne metode niso imeli ali pa jih vsaj nikoli kazali niso." Naravnost smešno pa je v tem sporu zadržanje Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je hotel celotno zadevo hitro izrabiti v svoje politične namene, kar mu pa tokrat ni uspelo. V Inzkovih uvodnikih kar tako mrgoli „nevidnih sil" in „zaključenih krogov", da postane človeka strah pred tolikšno nevarnostjo, ki preti slovenskim „katoliškim“ vrstam. Kaj nam za božjo voljo pomaga, če so se vsi odborniki Narodnega sveta distancirali od prvega Inzkovega uvodnika „Skupna pot z Mohorjevo", če ga pa dr. Inzko čez mesec dni spet objavi v drugem besednem zaporedju? Ali more kak predsednik Narodni svet še bolj osmešiti? Odbor Narodnega sveta se bo moral tudi tokrat distancirati, če se je zadnjič zares iskreno distanciral! Človek se večkrat vpraša, kako sploh more priti do takih klavrnih spodrsljajev Narodnega sveta, ko pa sedijo v njem tudi ljudje kot dr. Dumpelnik, dr. Zerzer, Mirko Kumer, dr. Vospernik, dr. Zablatnik, ki znajo trezno in objektivno presoditi položaj. Ne morem in ne morem verjeti, da bi tudi ti predstavniki Narodnega sveta trepetali pred „nevidnimi silami", ki bodo vsak čas strmoglavile neomadeževane koroške Slovence v neznano, a zato tem bolj strašno katastrofo. Moje mnenje o teh predstavnikih je predobro, da bi mogel misliti, da je tudi zanje študirajoča mladina preumazana, neznačajna, prevzetna ter preodkrita, ki bi jo mogli pustiti z mirno vestjo in s prekrižanimi rokami pod kapom. Ravno zadeva Korotan je pokazala v najsvetlejši luči, da je v Narodnem svetu kljub nenehnemu poudarjanju krščanskih fraz, ki nic nimajo vec opraviti s pravim krščanstvom, nekaj duhovno zelo votlega, in kako prav sta imela Klub slovenskih študentov in Koroška dijaška zveza, da sta z vso odločnostjo zahtevala odstop predsednika dr. Inzka. To votlost in sprenevedanje že začenjajo spoznavati tudi v najbolj oddaljenih gorskih krajih. Vsak preprosti koroški Slovenec v najkrajšem času spregleda zlaganost in demagogijo> tistih slovenskih koroških krogov, ki ob vsaki priložnosti oblečejo čez svoje umazane srajce bleščeče se „katoliške“ jopice. Naši ljudje niso tako zaslepljeni, da bi mogli verjeti neresničnim trditvam dr. Inzka in p. Tomažiča. Komu še koristi strnjen demagoški katekizem ideološko jasno" opredeljenega Narodnega sveta, komu neiskreno krščanstvo, ki se je zabarikadiralo za ne-kašnimi frazami? Koliko smradu, koliko družbene lazi je v tej Koroški pedagoški institut je ob zaključku šolskega leta priredil tudi letos pedagoški teden v Celovcu. Slovesna otvoritev je bila v ponedeljek, dne 8. julija, v Domu glasbe v Celovcu. Deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik Haselbach, je ob tej priliki pozdravil poleg referenta koroške deželne vlade, deželnega svetnika Hansa Schoberja še vrsto uglednih osebnosti javnega življenja. V svojem otvoritvenem govoru se je deželni svetnik Schober bavil predvsem s problemom pomanjkanja učiteljev ter se dotaknil tudi vprašanja ustanovitve visoke šole na Koroškem. V okviru pedagoškega tedna, ki je obsegal štiri glavne referate, sedem izobraževalnih ter osem pripravljalnih seminarjev in tri tečaje za poklicne učitelje, je bil tudi letos tridnevni seminar za učitelje dvojezičnih šol, ki ga je vodil vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu, okrajni šolski nadzornik Rudi Vouk. V svojem uvodnem predavanju „Delo na manjšinski šoli tekom šolskega leta" je okrajni šolski nadzornik Vouk govoril o važnosti dobrega stika med učiteljem in učenci v razredu in med drugim dejal: „Od slabega ali dobrega stika je veliko odvisno. Dober stik da domačnost in neprisiljeno ozračje. Ni nobenih ovir. Zato so razgovori sproščeni. Neposrednost je značilna za dober stik: ni strahu, da bi se zameril, če rečem to in ono. Zato vlada vzdušje medsebojnega zaupanja. Ni se treba bati, da bo zaradi nepravilnega odgovora ali razlage prišlo do hude eksplozije. Beseda bo našla najboljšo možno razlago in šele, če te možnosti ne bi bilo, se bo na pravilen način popravilo. S stikom je tako: duševno razpoloženje vsakega razreda je drugačno. Treba ga je vzvočiti v isto tonsko vrsto, drugače razredni orkester ni harmoničen." Za uspešno delo pa je potrebna tudi strpnost in obzirnost, je menil Vouk in nadaljeval, da „strpnost odpira pot do sočloveka. Strpnost je posebno na področju manjšinskega šolstva neobhodno potrebna. Kaj je strpnost? Strpnost je obzirnost do bližnjega, ki drugače misli in drugače čuti. V velikem svetu pomeni strpnost priznanje, da sme poleg neke sile obstojati še druga sila — strpnost je torej koeksistenca. To je treba v letu človekovih pravic jasno spoznati. Pri nestrpnosti gre predvsem za nasprotje v svefovnonazornem, verskem, političnem in nacionalnem, a tudi v osebnem gledanju na svet in življenje”. .Obzirnost”, je menil nadzornik Vouk, .odpira edino pravo pot do sočloveka, tudi v šolskem razredu. Razvojna pot je sledeča: neobzirnost in nasilje; obzirnost, strpnost, spoznanje in priznanje; če smo pa tako daleč, tudi sodelovanje ljudi z različnimi pogledi ni nič čudnega. Od življenja drug zraven drugega pride do življenja drugega z drugim. Naša naloga kot učitelji pa je, da sooblikujemo mladi rod, mladino na naših šolah, da pridemo preko obzirnosti, spoznanja in priznanja do sodelovanja in prijateljskega življenja drugega z drugim. To je edina pravilna pot, ki ni le demokratična, temveč tudi v skladu s človekovimi pravicami. Pri vzgoji naše mladine naj to iz dneva v dan vedno na novo upoštevamo! To naj bo kot rdeča nit, ki se vleče iz ene ure v drugo, skozi celo šolsko leto, skozi celo šolsko dobo!” Vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu, okrajni nadzornik Rudi Vouk je poudaril tudi potrebo, da se otrokom razloži, zakaj je ta ali oni prijavljen ali ni ni prijavljen k dvojezičnemu pouku. V svojih nadaljnjih izvajanjih je govoril o urniku, pripravi učitelja na pouk in o učnem načrtu. Na seminarju za učitelje dvojezičnih šol so govorili še dr. Pavle Zablatnik, dr. Herbert Koschat, okrajni šolski nadzornik Josef Mai-ritsch ter Anton Hribernik in Simon Strugger. 2iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Peto mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Spittaiu Konec prejšnjega tedna je v gradu Porcia tekmovalo lepo šte- = E vilo pevskih zborov. Bilo je to peto mednarodno tekmovanje pevskih | = zborov v Spittaiu in z rezultati so lahko zadovoljni zbori, pevo- = S vodje in posebno še prireditelji. Tekmovanja, ki je bilo razdeljeno = = v dve kategoriji, so se udeležili znani zbori iz raznih držav Evrope § | inz bor iz Združenih držav Amerike. V kategoriji B so se merili | E zbori v narodni pesmi, kategorija A pa je bila pridržana podajanju = | umetnih skladb. | V petek zvečer je zmagal v kategoriji B zbor „Joža Vlahovič" = = iz Zagreba. Zbor je vodil dirigent Emil Cosetto. Odločitev za raz- | | sodnike ni bila lahka, kajti tudi zbora, ki sta zasedla mesti dve in = = tri, se lahko prištevata k najboljšim interpretom narodne pesmi v S | Evropi. Drugo mesto je osvojil »Ljudski zbor" iz Passau-a, tretje = | pa je zasedel „Zilinsky miešany sbor“ iz Češke. Zbor »Joža Via- | | hovič" je pod svojim izvrstnim dirigentom dovršeno zapel vrsto § = narodnih pesmi. Posebno narodna »Došel je, došel" je vzbudila | | mnogo pozornosti. Zbor gotovo tudi v Jugoslaviji sodi med naj- | | boljše. V soboto so zbori tekmovali v umetni pesmi. Obvezno je = = vsak zbor moral zapeti stavek iz opere »Ariande" Monteverdija in § | Heillerjevo skladbo »Duša Kristusova, posveti me". Obvezni pesmi § = nista bile lahki, tako da se je že tu izkazala zmogljivost posamez- = | nih zborov. Posebno Heillerjeva skladba je bila za zbore iz inozem- | = st v a že zaradi jezika zelo težka. Po dolgem posvetovanju je raz- S | sodišče dodelilo prvo nagrado zboru iz Češke. Tako je „Zilinsky f § miešany sbor" po dobrem tretjem mestu v prvem tekmovanju = | osvojil še prvo mesto v podajanju umetne pesmi. Drugo mesto je | | zasedel še mlad komorni zbor »St. Othmar" iz Dunaja, tretje pa | | sta si delila dunajski zbor „Waltharia“ in zagrebški zbor »Joža | | Vlahovič." Tudi to leto je tekmovanje pevskih zborov združilo v Spittaiu | E odlične zbore. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem § = izvrstnih zborov. rilllllllllllllllillilllllllilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIItiŠ Lepa gesta kulturnih delavcev v Kranju Klub kulturnih delavcev v Kranju že drugo leto izdaja kot prilogo »Gorenjskem glasu” svojo literarno revijo »Snovanja”. Zadnjo številko je uredništvo te revije docela posvetilo koroškim literarnim ustvarjalcem. Z izjemo pesnika Valentina Polanška predstavljajo sodelavce revije »Mladje”. Na prvi strani pod sliko Djekš je uvodnik posvečen problematiki slovenske manjšine na Koroškem in njenemu kulturnemu življenju. V tem članku je med drugim tudi rečeno, da so se v posebni koroški številki Snovanj odločili predstaviti iz spodbudnega števila koroških pisateljskih imen samo najpomembnejše predstavnike srednjega in mlajšega rodu, ki so že izdali svo- je samostojne knjige, ob koncu pa še dostavljajo, da je posebna številka Snovanj samo poskus, da bi našli trajnejši stik s koroškimi rojaki. Na naslednjih straneh predstavljajo avtorje s kratko biografijo in pregledom njihovega dosedanjega literarnega dela. Kot prvi je predstavljen Valentin Polanšek, za njim Erik Prunč, Florijan Lipusch in Karel Smole. Razen dveh pesmi Valentina Polanška, ki so iz novejšega časa, so v reviji ponatisnjeni izbori iz njihovih pred leti izdanih knjig. Izbor In spremno besedo o avtorjih je uredil in napisal France Pibernik. Likovno opremo so povzeli iz raznih številk Mladja, avtorji pa so Valentin Oman, Hubert Greiner, Zorka Weiss in Gustav ianusch. Škoda, da za izdajo te koroške številke niso skušali zbrati novejših del predstavljenih avtorjev in da so se omejili zgolj na zgoraj navedene avtorje. Vendar pa je to začetek in upamo, da bodo ob drugi priliki našim neposrednim sosedom na Gorenjskem predstavili še druga imena, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo v našem literarnem življenju. Klubu kulturnih delavcev vsekakor čestitamo in želimo, da bi po tej izdaji napravili še nadaljne korake in predvsem začeli gojiti osebne stike, ki bi lahko še bolj poglobili sodelovanje. KULTURNE DROBTINE V V Velenju se jo konžal enotedenski seminar ta zborovodje mladinskih zborov, ki so ga pripravili Druitvo glasbenih pedagogov Celje, Mladinski pevski festival in Zveza kulturno prosvetnih organizacij. Udeleževalo se ga je 4! zborovodij iz Slovenije, Trsta in Koroike. Predavali so profesorji Radovan Gobec, Slavko Mihelžiž, Mladen Pozajil, Joža Požgaj, Branko Rajšter in ped. svetnik Peter Lipar ter Jurie Vreže. Ti seminarji imajo že dolgoletno tradicijo in so mnogo pripomogli k dvigu mladinskih zborov v Sloveniji, Trstu In na Koroikem. • Z izvedbo Sofoklove »Antigone" v uprizoritvi žlanov dramskega ansambla Makedonskega narodnega gledaliiža iz Skopja se je zažela v Ohridu najvežja kulturna poletna prireditev v Makedoniji, Ohridsko poletje (I. 9 V londonski galeriji VVoodstock so odprli samostojno razstavo grafik beograjskega umetnika Miodraga Vartaminija. klavrni politični igri, ki je brez vsakega zanosa in kajpada tudi brez vsake notranje svobode! Slovenska javnost in predvsem slovenski študentje pričakujejo od Narodnega sveta, zlasti pa od tistih njegovih odbornikov, ki se se niso požvižgali na študirajočo mladino, da prekličejo nestvarna in neresnična sumničenja, ki jih je objavilo glasilo Narodnega sveta „Naš tednik", istočasno pa naj skrbijo za to, da Narodni svet končno začne iskati vzroke tega spora tam, kjer dejansko so, namreč v visokošolskem domu „Korotan“ na Dunaju. Drugače je vse pisarjenje o Korotanu bob ob steno, ki ne koristi nobenemu, najmanj pa slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Miško Kulnik Naši pevci so peli dolenjskim izseljencem Na lepem razglednem prostoru pod razvalinami starega gradu na Mirni na Dolenjskem je minulo soboto in nedeljo bilo prizorišče drugega srečanja dolenjskih izseljencev, ki so ga organizirale občinske konference SZDL spodnjesavskih in dolenjskih občin. Prireditelji so za to srečanje povabili na Mirno več ansamblov, da sodelujejo v kulturnem delu te prireditve. Slovenska prosvetna zveza je v ta namen poslala na Mirno svoj združeni moški zbor, ki je s koroško narodno pesmijo doprinesel svoj delež na tej veliki prireditvi. Srečanja se je poleg domačih kuiturnih in političnih delavcev udeležilo tudi več predstavnikov republiških forumov, med njimi tudi predsednik Slovenske izseljenske matice Franc Pirkovič. Vsem navzočim, predvsem pa iz- domača godba na pihala in inštru-seljencem in gostom, ki so prišli na mentalni ansambel so z našim pev-Mirno, je predsednik občinske kon- skim zborom izmenoma odvijali ference SZDL Trebnje Slavko Kržan program. S pesmijo »Zdravljica" v imenu prirediteljev izrekel pri- pa je združeni moški zbor Sloven-srčne pozdravne besede ter pri tem ske prosvetne zveze, ki so ga se-tudi poudaril, da se bodo prizade- stavljali zbori iz Hodiš, Škocijana, vali, da bi se izseljenci, ki trenutno Št. Vida v Podjuni, Železne Kaple bivajo med svojimi rojaki počutili in Pliberka, zaključil kulturni del dobro in da bodo tudi potem, ko srečanja. Vsem nastopajočim se je se bodo vrnili na svoje sedanje v imenu prirediteljev zahvalil tajnik domove, gojili z njimi tesne stike občinske konference SZDL Trebnje, in jim stali ob strani z ljubeznijo ki je skupinam izročil tudi spornin-do brata, ki živi v tujini. ska darila. Slovenskim izseljencem je sprego- Srečanja, ki se je odvijalo od so-voril tudi predsednik Slovenske pro- kote na nedeljo, se je udeležilo svetne zveze iz Celovca dr. Franci ve^ l's°č ljudi. V soboto so v ta no- ja, zvečer pa so igralci prosvetnega društva „Lojze Košak” iz Kostanjevice uprizorili Finžgarjevega »Divjega Lovca”. Dejstvo, da si je samo igro ogledalo dvatisoč ljudi, potrjuje izredno organizacijsko spo- rna leti gostoval pri nas z Žižkovo »Miklovo Zalo”. Tudi Divjega lovca" je z ansamblom naštudiral režiser in kulturni delavec Lado Smrekar. Sceno za to uprizoritev je napravil akademski slikar Maksim sobnost pripravljalnega odbora pri- Gaspari. Vsem ljubiteljem ljudske reditve, na drugi strani pa popular- igre ob tej priliki sporočamo, da je nost kostanjeviškega igralskega an- Slovenska prosvetna zveza povabila kostanjeviške igralce, da tudi z »Divjim lovcem" pridejo gostovat na Koroško. sambla. Ta ansambel iz Kostanjevice je nam koroškim Slovencem še dobro v spominu, ko je pred dve- Storitve pliberške občine v zadnjih letih Kdor nekoliko razmisli o tem, kaj je pliberška občina v zadnjih štirih letih, od začetka 1964 pa do konca 1967, načrtovala in izvedla, asfaltirati prostor pred Grenzland-heimom, dvorišče pred osnovno šolo, pot h glavni šoli, Paulitschevo ulico, Klavniško ulico, Gabelovo lahko ugotovi, da je bilo v tem ča- pot, pralni prostor, Mačkovo pot, Zwitter, ki je med drugim dejal, da koroški Slovenci čutimo z njimi, in da, čeprav živimo v svoji lastni domovini občutimo kot manjšina v zamejstvu potrebo povezanosti z matičnim narodom, ki nas napaja s svojo kulturo in nam z njo vliva upanje v njegovo življenjsko moč in upravičen ponos na njegovo visoko kulturno stopnjo v mednarodnem merilu. men odprli tudi razstavo domačega slikarja-naivca Viktorja Magyar- Letovanje otrok v Savudriji Prejšnji petek je odpotovala skupina koroških slovenskih otrok na počitniško letovanje na Jadran. Zveza slovenskih organizacij že ne-Pesem, ki je zadonela iz grl na- *at ^ prireja ta letovanja in ji pri ših pevcev pod vodstvom zboro- *em delu pomagajo prijatelji naše vodje Valentina Hartmana je med n'Iodine v Sloveniji. Letos je odpo-poslušalci našla dober sprejem. *ovaio na letovanje 48 otrok iz Med izseljenci so pesmi „N'mav raznih krajev Roža, Gur, Podjune in Zilje. V Zavodu za počitniška letovanja v Savudriji so otroci iz Koroške našli — kot že več let poprej — prijetno zavetišče. Letovanje bo trajalo tri tedne. Otroci so se izredno veselili odhoda na morje, saj jim prinaša potovanje in letovanje mnogo zanimivega in lepega. Skupino koroških slovenskih otrok ... v. .. spremljata Valentin Pečnik, dijak -ST »“£ gimnazije, letu starosti preminul naš splošno ^ rauss' dijakinja učiteljišča, priljubljeni soobčan Maks Stru-ger. Pokojni je bil rojen pri pd. Ogrizu. Kakor vsa Ogrizova družina, je tudi Maks bil zaveden član naše narodne skupnosti. Pri vsaki priložnosti je zagovarjal svoj materin jezik, ki mu je bil nad vse drag. Pokojnika so tudi vsi poznali kot poštenega in delavnega človeka. V drugi svetovni vojni je bil pohabljen, vendar ga to ni oviralo, da ne bi su na mnogih področjih marsikaj storjenega. Naj se na tem mestu spomnimo nekaj najvidnejših dosežkov občinske dejavnosti v teh letih. Na gradbenem sektorju je obči- Brundlovo pot ter v Libučah Rudarsko in Cerkveno pot. Prahu so sprostili poti na nekaterih krajevnih prehodih. Gradili in popravljali so poti v hribovite kraje kakor v Šmarjeto, na Zgornji Šmarjeti pri Raku in Mo-na dogotovila in ustrezno opremila ličniku ter zgradili vozno pot h Ko- novo občinsko uradno poslopje. Pozidali so stanovanjsko hišo za 9 družin in odstranili barake, za gradnjo stanovanjske hiše, ki jo je postavila Neue Heimat za 12 družin, pa je občina prispevala znatno vsoto. leniku in Rožmanu. Občina je prevzela tudi tovorno pot na Komelj. Občina je nakupila več zemljišč kakor n. pr. Rafferjeva in dvakrat Metnifzeva zemljišča ter zemljišče za kopališki prostor, poceni odprodala pa je 25 gradbenih parcel ter Med pomembne izvedene regu- industrijska zemljišča raznim obrt- čriz izaro”, »Čej so tiste stezdice” in »Pesem o rojstvu” izzvale posebno čustveno razpoloženje in marsikdo ni mogel zadržati solz v očeh. Folklorna skupina iz iPreddvora, Slovenji Plajberk lacije sodi n. pr. regulacija bistriškega potoka na odseku Cirkovče in Pliberk. V Cirkovčah sta bila zgrajena dva mostova, pet mostov pa v Št. Jurju in Libučah. Projektirali so regulacijo bistriškega potoka med Vidro vasjo in Dobom, kakor tudi preložitev libuškega potoka. Zgrajena je bila vodovodna naprava v Šmarjeti, stalno razširjajo tudi vodne napeljave v Pliberku, Libučah in v St. Jurju, podprli pa so tudi nekaj zasebnih vodnih interesentov. Izvedene so bile različne asfalti-zacije. Med drugim so asfaltirali občinsko cesto v Rinkole in Vogrče ter cesto od Blata v Letino in cesto v Cirkovče. V samem Plikerbu so nim in industrijskim tvrdkam. Po svojih močeh pospešuje 'in podpira občina industrijo. Obratujejo n. pr. kovinska industrija Jesch, tvrdki Mo-ser in Stefitz, žaga Trampusch in tesarstvo Krof. Tvrdki Mortl in Vodiv-nik sta se naselili v Pliberku. Št. Janž Koroška dijaška zveza v Ljubljani Po letošnjem srečanju slovenske zamejske mladine, ki je bilo v Gorici v Italiji in so se ga udeležili tudi zastopniki Zveze mladine Slove-pridno pomagal pri delu ’ na domači ni)e' so se člani Koroške dijaške kmetiji, ki mu je bila posebno pri zveze na povabilo CK ZMS kratko srcu. ustavili v slovenskem glavnem me- Ogrizovi so pokojnika iz Celovca slu. V prostorih CK ZMS jim je go-prapeljali na svojo domačijo in ga v voril član Izvršnega sveta Sloveni-rojstni hiši položili na mrtvaški oder. je Bojan Lubej. V referatu »Koroški Na zadnji poti na pokopališče ga je slovenci kot most med dvema na-spremljala velika množica pogrebcev. rodoma — .iz vidika Slovenije in iz Ob odprtem grobu so mu domači pev- vidi|ta s|ovenske koroške študirajoči zapeti v slovo zalostmke, domači . , .. „ . „ . , , . , , v m - » . ce mladine je Bojan Lubej podal sliko položaja narodnih manjšin Mitja Gorjup, član CK ZMS, je v zaključnih besedah izrazil potrebo po nadaljnjih, sličnih razgovorih, ker se očitno srečuje mladina preredko. Člane Koroške dijaške zveze je Dne 16. f. m. smo ob obilni udeležbi pogrebcev pokopali Pirmano-vo mater Heleno Permoi. Dočakala je lepo starost 92 let. Rajna Pirmanova mati je bila vzor pridne, zavedne in značajne slovenske matere. Leta 1921 se je priselila iz Mač z hčerko in sinom v St. Janž, kjer je podedovala precej zanemarjeno posestvo pri p. d. Pirmanu, ki pa ga je v nekaj letih zelo lepo uredila. Prav v tistem času po plebiscitu se je v St. Janžu nanovo poživilo slovensko prosvetno društvo. Uredilo je lepo bogato knjižnico, obnovilo tamburaški zbor, zbralo igralsko skupino s 30 člani ter vsak mesec priredilo sestanke društvenih članov. (Prostore za vse te skupine je popolnoma brezplačno sprejel popoldan avstrijski general- d°la "Q (ra*P?!°g° društvu Pirma- župnik Jančar pa je opravil pogreb ne obrede. Z željo, da bi pokojni Maks mirno počival v domači zemlji, ki mu je bila vedno pri srcu, izražamo vsem sorodnikom iskreno sožalje. KOLEDAR Petek, 19. julij: Vincencij Sobota, 20. julij: Marjeta Nedelja. 21. julij: Prakseda Ponedeljek. 22. julij: Mar. Magd. Torek. 23. Julij: Apolinarij Sreda, 24. julij: Kristina četrtek, 25. julij: Takob madžarske in italijanske — v Sloveniji in nato govoril o slovenskih manjšinah v zamejstvu. Poudaril je, da so odprta vprašanja slovenske manjšine na Koroškem stalno prisotna na pogajanjih in stikih med Avstrijo in Jugoslavijo oziroma med Koroško in Slovenijo. Bojan Lubej je menil, da je potrebna za reševa- ni konzul v Ljubljani, dvomi svetnik dr. Heinrich Riesenfeld. Sprejema, ki je potekal v domačem vzdušju, se je udeležil tudi Bojan Lubej. Generalni konzul je izrazil veselje nad tem, da je prišlo do razgovora mladih koroških Slovencev s članom izvršnega sveta, Bojanom Lubejem. V kratkem nagovoru je generalni konzul rekel, da »življenje kot manjšina v neki državi prinaša s nova mati. Nešteto večerov je trudna od dela presedela med igralci in tamburaši ter skupno doživljala potek vaj, ki so jih v njeni hiši imeli najmanj dvakrat na teden. Nikdar se ni jezila, čeprav je bila mladina večkrat tudi zelo glasna in razposajena. Globoka ljubezen do svojega naroda in do lepe slovenske besede jo je vodila, da je vzgojila tudi svoja dva otroka v istem duhu zavestne požrtvovalnosti v jeklene značaje. Oba sta bila zelo sabo vsekakor mnogo problemov, aktivna člana društva. Slovenska ki se morajo vedno znova reševati. Zaradi tega je manjšina nekaj živega, nekaj, s čimer se mora vsak roškem predvsem akcija koroških Slovencev samih in da je predvsem od njihove aktivnosti odvisno, da se čimprej rešijo odprta vprašanja manjšine. Dijaki in študentje so stavili čla-izdajateij, založnik in lastnik: Zveza *io- nu izvršnega sveta, Bojanu Lubeju, as. ras rs, rs * *> **> «■«»*»' nik: Andrej Kokot; uredništvo in upravo je primanjkovalo Časa. Tudi se 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse vprašanja, kot je manjšinsko na 10, telefon 56-24. — Tiska: Založniška In v -i . - ,. tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Koroškem, morejo uspesno predis-Borovije. kutirati le v ožjem krogu. nje manjšinskega problema na Ko- dan znova ukvarjati. Zato je potrebno uvidevanje in razumevanje od obeh strani, ki morata v prvi vrsti temeljiti na toleranci". Koroški Slovenci naj bodo most, naj prispevajo k temu, da bodo odnosi med Avstrijo in njeno južno sosedno državo postajali tesnejši, še bolj prijateljski in prisrčni, je poudaril generalni konzul. Za sprejem se je generalnemu konzulu zahvalil Matevž Grilc, Gradčani pa so zapeli nekaj pesmi. prosvetna zveza je ob svojem jubileju podelila Pirmanovi materi za njene požrtvovalne zasluge Drabos-njakovo priznanje. Življenjska usoda Pirmanova materi ni bila mila. Hčerka, ki se je poročila, je po nekaj letih zakona še mlada umrla. Sina Andreja, ki je od leta 1930 naprej kot predsednik vodil prosvetno društvo, so nacisti leta 1944 odgnali v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je ob razpadu tretjega rajha kot mučenik končal svoje življenje. To je bil za blago ženo silen udarec. Ostala je popolnoma sama na svojem fx>se- V dokajšnji meri posveča občina skrb tudi šolstvu. Nova osnovna šola z moderno opremo je dogo-tovljena v Šmarjeti. Obnovljena je osnovna šola v Pliberku. Začeli so z obnovo osnovne šole v Libučah in Vogrčah ter kupili za ti dve šoli tudi telovadne prostore. Med prizadevanjem za kulturo bi omenili ustanovitev VVerner Ber-gove galerije v Pliberku, nabavo umetniških lesorezov za sejno dvorano, nego in prispevke za ohranitev in restavracijo številnih spomenikov, kakor tudi podpore za popravila podružne cerkve v Vogr-čoh in župne cerkve v Pliberku. Občina si je nabavila tudi močan strojni park in poseduje med drugim VW-kombi, Unimog s priklopnikom, buldožer za razna zemeljska dela, snežni plug, nakladalnik za pesek, brizgalno za asfalt in cestni valjar. Teh nekaj podatkov iz dejavnosti pliberške občine naj zaokroži še splošna navedba o prizadevanju občine za elektrifikacijo, javno razsvetljavo, telefonske naprave, za šport, za požarne brambe in druge, za splošnosf pomembne zadeve. Z vsem omenjenim seve še zdaleč niso rešena vsa pereča vprašanja in ostaja neizpolnjenih še mnogo želja in zahtev prebivalstva, ki ima v tako razsežni občini v vsakem kraju še svoje posebne upravičene težnje. Ob dosedanjih dosežkih vsekakor ne moremo trditi, da občinskemu odboru manjka do-brevolje in razumevanja za splošne koristi občanov. Nadejamo se, da bodo dosedanjim storitvam v okvirih finančne zmogljivosti v doglednem času sledile še druge, da bi pliberška občina postala vzor občin z zadovoljnim prebivalstvom. v Rožu stvu, ki ga je še nekaj časa sama upravljala, pri tem pa v svoji izredni dobrotljivosti pomagala marsikomu, ki je bil potreben pomoči. Draga Pirmanova mati, počivaj v miru v domači slovenski zemljici, ki si jo tako globoko in iskreno ljubila. Žalujočim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. C \ Slovensko prosvetno društvo Št. Vid v Podjuni Vabilo na Pevski koncert ki bo v nedeljo 21. julija 1968 ob 20.30 uri pri Voglu v Sf. Primožu. Vsi ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni. Prireditelj v______________________________ Neurja Po dolgi vročini so v preteklih dneh divjala po Koroškem huda neurja, (Posebno prizadeta je zopet zgornja Koroška. Celotna škoda znaša okoli 50 milijonov šilingov. V dolini Mele je divjal hud vihar, ki je napravil ogromno škode. V območju Šmohorja v Ziljski dolini pa je toča povzročila veliko škode. Razbila je šipe oken, poškodovala avtomobile in šotore turistov. Neurje je trajalo le tri minute. Prav tako sta toča in veter prizadela tudi južne predele Koroške. Posebno velika je nastala škoda v Št. Petru na Vašinjah, kjer je uničenih do 80 odstotkov raznih poljskih pridelkov. LOJZE ZUPANC Petelinček daj cekinček Nekje na Gorenjskem je v davnih, davnih dneh stal grad, v njem pa je živel graščak, ki je bil skopuh, četudi je bil silno bogat. Skopar-jenje pa skopušniku ni bilo v prid, kajti nekega dne je prišel v grad gozdni škrat in prosil vbogajme. Graščak pa ga je nagnal: »Izgini, lakot prihajaška! Če ne boš takoj odbrusil pet, bom naščuval nate lovske pse!“ »Ojoj, samo tega nikar!" je zacmevkal škrat. »Rajši grem od tod zdravih nog, četudi praznih rok!“ In je zbežal izpred gradu. Ali ko je tekel mimo grajskega kurnika, je zakikirikal petelinček: »Škrat, škrat dolgobrad, kam se ti tako mudi? Kikirikiili! “ Škrat si je mislil: Še temu ni dobro pri skopuhu, ki ga je zaprl v kurnik. Glasno pa je vprašal: »Kaj bi rad?“ »Oj, škrat dolgobrad, vzemi me s seboj!" je zapel petelinček. Gozdni škrat je pobasal petelinčka v popot- To n e Pavček Posvojen po pomoti Dajte nazaj nam, ljubi zamorci, dajte nazaj nam našega Marka! K vam ga zanesla kriva je barka, huda pomota! Kaj bi vi z njim! Res da je črn, kot se spodobi, a ni zamorec; med vas ne sodi! Fant je zamazan, voda mu škodi. Da se razumemo. Taka je z njim! S prvo pošiljko domov ga pošljite! Tukaj se joče za njim in zdihuje babica žalostna in — kar je še huje -suha brisača in poln vodnjak. ne- dal polovico škratu. Ta je šavsnil po kruhu ga pojedel prej, kot bi se ozrl... »Daj mi še drugo polovico!" je zaprosil -nasitni škrat. Oglar mu jo je dal, četudi je bil sam tako lačen, da mu je kar pelo po trebuhu. Škrat je pojedel kruh, nato pa je dejal: »Ker si usmiljen človek, ti dam, kar imam!" In je potegnil iz torbe petelinčka, rekoč: »Ta petelinček ni kar navaden peteh! Če mu rečeš: Petelinček, daj cekinček!, bo izbruhal zlatnik. Le pazi, oglar, da ti ga ne bo vzela lisica, pa boš imel zmeraj vsega na pretek!" To je zinil in izginil. Zdaj je oglar popustil kopo in odšel po svetu. Kadar bi si rad kupil jedačo in pijačo, je vzel iz ^popotne torbe petelinčka in zaklical: »Petelinček, daj cekinček!" In že je imel v rokah zlatnik. Tako je lahko jedel in pil, kar si je zaželel, pa še tovarišijo, ki je posedla okrog njegove mize, bogato pogostil. Hodil je |>o svetu in hodil ter zašel tudi v grad skopuškega graščaka. Pred gradom so mu rekli grajski posli, naj nikar ne trka na grajske dveri, češ da ga bo graščak nagnal. »Saj še nam ne da zadosti jesti, četudi mu delamo od zore do mraka!" so dejali. »Večkrat smo lačne ko site," so potožile grajske dekle. »Večkrat smo žejni ko ne," so zatarnali grajski hlapci. Četudi so grajski sodi v kleteh polni vina do veh, nam graščak ne privošči piti." Oglar pa se je zasmejal: »Če je pa tako, vam lahko pomagam." Vzel je iz torbe čudežnega pevca ter zaklical: »Petelinček, daj cekinček!" Petelinček je izbruhal zlatnik, da so grajski posli kupili zanj jedače in pijače. Najedli in napili so se, da je bilo vsem zadosti do grla in še malo čez ... Skozi grajsko lino pa je graščak naskrivaj gledal, kako njegovi posli pijejo vino. Poklical je helebardiste in jim ukazal: »Pred gradom je potepuh in lenuh. S petelinom čara in moje hlapce in dekle vara. Vrzite ga v grajsko vozo, petelina pa mu vzemite m ga meni prinesite!" Rečeno — storjeno! Sredi noči je graščak slišal, kako oglar ječi v temni ječi. Vstal je in nažgal devet sveč ter razsvetlil grajsko sobano. Na mizo je postavil čudežnega petelinčka ter zaklical: »Petelinček — cekinček!" Te besede pa niso bile prave! In ker je graščak, neumno teslo, izpustil eno samo besedico, ga petelinček ni ubogal. Namesto da bi bil izbruhal cekinček, je zapel: »Kikiriki, graščaku se v glavi vrti!" Graščaku se je pobesil nos. Pograbil je ko- Prepovedana igra no torbo in tekel dalje. Tako je prišel v gozd, kjer je gorela kopa. Na kopišču je ob oglarski koči sedel star oglar, ki je kuhal oglje. Kopar je bil reven, ker od oglarjenja ni še nihče zabogatel. A tolikanj je le še imel, da ni bil nikdar kruha lačen. Ko je šel škrat mimo kope, je črnuh pravkar jedel kruh. In ker je bil škratelj lačen, je zaprosil : »Daj mi košček kruha, ker sem lačen, da se skozme vidi!" Oglar je prelomil reženj kruha na dvoje in Urban se je rad vzpenjal na zid, ki obdaja dvorišče. Z zidu je lahko opazoval, kaj se dogaja na ulici. Toda fo mu je mamica prepovedala, ker je bil zid visok. Nekoč sla ostala doma samo Urban in njegova setrica Mojca. Njuna mati je odšla na trg, očka pa v službo. To je bila za Urbana priložnost, da se je povzpel na zid. Tudi Mojca je hotela za njim. Toda Urban ji je zaklical: — Ne smeš sem gor! Majhna si še! — Tudi jaz hočem ... — je zajokala Mojca. Urban je jezno nekaj zagodrnjal in ji pomagal, da je splezala še ona na zid. Deklica se je bala višine, vendar se ni hotela vrniti. Radovedno je opazovala ljudi na ulid. Mimo je prišel brkat kmet. Ko je zagledal otroka na visokem zidu, je nagrbančil čelo in vzkliknil: — Takoj dol! Padla bosta in si razbila glavo! Urban in Mojca sta ostala na zidu. Kmet se je razjezal, jima pomahal s palico in jima zagrozil: — Takoj dol, sicer vaju bom premlatil kot mačke! To ni bila šala. Preplašena otroka sta brž zlezla na dvorišče. Toda komaj je brkati stric zavil za vogal sta bila otroka spet na zidu. Tedaj je prišel mimo prodajalec bonbonov. — Zdravo, otroka! — je veselo pozdravil otroka. — Imata rada bonbone? — Rada jih že imava, samo nimava denarja. — Recita očku in mamici! — jima je svetoval prodajalec. — Nikogar ni doma, — je zažgolela Mojca. Prodajalcu je bilo očitno žal, ker otroka ne moreta kupiti bonbonov. — Vesta kaj — jima je rekel, — daroval vama bom zavitek bonbonov, vidva pa mi prinesita od doma mlin za kavo ali likalnik ali kakšno drugo malenkost. Urban je prinesel likalnik, ki ga je prodajalec vtaknil v svojo košaro pod bonbone. Nato jo je urno popihal. Na zidu sta ostala Urban in Mojca in zadovoljno žvečila bonbone. Ko se je mati vrnila s trga ji je Urban rekel: — Mama, neki hudobni stric naju je hotel udariti s palico, neki drugi dobri striček pa nama je dal zavitek bonbonov. Zato sem mu dal likalnik. kota in odvihral z njim v grajsko klet ter ga porinil v ječo, kjer je vzdihoval oglar. Vso noč je petelinček pel in pel, dokler ni še pred sončnim vzhodom priklical gozdnega škrata, ki se je mimo grajske straže izmuznil v grad ter pohitel v grajsko ječo. Četudi je bil majhen, je bil močan za tri medvede. Uprl se je v vrata, da so se odprla na stežaj. Oglar in petelinček sta še pred dnem ušla iz grajske ječe in graščaku niti zbogom nista rekla. Če oglar še živi, mu ni nič hudega! Kajti če mu petelinček vsak dan da en sam cekinček, jih mora zdaj pa že imeti toliko, da bi jih v sedmih dneh in nočeh ne preštel. $oo<>o<><>o<>oooc<><>oo<><><><><> Danilo Gorinšek: Vrtiljak Naokrog gre vrtiljak, vrtiljak četverokrak, nanj pripeti so konjički, se spreletajo kot ptički. En konjiček ves zelen je, kot spomladi je brstenje. Drugi zlat je, kot so klasi, dozoreli v letnem časi. Tretji siv je, kot v jeseni naši dnevi so megleni. Zadnji pa ves bel blešči se, kot pozimi sneg iskri se... Naokrog gre vrtiljak, vrtiljak četverokrak, suče se iz veka v vek — letnih časov krožni tek!.. OOOOOOOOOOCOOOOOOC oooooooooooo J. GRUDEN Opica zzi siv Dve mački sta šli na sprehod. Našli sta kos sira. Obe sta ga hoteli imeti in se nista mogli pogoditi. Prosili sta opico za nasvet. Opica jima Je rekla: »Nič lažjega kot to! Sir razdelimo na dva enaka dela in vsaka dobi polovico.” Mački sta nasvet sprejeli. Opica je vzela tehtnico, razdelila sir in tehtala. »Tale”, je rekla in pokazala na večji kos, »je težji.” Vzela ga je in odgriznila majhen košček. Ko ga je pa zopet položila na tehtnico, je bil lažji od drugega kosa. Vzela je zdaj večji kos in ga odgriznila. To je večkrat ponovila. Navsezadnje je pojedla ves sir. Mačkama pa ni ostalo nič. liMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuniiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiHffi "" < _ r- ► £ O 11. nadaljevanje Trg je razpotegnjen ležal v dolini. Stara in kotanjasta cesta je skoraj stopničasto rinila vanj. Na spodnjem koncu je samevalo župnišče. Bilo je prazno in pusto. Župnika so Nemci izselili. Sedaj je v župnišču gospodarila in segrela finančna straža, ki pa je bila orožniški postaji na zgornjem koncu trga kaj malo v pomoč. Bili so to sami starejši Nemci, ki so vstopili v finančno stražo, da bi se rešili vojaške suknje. Orožniki jih niso cenili in jih tudi gledali precej zviška, kar pa le-teh ni mnogo prizadelo. Tega dne so bili v trgu orožniki sami. Ker so že precej časa imeli mir pred partizani, so postajali iz dneva v dan brezskrbnejši. Poveljnik je čemerno sedel za pisalno mizo 'n pregledoval uradne spise, ki mu jih je zjutraj prinesel kurir mestne komande. »Zopet poročila, sama poročila. Kakor da tukaj ne bi imeli drugega dela, kot pisati vsakodnevno kladovnico poročil, kje so partizani, koliko jih je, kdo jih vodi, koliko smo jih ikaj ujeli..." Jezno je pograbil šop papirjev in jih porinil v predal pisalne mize. »Seveda, partizani nas obvestijo, kam gredo, kje bodo napadli in kdaj. Tako pametno znajo misliti le na komandi. Mi hodimo naokoli in Poizvedujemo, financarji pa lenarijo. Ne, dosegel bom, da Jih prestavijo, saj so več v mestu kot tukcfj. Se vedno je godrnjal, ko je potrkalo na vrata. Vstopil je orožniški narednik, rdeč v obraz in precej razpoložen. »Heil, šef!" je pozdravil, segel pod plašč in izvlekel steklenico vina. »Da se boš malo pokrepčal." »Kje si jo pa iztaknil, Maks? Kaj nisi v službi?" »Sem, sem, le nazaj grede sem se ustavil v gosfilni, saj veš, ves dan smo na nogah. Te patrulje mi res že presedajo. Kaj res ni drugega dela? No,tudi nate sem mislil, potreben si, pa sem izprosil še steklenico zate." »Kje pa sta ostala dva iz patrulje?" »Prideta za menoj. Povečerjala bosta, saj drugega v gostilni tako ne dobiš kot enolončnico." »Nekaj, orožja, opreme, perila in hrane so nam danes pripeljali, je dejal poveljnik. nJutri bo treba napraviti spisek, takoj ga moram poslati v mesto." »Hm, zopet prijetno delo. Delo za financarje in ne za nas," je menil narednik. Odpel je steklenico, natočil kozarec in ga ponudil poveljniku. »Naši pripravljajo veliko stvar, šef. V mestu sem zvedel. Zopet bo ropotalo po partizanih. Tokrat bodo gorski strelci spregovorili," se je pobahal. »No, pa tudi za nas bo še kaj ostalo. Jim že pokažemo. Iztrebili jih bomo in tudi domačine je treba priviti. V nekaj dneh pričnemo tudi mi z racijo po trgu. Vse sumljive imam že na seznamu." »Vsa stvar mi prav nič ne ugaja. Partizani nas že predolgo pustijo pri miru. Sumljivo je to; kdo ve, kaj ka-nijo. Hudiča imajo za komandanta. Kadar najbolj stisnemo obroč, se nam izmuznejo." »V bližino trga ne prihajajo. Domačini bi jih prav gotovo opazili." »Opazili že, javili pa nam ne bi. Prava sodrga so. Vse bi bilo treba postreliti." »Saj bomo ukrepali, in to prav kmalu. Oddelki policije in SS so že pripravljeni. Vsak kotiček bomo pretaknili. Slišati je, da pride celo neki višji oficir SS, menda celo general v naš trg. Ustanovili bodo nekak skupen štab policijskih in vojaških sil; sedež naj bi bil v trgu. Saj bodo pri nas res lahko nemoteno in v miru pripravili načrte operacij. Le mi bomo zopet reveži, podili nas bodo zdaj sem zdaj tja. Sedaj pa smo tako mirno živeli..." »Spij, šef. Grem in se vležem, kar nekam fruden sem že. Kmalu bom prestar za takšno službo," je dejal narednik. Poveljnik orožniške postaje, ki mu je že rdelo lice, pa je vključil radijski sprejemnik. Novic s fronte, posebno ruske, ni nikoli pozabil poslušati; čez dan ali ponoči in če je bil še tako utrujen, za poročila je imel vedno čas. »Ti, pokliči mi še ostale, dremljejo ali pa kvartajo v spalnici," je ukazal naredniku. »Moram vam prebrati razpored jutrišnje službe. Vsi boste šli v patrulje, toda ne le po trgu, prijateljčki, tudi po okolici. V gozdovih malo povohajte, sicer se mi preveč polenite. Tudi v poročila ne morem zapisovati vedno isto. Še čudno, da se na komandi zadovoljijo z našimi vsakdanjimi poročili: tu v trgu vse mirno, prav tako v okolici, banditov ni opaziti, niti slišati o njih. Orožniška postaja vedno v strogi pripravljenosti, hm ... vi pa popivate v gostilnah in lovite 'babe, kaj, narednik? O, vse vem," je skoraj osorno pridigal orožniški poveljnik, ki ga je popito vino že preveč razgrelo in se je hotel nekako opravičevati svoji nemški vesti. »Takšna poročila pišeš vsak dan za komando, šef?" je začudeno vprašal narednik. »Nič ne delamo in lenobo pasemo, praviš. Ti si naš poveljnik, odgovoren za red in opravljanje službe. Vsega tistega, kar opravimo še izven službe, pa ne vidiš. Že mesece tičimo v tej prekleti luknji, kuhamo sami, peremo sami, ker v trgu ne smemo nikomur zaupati. Na koga pa se potem sploh še lahko zanesemo, o — Štev. 28 (1362) Hočete ostati vitki? Če hočete ostati vitki so samo tri stvari, pred katerimi se morate varovati, to so sol, maščoba in sladkor. Seveda ni dovolj, da ne sežete za solnico, da bi si dodatno posolili jed. 2e v kuhinji naj nadomestimo sol nekoliko ali povsem z naravnimi začimbami, kot so čebula, zelišče, paprika in podobno. Navaditi se na drugo hrano je posebno težko za tiste, ki radi jedo ostro hrano. Kmalu pa boste odkrili „poseben okus“ različnih jedi in vas bo to odškodovalo za dozdevno odrekanje. Sladkosnedi že od nekdaj varčujejo s soljo! Recimo, da se vam je posrečilo pripraviti jed brez soli ali revne s soljo in da solnice ni več na mizi; zato pa še ne jeste brez soli. Mnoga živila imajo že po svoji naravi sol v sebi ali pa jim pri vsakdanji pripravi dodajajo soli. Ravno pogosto uporabljena jedila, kakor mleko, kruh, in sir so bolj bogata s soljo, kot mislite. Kruh lahko vsaj nekoliko nadomestimo z močnimi juhami ali kasarni, mleka je dovolj tri skodelice na dan, sir pa le tiste vrste, ki so revne s soljo. Zakaj naj se odrekamo soli? Tekočina telesa je uravnana na določeno in vedno enako mero soli. Če dovajamo telesu več soli, skuša telo obdržati ravnovesje glede soli s tem, da zadržuje tekočino. Po slani hrani pa ne žeja samo grlo, temveč vso tkivo telesa. Kdor zauživa mnogo soli, prepoji organizem s tekočino. Vsako povečanje telesne teže in telesne tekočine pa bremeni srce in obtočila. In maščobe? Začudili se boste, če boste slišali, da je povprečna potreba po masti že z dvema rezinama kruha z maslom. Vrh tega dovajamo telesu vsak dan mnogo skrite maščobe, ki je sploh ne upoštevamo. Telo pa računa zelo natančno. Vsako odvišno maščobo skrbno vskladišči, tudi tisto skoraj „nevidno“, ki jo použijemo v olju, na solati ali sočivju, v orehih, v mleku ali v čokoladi. Sladkor je za telo enakovreden maščobi. Zato pomislite posebno pri sladkarijah — ki sta v njih maščoba in sladkor — preden sežete po njih: nekaj sekund na jeziku, nekaj ur v želodcu in do smrti na bokih. Kaj potem še preostane? Večna lakota? Počasi, lakoto si boste potešili ker to terja narava. Ne smete pa zamenjati lakote s tekom. To resnično ni isto. Lakota je naraven čut, prirojen in neodvisen od naših življenjskih razmer in naše civilizacije. Fiziološko je lakota neprijeten občutek, ki ga izziva pomanjkanje hrane. Tek pa čutni dražljaj — želja po znanem, prijetnem okusu ali vonju, ki bi ga radi znova občutili. Tek ni prirojen, temveč pridobljen. Lakota je potreba, tek pa potrata. Pravilno je jesti pred 'kosilom in pred večerjo presno sadje, ki nam daje občutek sitosti in tako lažje omejimo maščobe in sladkor. In če se hočete zrediti? Delajte ravno nasprotno od tega, kar je zapisano zgoraj, vendar se zavedajte dejstva, da debelost ne prispeva k dolgemu življenju. 19. julij 1968 Zdravo in nezdravo znojenje Drobni nasveti Iz marsikatere bradavice se na sta- Znojenje v mejah normale je nekaj povsem normalnega. Povprečno izloči odrasel človek približno en liter znoja na dan, ki ga pa izpari tako, da je ta znoj nezaznaven. Znoj vzdržuje s svojim izparevanjem stalno toploto telesa, hkrati pa se z znojem odpravljajo škodljivi produkti presnavljanja in razni strupi, zaradi česar je močno znojenje mnogokrat izredno koristno. Znoj se ustvarja v posebnih žlezah, tako imenovanih znoj-nicah. Prekomerno znojenje je posledica obolenja žlez in drugih bolezni. To znojenje je lahko splošno ali pa krajevno. Obe obliki sta pod močnim vplivom živčevja in pravimo, da gre za nevrovegetativno motnjo. Vsaka psihična sprememba (razburjenje, veselje, strah) lahko trenutno izzove prekomerno znojenje. Tak pojav je zlasti pogost pri mladih ljudeh, ki so še neuravnovešeni, redek pa tudi ni pri starejših, popolnoma zdravih ljudeh. Znano je, da se mnogo pote debeli ljudje. Znojenje je tudi čest pojav pri raznih intek-ciskih boleznih. To pa je zelo koristno, kajti skozi kožo se poleg znoja izločajo še razne druge snovi, ki so se v telesu stvorile med boleznijo ter organizmu škodujejo. Znojenje tako v mnogočem pomaga ledvicam. Splošno znojenje je mnogo redkeje kot pa krajevno. Opažamo ga največkrat pri slabotnih ljudeh, ki se zaradi malenkostnega telesnega ali duševnega razburjenja obilno znojijo po vsem telesu. Krajevno znojenje pa je omejeno na manjše dele kože, največkrat na nos, pazduho, roke in noge. Med krajevnimi oblikami znojenja je najbolj pogosto potenje nog in rok. Pri potenju nog je pogosto vsa vrhnja kožna plast prepojena z znojem ter je zaradi tega preobčutljiva, roževinasta koža pa se napihne in omehča tako, da nastanejo med prsti na nogah rdečkasta, boleča in srbeča mesta, ki povzročajo vnetja, ki so včasih tako huda, da človek ne more hoditi. Največje zlo je hud smrad, ki nastane zaradi gnilobnega razpadanja znoja. Ta smrad je včasih tako neprijeten, da je tak človek v družbi skoro nemogoč. Pogosto so ljudje tega sami krivi, ker se nezadostno umivajo in preredko menjavajo obutev in perilo. Tudi potenje rok je skrajno neprijetna zadeva. Zaradi močnega izhlapevanja je koža zmeraj mrzla, vlažna in spolzka. Vse, kar tak človek prime, se ovlaži. Vzroki za potenje rok ležijo v živčnem sistemu in je zato razumljivo, da marsikatere živčne bolezni povzročijo prekomerno znojenje. • Kako je z zdravjem? Kot smo že omenili, je znojenje naraven pojav, za bolezen ga smatramo takrat, ko zavzame večje oblike. Zdravljenje mora v prvi vrsti odstraniti temeljne vzroke. To so predvsem prekomerna debelost, nervoznost, slabokrvnost, slaba prebava in pa tuberkuloza. Treba je tudi Drobni nasveti ■ Iz marsikatere bradavice se na stara leta razvije rak, zato jih moramo odpravljati. Odpravljamo jih z jedkimi snovmi, kakor so: solitrna ali ocetna kislina in lapis. Kožo naokoli moramo varovati z vazelino. Hitreje odpravimo bradavico, če jo drgnemo s ščetko, namočeno v petroleju. Včasih zadostuje tudi raztopina soli v močnem kisu. Najbolj priporočljivo pa je, da se posvetujemo z zdravnikom. ■ Črvički v mesu, zlasti v prekajenem, so zaradi muhe, ki se latinsko imenuje pyophyla casei. Ta muha rada izleže jajčeca zlasti na gnjatih, ko jih vzamemo iz dima in sicer tam, kjer lahko črvički ob kosti prodrejo v gnjat. Zato okuženih gnjati na zunaj ne moremo razločiti od zdravih. Očistiti jih ne moremo drugače, kakor da z nožem izrežemo zalego. Črvičke takoj uničimo v ognju. Ni dobro uživati okužene gnjati; črvički povzročijo razkroj mesa in lahko nastopijo tudi nevarne zastrupitve. Okuženje preprečimo, če prekajeno meso, zlasti gnjat takoj po dimljenju zavežemo v vrečico iz goste tkanine. Meso ob kosti posujemo z zmletim poprom ali borovo kislino v prahu, ki jo potem pred uporabo gnjati postrgamo z nožem. Gnjat obesimo v zračen suh in svetel prostor. obleko in obutev večkrat premenjati in paziti na čistočo. Sredstev, ki bi znojenje popolnoma ustavila, ne poznamo. Vsa zdravila, ki jih danes medicina uporablja proti znojenju, delujejo le prehodno. V prvi vrsti je treba upo-staviti psihično-živčno uravnovešenost, kar zlasti velja za splošno znojenje. Tu so potrebna tudi pomirjevalna sredstva, ki jih pa mora predpisati zdravnik. Priporočljivo je, umivati telo s kisom, alkoholom in raztopino tanina, sode in alkaličnih mil. Zelo priporočljive so kopeli s hrastovo skorjo. Kdor se ponoči močno potir naj ne uporablja pernic. Pri lažjem potenju nog bo zadostovalo, če si noge vsak dan umivamo s slabo raztopino kalijevega biper-mangana ali pa z vodo, v kateri smo zavreli nekaj hrastove skorje. Seveda moramo nogavice in obutev stalno menjavati. V nogavice nasujmo salicilen puder, v prepotene čevlje pa raztopino tormalina (eno žlico na liter vode). Pri težkih oblikah potenja nog je zelo priporočljiva zmes iz enakih delov urotropi-na, talka, cinka in vode. Postopek je sledeč: zvečer umijemo noge, jih posušimo ter podplate namažemo z zgornjo tekočino; ko se tekočina posuši, obujemo nogavice ter ležemo. Postopek nekaj dni zaporedoma ponovimo, pozneje morda vsak mesec ali še redkeje. Pri znojenju pod pazduho priporočamo 10 do 30-odstotno vodo ali alkoholno raztopino tormalina ter pudranje. Za varno vožnjo z otroki Angleži veliko razmišljajo o varnosti otrok v cestnem prometu, pa naj gre za male pešce ali za avtomobilske potnike. V mestecu na robu Londona so za poskus razdelili otrokom rdečkaste fluorescentne trakove, ki jih malčki nosijo okoli pasu in ki so od daleč podobni rešilnim pasovom. Svetlikajoči se trakovi so v luči žarometov vidni že od daleč tudi v neugodnih vremenskih razmerah. Tehniki so se posvetili skrbi za dojenčke in nekoliko večje otroke med vožnjo z avtomobilom. Že mnogo takih otrok je umrlo ali pa so dobili hude telesne poškodbe ziradi malomarnosti ali nepazljivosti staršev. Prav tako nevarna kakor pogosta je navada, da mati ali drug sopotnik na sedežu zraven voz- nika drži v naročju prav majhnega otroka. Londonsko združenje za varnost na cesti je naslovilo na javnost in tudi na pristojne oblasti več priporočil. Med drugim svetuje, naj starši, namenjeni na pot z avtom, spravijo nekaj mesecev starega dojenčka v neke vrste torbo, ki ima dva ročaja in je podobna otroškemu vozičku brez koles. Torbo z malčkom naj vzame v naročje tisti izmed potnikov, ki sedi na zadnjem sedežu. Otrokom v starosti od enega do dveh let so namenjeni posebni sedeži, ki so opremljeni z varnostnim pasom in jih je mogoče obesiti na hrbtno stran naslanjala sprednjega sedeža. Takih sedežev je v Angliji cela vrsta v različnih izvedbah, prilagojenih avtomobilom te ali one znamke. Seveda je najbolje, če otroci med vožnjo mirujejo. Njihov nemir je včasih posledica slabega zračenja, gostega tobačnega dima ali pa sunkovitih kretenj živčnega voznika za krmilom. Združenje svetuje umirjeno vožnjo, katere hitrost ne presega 100 kilometrov. Nasvete britanskih prometnih strokovnjakov bi bilo bržkone dobro upoštevati tudi izven meja te dežele. Mnoge londonske prodajalne imajo na zalogi zbirko najrazličnejših predmetov, ki zagotavljajo udobnejšo vožnjo malim potnikom (in seveda tudi njihovim varuhom). Dobijo se na primer baterijsko ogrevalne mlečne steklenice z dudkami in s kaveljci opremljene termovke s hrano za dojenčke, tako da ostane temperatura nekaj ur prav takšna, kot je bila tik pred odhodom. WiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiMWMMiMiiiuiuiiiiiuimiimuiiHiiiiuiiiimMiimiimimiiniiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiuiHiiiiHiiiniiH«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HiHiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii povej!" se je razhudil narednik. Vzdigni! se je, da bi odšel. »No, saj tako zopet nisem mislil. Vendar bomo sedaj vso stvar drugače zagrabili." »Zgrobi financarje, te stare poležuhe in postopače. Kaj jih rabimo tukaj." V trški gostilni je bilo medtem prav veselo. Gostilničar, ki se ni ogreval ne za Nemce niti za osvobodilno gibanje, je znal vleči denar iz domačinov, prav tako pa tudi ni prizanašal orožnikom, za katere je vedel, da imajo vedno dovolj pod palcem. Pri njem se je vedno zbiral ves trški svet. Dobro je prodajal novice nemški oblasti, ki ga je imela za svojega človeka; prav tako pa so tudi terenci, ki so se zadrževali pri njem, izvedeli marsikaj zanimivega o nameravanih nemških akcijoh. Domačini ga niso marali, bali so se ga, starega stiskača, v njegovo gostilno pa so zahajali, da bi jih ne prijavil. Pri mizi ob oknu sta posedala precej okajena orožnika, ki sta na svojega narednika že pozabila. Sedaj sta vsaj lahko bolj brezskrbno kramljala z nemško učiteljico, ki je šele pred kratkim prišla na to šolo. Bila je mlado dekle in zagrizena nacistka; zavzeto je ponemčevala slovenske otroke. »Hajdi, na vaše zdravje! Še kozarec," je napijal mlajši orožnik. „No, no, nikar ne bodite tako uradni, gospodična," je pripomnil njegov starejši tovariš. „Saj nisem, samo ne maram ljudi, ki preveč pijejo. Dolžnost je dolžnost. Jaz vzgajam otroke, vi pa morate skrbeti za red in mir v trgu, ne pa popivati," je napol v šali napol zares odgovorila učiteljica. „Ne bodo vas partizani, prelepi ste, ne damo vas. Če pa pridejo, jim že pokažemo. No, ali ni v trgu mir in varno? Še blizu si ne upajo. Zakaj? Zato, ker vedo, da z nami ni dobro češnje zobati," se je hvalisal mlajši, ki pa si je v mislih vroče želel, da bi starejšega že vrag odnesel iz gostilne. Takšna brhka Nemka vendar ne more zabavati hkrati kar dva in to še mladega in starega. „Pustimo uradne pogovore," je predlagal starejši. »Raje se kaj veselega pogovorimo in zapojmo. Hej, gostilničar, še en kozarec zame!" Gostilničar je ves nasmejan prinesel naročeno pijačo in vprašal: »Kaj pa bo gospodična?" »Čaj mi prinesite!" je naročila učiteljica, ne da bi ga pogledala. »Čaj z rumom," se je vmešal mlajši orožnik in primaknil stol bliže k njej. Nasmehnila se mu je In ga prijela za uho. »Prevroče nama bo, ali ne bi tam ostali?" »Kako neki," se je branil mladi orožnik, »saj sva vendar še oba mlada." »Seveda, mlada, kajpada mlada, jaz sem pa starina," je zagodel starejši in lopnil z roko po mizi. »No, nikar tako hrupno," je opozoril gostilničar. »Tam sedijo gospod notar, njegova žena in lekarnarjevi. Kaj bodo pa rekli." »Kaj bodo rekli, seveda. Mirno lahko sedijo in pijejo, ker mi pazimo na vas. Kaj bi neki brez nas, vsi skupaj ste strahopetci. Prav, pa zapojmo.” 'Poskusil je, pa mu ni šlo iprav iz grla. še mlojši je pritegnil in tudi učiteljica, ki jo je stisk roke mlajšega orožnika spravil v dobro voljo. Kar všeč ji je bil; vse mlado in zdravo je bilo na fantu. Končno si bo morala le omisliti moža. Medtem ko sta se orožnika zabavala v gostilni, je pogledal skozi okna prvi mrdk. Na obronkih gozda so se pokazali nejasni obrisi postav, ki so hitele preko travnikov in polj. Približevale so se trgu, kjer je z večerom zamrlo življenje. Ob večernih urah so prebivalci le neradi prihajali iz hiš. Postave — partizanski borci so se ustavili v bližini trga in čakali na dogovorjeni znak. Niso dolgo čakali. Na spodnjem koncu se je pojavil partizan Jaka, ki je brl z Janezom pred desetino pohitel v trg, da si ogledata položaj. Pomahal je z belo rutico. Črt je nekaj zamrmral in stekel k svojim borcem. »Jaka sporoča, da je vse varno. Kje pa je Janez, se še ni vrnil? Ne utegnemo čakati. Pojdite, takoj pridem za vami. Napademo na moj ukaz!" Skupina se je razkropila. Obroč se je počasi ožil, ko so se borci vedno bolj približevali orožniški postaji na zgornjem koncu trga, kjer je hrumel ozek a globok potok. Ob potoku se je ves zadihan ustavil Črt in se zastrmel v okna orožniške postaje. Tam ga je našel Jaka. Neslišno se je priplazil k njemu in ga prijel za ramo. »Črt, dva orožnika pijančujeta v gostilni, ostali pa so na postaji. Vojaštva ni videti, financarjev tudi ne, menim, da so sami V vasi. Borci so že obkolili postajo in čakajo na tvoje povelje." »Prav, Jaka. Takoj bom pri njih. Pripravi bombe." Kmalu sta bila pri desetini, ki se je skrivala okoli postaje. Skočila sta k vratom, medtem ko je Črt ukazal: »Ogenj!" Zapokalo je. Krogle so žvižgaje udarjale v zidove in razbijale stekla v oknih. Streljanje je postajalo vedno močnejše. Črt in Jaka sta zaman butala v dobro zaklenjena vrata. »Zlodej, ne morem jih vlomiti," je sopihal Črt. »Umakni se!" je vzkliknil Jaka in že vrgel bombo v vrata. S strahovitim treskom jih je razneslo. (Se nadaljuje) R. MIRO Ukradena mumija V vili profesorja Augusfa Nerva je vlomilec ukradel leseno mumijo. Profesorja ni bilo doma, odpotoval je bil na sestanek znanstvenikov v San Jose v Kostariki. V vili je ostala profesorjeva prijateljica, ki jo je vlomilec ubil. Kar se tiče mumije, ije predstavljala znanstveno in zgodovinsko vrednost, pa vrag za njo! Toda prav zaradi nje je izgubila življenje profesorjeva prijateljica Lavi-nija Montez, znamenita dramska ža dobvo voljo „Prenehati morate kaditi, piti ne smete ničesar več in kegljati tudi ne.“ „2e vidim, doktor! Zmenjeni ste z mojo ženo. O „V galerijski zbirki slik sem videl tako naravno naslikano čebulo, da mi je privabila solze v oči.“ „2e šest let hodim za vašo hčerko/" „No, in sedaj?" „Poročil bi jo rad!" „Torej nič hujšega! Sem mislil, da boste zahtevali pokojnino!" „Ker ste bili že desetkrat kaznovani, vam moram prisoditi najvišjo kazen!" „Gospod sodnik, ali pri vas stalni odjemalci ne dobe nič popusta?" O „Kaj želite še h kavi?" „Ne sprašujte preveč! Žlico in sladkor!" „Mile, ali sem ti še tako draga, kot sem bila pred poroko?" „Ne vem, ker ne zapisujem izdatkov." O Gospodična, verjemite mi, da znam uganiti vaše misli." „Tako? In kljub temu ste še vedno tu?" O „Torej vi izrecno želite, da vas po smrti obducirajo?" „Da, vedeti hočem, zakaj sem umrl." O Škotje so znani skopuhi. Nekoč sta se nekemu rodila dvojčka, fotografirati pa je dal le enega. O „Kaj ne veste, da mora imeti voznik zvečer luč!" „Ne pomaga nič, ker je moj konj slep!" O „Poštni uradnik: „Pismo je pretežko, morate prilepiti se eno znamko." jaka: „Potlej bo pa še težje! O Nace: „Zakaj pa imaš tako zateklo lice?" Tone: „Veš, Nace, to pa je žensko ročno delo!" O „No, gospod, ali ste se držali mojih navodil? Vsak dan tri tablete in zraven vselej požirek konjaka?" „Da, gospod doktor! V splošnem je še precej dobro! S praški sem sicer zaostal za en teden, zato sem pa s konjakom za tri tedne naprej." Predavatelj: „Pri umetnih gnojilih so dosegli že takšen napredek, da človek nosi gnoj za celo njivo v enem žepu . • • Kmet: „Ob letu pa ves pridelek v drugem!" umetnica, znana v Panami in dobršnem delu Latinske Amerike. Ali je bilo potrebno, da jo je vlomilec ubil zaradi iake malenkosti? Profesor Nervo je takoj zapustil sestanek v San Joseju lin prihitel v Panamo. Bil je popolnoma zlomljen. Očitno je bilo, da je bila smrt njegove prijateljice zanj hud in boleč udarec. Profesorjev prijatelj Amadeo da Verona, simpatičen italijanski inženir in strokovnjak pri družbi Panamskega prekopa, je sam uvedel preiskavo v zvezi z ločinom po petnajstih dneh, ko je panamska policija izjavila, da bo ostal zločin verjetno nepojasnjen. Verona je prejel dovoljenje policije za preiskavo na svojo odgovornost. A profesor za to ni bil posebno zavzet. Žalostno je izjavil: — Dragi moj Amadeo, kaj vse to pomaga? Nihče ne more oživiti moje drage LaVinje, a kar se tiče mumije, bi bilo bolje, da je ne bi bil nikoli videl! Toda Amadeo je cenil profesorja in si ni dal vzeti poguma. Začel je mrzlično raziskovati ves primer. Sef panamske policije je bil Ama-deu rad na uslugo in mu je dovolil, da si je vzel detektiva za sodelavca. Vendar pa so ostali trije meseci vztrajnih preiskav brez posebnega uspeha. Vlomilec in ubijalec kakor da se je pogreznil v zemljo! Nikjer ni bilo mumije, profesor pa je bil od dne do dne vse bolj potrt. La-vinija je počivala v rodbinski grobnici v Santiago de Veraguas. Detektiv je že pričel obupavati, samo Amadeo je še vztrajal. — Dobro, gospod Verona, mu je nekega dne dejal detektiv, kako to: Italijan ste, a ste potrpežljSvejši od vsakega Angleža? — To je dediščina naše družine, mu je pojasnil Verona in se smehljal. Toda Manfredo, ali bi hoteli z mano v Washington? — Kako to mislite? V hotel Was-hington? — Ne, ne, ompcik v pravi Was-hington, tistega v Združenih državah. — Zelo rad, a zakaj? — Zaradi preiskave. — Vi ste zares čuden detektiv. Uboj se je dogodil v Panami, a vi adpatujete na drugi konec sveta. — Kaj hočete, dragi moj, kriminalistika ima včasih nenavadne poti! Torej jutri potujeva. Potovala bova z ladjo Panamske družbe, tako bo ceneje. Amadeo se je poslovil od profesorja Nerva. Na vprašanje, ali bo opustil nadaljnjo preiskavo, je odgovoril: — Nikakor ne. Potujem službeno v Washington. Družba me pošilja in Manfredo me spremlja. Ima teto v Washingtonu pa bo izkoristi! ugodno priložnost, da jo obišče. Ko sta prispela v Washington, je Amadeo detektivu tako pojasnil namen njunega potovanja: — Mumijo je nekdo ukradel, ker predstavlja izredno vrednost, sicer je ne bi bil niti pogledal. Profesor je dobil mumijo, da jo preuči in zatem vrne muzeju v Panami. Ker jo je nekdo ukradel, je treba ugotoviti pravi motiv legat dejanja. — Dobro, a kako bova odkrila ta motiv? — je vprašal Lorca. — Ali niste nikoli ničesar slišali o kongresni knjižnici v Washingto-nu? Gotovo ste že 'kaj slišali o njej. Tam bom poiskal podatke o mumiji. To je balzamirano truplo faraona iz šeste dinastije. Morda obstaja kak zapis. Medtem ko se je detektiv sprehajal po mestu in si ogledoval znamenitosti, se je inženir v knjižnici poglobil v egiptologijo. Po petih dneh mu je bil primer — vsaj kar je zadevalo mumijo — povsem jasen. Inženir in detektiv sta zopet odpotovala in Lorca je bil nekoliko užaljen, ker mu inženir o stvari ni ničesar povedal. Toda Verona ga je kmalu pomiril. Dejal je, da bi bilo prezgodaj že kaj sklepati, dokler ne bo zbran ves mozaik podatkov. Vrnila sta se v Panomo. Verona in Lorca sta nadaljevala rutinsko delo v zvezi s preiskavo. Zdaj se je Amadeo zamislil. Krad-tjivčev motiv mu je bil povsem jasen. Toda zakaj uboj, saj bi bil vlomilec lahko ukradel mumijo tudi brez tega? Minil je še en mesec, a del uganke je bil še vedno nerazrešen. Nekega dne je Amadeova petnajstletna hčerka brskala po nekih albumih in iznenada poklicala očeta: — Poglej očka, kako sta si profesor Nervo in pokojna teta Lavi-nija podobna. Amadeo je pogledal sliko in dejal ravnodušno: — No, da, kaj ne veš? Naslednjega dne sta Lorca in inženir odpotovala v Barranuillo v Kolumbiji. To je bilo rojstno mesto profesorja in lepe igralke. — Zaradi te preklete mumije bova verjetno potovala še v Sydney in Arhangelsk, je godrnjal detektiv. — Ne bojte se, ga je potolažil inženir. To je zadnje potovanje v zvezi z mumijo, to vam zagotavljam. V Barranuillu se je inženirju posrečilo najti igralkino polsestro, od katere je po spretnem izpraševanju izvedel za zadnji člen v verigi domala nerešljive uganke. Lorca je zopet vztrajno spraševal, toda inženir mu je pojasnil: -- 'Prav kmalu boste izvedeli vse. Dan po vrtnitvi se je v hiši panamskega šefa policije zbrala manjša družba: profesor Nervo, inženir Verona, šef policije Jimenez, njegov pomočnik Mendana, detektiv Lorca in policaj Fisher. Verona je pričel: — Želim pojasniti tragedijo v zvezi z ubojem Lavinije Montez in skrivnost mumije iz šeste dinastije. Po kratkem predahu je nadaljeval: — Kakor pojasnjuje rokopis s številko 12.214 iz kongresne knjižnice v Washingtonu, so bili v prs- nem košu mumije skriti rubini in safirji ter drug nakit. Takšen je bil običaj v starem Egiptu. Lopez je za to vedel, se polastil mumije, pobral drage kamne in nakit, a mumijo uničil; tat je obenem ubijalec. Toda pokojne igralke ni ubil zato, ker bi ga ovirala, ampak iz povsem drugih razlogov. O tem naj nam profesor pove kaj več. — Odkod naj jaz to vem? je presenečeno vprašal protesor. Takrat sem bil v San Joseju ... — Ker nam profesor noče ničesar povedati, bom sam nadaljeval. Bil sem v Barranuillu, rojstnem mestu profesorja in igralke. Tam mi je njena polsestra izdala skrivnost. Profesorjev oče je bil tudi igralkin oče. O tem profesor ni ničesar vedel in je to dognal šele v zadnjem času. Zato se je nepričakovano vrnil, se naskrivaj splazil v svojo hišo, zadavil svojo ljubimko, uničil mumijo ter skril drage kamne in nakit na varnem mestu . .. V tem hipu je počil strel. Ker so vsi gledali inženirja in ga poslušali, niso pazili na to, kaj dela profesor. Ta je bil vsaj tokrat pogumen. Izvlekel je revolver iz žepa, si ga nastavil na sence in sprožil. Samo inženir Verona je to oparil, toda želel je svojemu staremu prijatelju dati vsaj zadnjo možnost, da se izogne sramoti, obsodbi in kazni. Smeh stoletij Tristan Bernard je z nekim svojim delom zaslužil več deset tisoč frankov in jih je naložil v „Banque de France". Ponosno se je vsak dan sprehajal pred monumentalno zgradbo in zadovoljen pogledoval stražarja, ki je stal pred poslopjem: „Ta mož varuje moj denarl Lahko sem brez skrbil" Lepega dne je bil prisiljen dvigniti sto frankov, malo pozneje tisoč, pa spet dve sto in še in še... Čez nekaj mesecev je vložena vsota povsem skopnela. Ko je nesel iz banke zadnjih petdeset frankov, je stopil k stražarju, ga potrepljal po rami in mu dejal: „Hvala, sinko! Zdaj greš lahko domov!" Neka dama je po vsej sili hotela izvedeti, kakšno mnenje ima pisatelj o zakonu. Bernard se je nekaj časa obotavljal, češ da je sam poročen. Ko pa le ni odnehala, je menil. Nu, če že hočete vedeti: zakon je kakor prostozidarska loža: ne-posvečenci ne vedo ničesar, posve-čenci pa ne smejo ničesar povedati!" O Nekdo je vprašal duhovitega pisca: „Ali mi lahko pojasnite, kaj je kapital, a kaj je delol" „Zelo rad," odgovori Bernard. Posodite mi tisoč frankov — to je kapital." „Nobro, kaj pa delo!" „No, delo je pa tisto, kar boste počeli, da boste dobili denar nazaj." O Bernard je tožil prijateljem, da ni več vere na tem svetu, še pri otrocih ne. „Na lastna ušesa sem slišal, kako je mamica učila svojega sinčka: „Če boš poreden, boš prišel v pekel, če boš priden pa v nebesa." In veste, kaj je odgovoril mulec: „Kakšen pa moram biti, da bom lahko šel v kino!" PIERRE DANINOS Letoviška hišica ,.Verjetno ste posrednik za najemanje letoviških hišic iz Bastie, ali ne?“ „Da, gospod. In vi ste najbrž inženir Max Fischer iz Vestfalije?" »Točno. Strašno potovanje imam za seboj. Iz Paderborna pa čez Pariz v Marseille sem imel neverjetno slabe zveze. Natresel sem se v vlakih, da je groza. Potem pa še morje od Marseilla do Bastie: slabše kot v Biskajskem zalivu. No, zdaj sem tu. Ali greva takoj na pot, da vidim končno to letoviško hišico mojih sanj?“ »Prav žal mi je, da ste se tako namučili po vlakih in na morju. Majhen sprehod po trdih tleh vam bo zdaj gotovo prav prišel...“ »Vesel sem, da ste mi priskrbeli tako čudovito letoviško hišico. Pojdiva!" »Boste videli, kako ste prav storili, ko ste si že v začetku maja zagotovili letoviško hišico Lepo obzorje. Po pravici vam povem, da bo letos pri nas prava norišnica, z gosti in turisti. Mimogrede naj omenim še to, da je bila vaša hišica prav zadnja, ki jo je bilo še mogoče dobiti, ko ste brzojavno zahtevali rezervacijo." »Hvala vam še enkrat. Hm, toda zdaj korakava že tri četrt ure, hišice pa ni nikjer. Ali niste pisali, da je oddaljena od pristanišča le pet minut?" »Seveda, če bi najeli helikopter. A kaj bi imeli v tem primeru od vse te lepe okolice? Kaj ste zavpili? Klobuk vam je odneslo? Takoj vam ga ujamem. Morali se boste navaditi. Veste, tu pri nas je tako: če ne dežuje, močno piha. Kaj hočete! Taka je pač narava. No, tamle je vaša letoviška hišica!" »Kaj? Tistole? Saj to je navaden hlev!" »Oprostite, gospod! Dandanes gradijo tudi hleve moderno. Sicer pa, če že hišica ni videti kaj posebnega, je notri pravi raj." »Že prav; res nisem pričakoval Versaillesa ali podobnega dvorca, ampak to je prava revščina." »Kaj pa mislite, da boste dobili za svojih ubogih 20.000 frankov mesečno? Babilonske viseče vrtove?" »Nikar^se ne jezite, gospod Petitjean. Poglejmo razkošje, ki naju čaka notri." »Kaj pa je to? Pred oknom spalnice stoji visok zid." »To je tovarna gumiarabikuma. Res, ni posebno prijetno gledati ta zid, a kaj bi šele rekli, če bi stala takole zraven tovarna kleja ali ribjih konserv, a?" »Zidovi so krepko vlažni, strop pušča in bla- zina na postelji je napolnjena kar s slamo!" »Na vlago se nikar nič ne pritožujte. V tej peklenski vročini ustvarja v hiši prijeten hlad. Za umivanje ni nič boljšega kot deževnica. Imate jo takoj pri roki po zaslugi našega vetriča, ki je poznano bolj zdrave kot blazine z volno. Ker je metal s strehe nekaj opek. Slamarice pa so pri-lastnik hišice vegetarijanec, ni hotel striči ovac in se je odločil raje za slamo." »Kje pa je kuhinja?" »Na koncu vrta. Čudovit vrt imate poleg hiše. Ob zadnjem plotu, slabih deset minut hoda od tod, stoji kuhinja. Edino dimnik ne dela. Kuhali boste lahko zraven pod milim nebom. To bo dajalo vašemu bivališču idiličen videz. Še tole moram povedati: voda je slaba, in če se vam bo deževnica res preveč upirala, si lahko nabavite v Bastii ali Ajacciu mineralne vode, kolikor hočete. Elektrike še nimamo, bo pa v petih letih prav gotovo napeljana. V vsem drugem pa je tale letoviška hišica prav gotovo upravičena do svojega imena Lepo obzorje. Lani je preživel dopust v njej Andre Maurois osebno. Bil je navdušen in ...“ »Stojte, počakajte! Glavno vprašanje. Pisali ste mi, da je iz hišice prekrasen razgled na morje." »Seveda." »No, kje je zdaj ta vaš razgled?" »Pazljivo poslušajte! Ko se boste povzpeli na podstrešje, boste na zahodni 9trani oDazili stranišče. Vzemite pručko, stopite v stranišče, spustite desko, postavite nanjo pručko, pazite, da ne boste padli, ko boste zlezli na vse skupaj, in poglejte skozi okroglo lino. V daljavi boste ob lepem vremenu zaznali sivkasto črto — no, to je morje!" AVSTRIJA zrete vizi j a JUGOSLAVIJA C/3 NOVICE I IZ l| O Vrtine za toplo vodo Na Bledu že dalj časa potekajo geološke raziskave, ki naj bi pripeljale do novih termalnih vrelcev. S sedmimi površinskimi in eno globinsko vrtino skušajo ugotoviti ali je na Bledu tudi toplejša voda in v kakšni količini. Sedanja temperatura vode v termalnem vrelcu znaša 22 stopinj Celzija. To vodo koristijo tudi za polnitev bazena v hotelu Toplice. Če bodo našli še toplejšo vodo, potem bodo verjetno na Bledu zgradil pokrito javno kopališče. Q Nove arheološke najdbe Prejšnji teden so zaključili arheološka raziskovanja na Titovem trgu v Ajdovščini, kjer so na površini 20 kvadratnih metrov in poldrug meter globoko odkrili nad 450 novcev, veliko kosov keramike, cel keramični vrč, pripomočke za lepotičenje, prstane in številne druge predmete. Med bronastimi najdbami je vredna posebne pozornosti pipa, ki sodi med zelo redke tovrstne izkopanine v Sloveniji. Doslej so v daljšem raziskovalnem obdobju uspeli v Ajdovščini rekonstruirati predvsem staro obzidje mesta, medtem ko so tisto, kar je bilo znotraj tega obzidja zelo malo uredili. Predmeti ki so jih sedaj odkrili, izhajajo iz prvega do tretjega in četrtega stoletja našega štetja ter zgodnjega srednjega veka. Raziskovalci bodo še naprej spremljali zemeljska dela, ki so potrebna za gradnjo novega trgovskega poslopja. 0 2e vež kot 1100 vzorcev Organizatorji letošnjega 14. mednarodnega sejma vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, ki bo v vseh prostorih Gospodarskega razstavišča od 30. avgusta do 8. septembra, so dobili že več kot 1100 vzorcev vin, žganih pijač in sadnih sokov iz 21 držav, ki jih bodo ocenjevale mednarodne komisije. Seveda pa organizatorji sejma še vedno sprejemajo vzorce, ki prihajajo iz raznih dežel, tako da bo končno število vseh vzorcev, ki jih bodo morale oceniti komisije, nedvomno precej večje. Medtem ko bosta komisiji za ocenjevanje žganih pijač in sadnih sokov začeli oce-' njevati vzorce šele sredi avgusta, pa se bo mednarodna komisija za ocenjevanje vinskih vzorcev sestala že 23. julija. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 5.30 7.«, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevna oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 20. 7.: 5.05 Začetek dneva s pihalno glasbo — 7.55 Naš hišni vrt — 8.15 Priljubljene melodije — 10.05 Postanek v Parizu — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste — 14.00 Koncert zabavne glasbe — 15.00 Koroški roman — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Sodobni skladatelji glasbe za pihala — 18.00 Vaš konjiček — 18.50 Kulturno-politične perspektive — 20.10 Kabaretistične impresije — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.10 šport — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 21. 7.: 6.05 Orglska glasba — 7.35 Notna Igra — 8.15 Dopust na Dunaju — 9.45 Glasba za mesto in podeželje — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Pregled koroškega tiska — 18.30 Pogovor o umetnosti — 19.00 šport — 19.30 Govori deželni glavar Hans Sima — 20.10 Iz operete In musicala — 21.30 Sezona na Tirolskem — 22.10 šport. Ponedeljek, 22. 7.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Glasba zate — 10.05 Operetne melodije — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Mixed pickles z glasbo — 19.15 Vsakodnevni problemi pod lečo — 20.10 Slušna igra — 21.30 Ljudska glasba sosedskih narodov — 22.10 Aktualni pogovor o športu. Torek, 23. 7.: 5.05 Ko trobente igrajo — 18.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Jaro Schmied in njegovi solisti — 9.30 Ljudske pesmi in ljudski plesi — 10.05 Pisan spored — 11.00 Ljudske balade — 13.45 Za mladino — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Operetni koncert — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Kraji italijanske glasbe — 21.15 Poje Renata Tebaldi — 21.30 Zvoki pihalne glasbe — 22.10 Šport. Sreda, 24. 7.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Zabavna glasba — 9.30 Iz novih knjig koroških založb — 10.05 Josef Lanner — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Satire — 15.15 Pripovedka — 15.30 Književnost iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine — 17.10 Zabavna glasba — 19.15 Obisk pri koroških zborih — 20.10 Tri dni pred premiero — 21.15 Zveneči filmski magazin — 22.10 šport. Četrtek, 25. 7.: 5.05 Veseli zvoki — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Koncert — 9.30 Dežela ob Dravi — RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18 00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 20. 7.: 8.08 Glasbena matineja iz opusov slovanskih avtorjev — 9.00 Počitniško potovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 V planinski koči — 9.50 „Naš avtostop" — 12.10 Plesni ritmi iz oper Richarda Straussa — 12.40 Samoborske pesmice — 14.05 Paleta zabavnih melodij — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Literarni sprehod — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni večer — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 21.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 21. 7.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila — 13.15 Zabavna glasba — 14.00 čez hrib in dol — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Z velikimi orkestri v tričetrtinskem taktu — T5.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 16.45 Klavirske skladbe — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer — 23.15 Za ples in dobro voljo. Ponedeljek, 22. 7.: 8.05 Radijska igra za otroke — 8.24 Pesmi o sreči in veselju — 9.05 Koncert — 10.00 Razgovor z borci revolucije — 10.25 Stare in nove pesmi — 11.20 Vedri zvoki — 13.15 Primorska skozi čas in sedanjost — 14.00 Venček narodnih pesmi — 14.25 Simfonični koncert — 15.05 Popoldne ob lahki in zabavni glasbi — 16.25 Pesmi, ki so jih peli nekoč in jih pojemo še danes — 17.05 Ples ob petih — 18.00 V svetu operet — 19.15 Poje Nino Robič — 20.00 Simoniti: ..Partizanska Ana" — 21.05 Veliki orkestri igrajo — 22.10 Melodije za iahko noč. Torek, 23. 7.: 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško potovanje od strani do strani — 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.30 Igra orkester Bert Kampfert — 12.10 Weber: finale opere „čarostrelec" — 12.40 Iz kraja v kraj — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 15.40 V torek nasvidenje! — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših študiov — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.15 Poje Lidija Kodrič — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasbena tribuna. Sreda, 24. 7.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Zabavno glasbeni spored — 12.10 Iz opusa Z. Cigllča — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški vokalni kvartet ..Savski val" — 17.05 Mladina sebi in vam — 18,15 Delibesova baletna glasba — 18.45 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 VVolfgang A. Mozart: „Don Juan", opera — 22.40 Zabavni zvoki. četrtek, 25. 7.: 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško potovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 9.30 Od vasi 10.05 Glasbeno potovanje — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja Kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zgodovinska slušna podoba — 21.00 Veselo petje, veselo igranje — 22.10 šport. Petek, 26. 7.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Glasbene impresije — 9.30 Ljudska glasba iz Afrike — 10.05 Zabavna glasba — 11.00 Moj ljubček je lovec — 14.00 Pravljice — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Glasba ob koncu tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneče filmsko platno — 21.00 Koroška včeraj in danes — 21.30 Diskusija koroških kulturnih kritikov — 22.10 šport — 22.20 Okretnica jug-vzhod. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov). 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali. Sobota, 20. 7.: 6.05 Govori Fritz Schilling — 6.09 Vesele melodije — 8.15 Jutranja glasba — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Orkestralni koncert — 18.00 Evropa poje — 18.30 Ljudska glasba iz Skandinavije — 20.00 Portret: Don Juan — 21.00 Mednarodna zborovska tekmovanja — 22.10 Srce sveta — 23.10 Nočna glasba. Nedelja, 21. 7.: 6.05 Vesele melodije — 8.15 Mila umetnost — 11.00 Kulturno poročilo iz Avstrije — 11.15 Praška pomlad 1968 — 13.20 Stališče — 13.35 Operni koncert — 15.00 Popoldanski koncert — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Pokrajina, z mojimi očmi — 18.00 Veselje z glasbo — 19.10 Madame Buterfly — 22.10 Veliki možje avstrijske književnosti — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 22. 7.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 8.05 Jutranja glasba — 15.00 Iz upodabljajoče umetnosti — 17.15 Knjiga tedna — 19.45 Šansoni — 20.00 Evropski koncert — 21.30 Dunajska šola — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna avstrijska glasba. Torek, 23. 7.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Kratko in jedrnato — 6.12 Vesele melodije — 8.05 Jutranja glasba — 15.00 Rokodelstvo, vera in pridnost deže-lanov — 17.15 človek brez značaja — 19.45 Pesmi Franza Schuberta — 20.00 Spectrum Austriae — 21.30 Glas- Sobota, 20. 7.: 16.00 Mednarodni jahalni in skakalni turnir — 18.05 Od tedna do tedna — 18.30 Dober večer v soboto, želi Heinz Conrads — 17.00 Družina Feuer-stein — 19.27 šport — 19.45 čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Portischa — 20.15 Gledališke zgodbe, burka z glasbo — 21.45 Športni žurnal — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Jezdec prerije, kavbojski film. Nedelja, 21. 7.: 14.45 Mednarodni jahalni in skakalni turnir — 16.45 Za otroke — 17.20 Daktari — 18.10 Za mladino: Kontakt — 18.30 Nedelja v Evropi: Amsterdam — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.15 Drevesa umirajo pokonci, komedija — 21.50 Mali baletni register — 22.30 čas v sliki. Ponedeljek, 22. 7.: 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19.27 šport — 19.45 čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, prikupnostjo in melono — 21.05 Prometni razgledi — 21.55 čas v sliki — 22.05 Posebej za vas. Torek, 23. 7.: 18.35 Novosti iz kmetijstva — 19.00 Theo Lingen — 19.13 Pomagati, toda kako — 19.30 šport — 19.45 čas v sliki — 20:15 Ta naš svet — 21.00 Odkritosrčna lažnivka, komedija — 22.40 čas v sliki. Sreda, 24. 7.: 11.00 Smeh je dovoljen — 11.45 77 -Sun-set-Strip — 17.00 Za otroke — 17.35 Mala športna abeceda — 18.00 Za družino — 18.35 Kultura, aktualno — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.27 šport — 19.45 čas v sliki — 20.15 Uganite poklic — 21.00 študentovska veseloigra — 22.20 čas v sliki. četrtek, 25. 7.: 18.35 športni kaleidoskop — 19.00 Indijanec Mato — 19.27 Zanimalo vas bo — 19.45 čas v sliki — 20.15 Kriminalni film — 22.00 čas v sliki — 22.10 Celovečerni film. Petek, 26. 7.: 18.35 Podoba Avstrije — 19.00 Poletje solnograških slavnostnih iger — 19.27 šport — 19.451 Čas v sliki — 20.15 Čuda živalskega sveta — 21.00 Ljubimec za pet dni — 22.25 čas v sliki — 22.35 Glasba pred polnočjo. do vasi — 12.10 Iz opere „Slovo od mladosti" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.15 Glasba in turizem — 19.15 Poje Maf-jana Deržaj — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 22.10 Pri makedonskih skladateljih. Petek, 26. 7.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Zabavno glasbena oddaja — 12.10 Klavirska glasba — 12.40 Čez polja in potoke — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Z malimi ansambli v zabavni glasbi — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Poje Elda Viler — 20.00 Koncert komornega zbora iz Pamplone — 20.30 Glasbeni cocktail — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Mednarodni festival jazza »Ljubljana 68". beni feljton — 22.10 Strategija evolucije — 23.10 Velja za nas vse — 23.20 Eksperimentalna glasba. Sreda, 24. 7.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 8.05 Jutranja glasba — 15.00 In vendar se vrti — 17.15 »Zahteve aprila" — 17.45 Šansoni — 20.00 Orkestralni koncert — 21.30 čar arheologije — 22.10 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Kriminalna slušna igra — 23.10 Sodobna glasba. četrtek, 25. 7.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja Delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 8.05 Ju- Sobota, 20. 7.: 18.25 Zgodba o zgodbici, serijski film — 19.15 Črke revolucije — 18.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Točaj, amer. film — 22.25 Kažipot — 22.45 Poročila. Nedelja, 21. 7.: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Kamilo in Rom — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Zgodbica o golobici, serijski film — 18.50 Kažipot — 19.10 Otok zakladov, serijski film — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.50 Srečanje z Rašico — 21.50 športni pregled — 22.20 Dnevnik — 22.40 Atletika „6 narodov". Ponedeljek, 22. 7.: 18.30 Po Sloveniji — 18.45 Propagandna medigra — 18.50 Reportažni omnibus — 19.25 Novosti iz studia 14 — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Requiem za heroji, drama — 21.40 M. Kozina: Bela Krajina, simfonična pesnitev — 22.00 Poročila. Torek, 23. 7.: 18.30 Risanke — 18.45 Z največjo hitrostjo, filmska burleska — 19.00 Kako smo gospodarili — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.40 Temni prehod, amer. film —* 22.25 Niso samo rože rdeče -- 22.55 Poročila. Sreda, 24. 7.: 18.40 Kljukčeve dogodivščine, luktovnf film — 19.05 Dubrovniške poletne prireditve — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zgodba o deklici Giselle — 21.25 Plečnika do današnje arhitekture — 21.55 Portret ženske v rdečem, serijski film — 22.45 Poročila. četrtek, 25. 7.: 17.30 Ropar, serijski film — 18.00 Po Sloveniji — 18.15 Propagandna medigra — 18.20 Narodna glasba — 18.45 Reportaža: Titograd — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.50 če bogovi hočejo — 2T.50-Zgodba o deklici Giselle — 22.30 Poročila. Petek. 26. 7.: 18.15 Tiktak: Ajataj — 18.30 Otroška olimpijada v Celju — 19.00 Onesnaženost zraka In vode — 19.30 Pozabljeni Orient, kulturni film — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Pod rimskim soncem, ital. celovečerni film — 22.15 Poročila ■— 22.35 Čajkovski: VI. simfonija. tranja glasba — 17.15 Sodobna avstrijska književnost — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših univerz — 19.45 Balade — 20.00 Glasba in družba — 20.45 Sonate Ludvviga van Beethovna — 21.30 Posmrtnica — 22.10 Solnograški studio slavnostnih iger — 22.30 Kraljica glasbil — 23.10 London, Pariz, Rim. Petek, 26. 7.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja Delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 7.30 Jutranja glasba — 15.00 Stranski poklic: biolog — 17.15 Elio Vittorinl — 18.55 Solnograške slavnostne igre 1968: »Don Giovanni" — 23.10 Glasba z Dunaja. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 20. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 21. 7.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 22. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda — Za našo vas. Torek, 23. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik. Sreda, 24. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Planine sončne, ve moj raj. četrtek, 25. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Prijetno je, glasbena oddaja — Malo pomislimo: »več vedrine In optimizma". Petek, 26. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Koroške narodne — Kulturna panorama. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo priljubljeno mamo Marijo Breznik gostilničarko v Pliberku v mesecih njene težke bolezni obiskovali in ji v takem velikem številu izkazali zadnjo čast, izrekamo toplo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi č. gospodu dekanu Sriencu, gg. župnikoma Kul-mežu in Mičeju ter ostali duhovščini, g. Lovru Kramerju, predsedniku Zveze slovenskih izseljencev, zboru pliberškega prosvetnega društva »Edinost" in zborovodji g. Folfeju Hartmanu ter cerkvenemu zboru. Naša zahvala velja tudi vsem, ki so nam pismeno izrekli svoje sožalje. Pliberk, v juliju 1968 Milan, Štefan, Kristijan, sinovi Gitka, Mara, Cilka, hčerke Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR »Co Dobrla ves-Eberndorf HLADILNIKE pohištvo talne obloge barve Vabljeni tudi v hotel-gostiino RUTAR