/ ]lnx NatfanjskM Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO I SEPTEMBER 1962 ST. 9 Reorganizacija socialnega zavarovanja Negativna bilanca pri zavodu za socialno zavarovanje v Cerknici — Razpolaganje s sredstvi je treba približati neposrednim zavarovancem — Osnovni in dodatni prispevek bosta določena v komuni — Ena komunalna skupnost za tri občine Zadnji mesec je bilo zelo veliko razprav med zdravstvenimi zavarovanci o reorganizaciji zavodov za socialno zavarovanje in o ustanovitvi komunalnih skupnosti zavarovancev. O teh vprašanjih so razpravljali tudi člani izvršnega odbora SZDL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Nekaj dni za tem so potekale razprave tudi na skupnem sestanku direktor¬ jev, predsednikov delavskih svetov in sindikalnih podružnic podjetij s predstavniki političnega življenja občine. Iz njiho¬ vih poročil in analiz povzemamo nekaj bistvenih značilnosti in ugotovitev ob reorganizaciji socialnega zavarovanja. Po doslej veljavnih predpisih so se vsa naša sredstva, pridobljena iz vplačil socialnega zavarovanja, zbirala pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje. Ta je raz¬ deljeval sredstva po posameznih podružnicah glede na višino po¬ treb. V naši občini so izdatki za zdravstveno zavarovanje precejš¬ nji in so predstavljali leta 1960 4,48 % narodnega dohodka, v letu 1961 se je znesek povečal na 7,57 odstotka, v prvi polovici letošnje¬ ga leta pa je znašal 6,76 % ustvar¬ jenega narodnega dohodka. Za primerjavo vzamemo lahko re¬ publiško povprečje, ki je znašalo leta 1960 4,07%, 1961 5,32% in v letošnjem polletju 4,70 % glede na ustvarjeni narodni dohodek. To pomeni, da naša sredstva porab¬ ljena v zdravstvu, občutno prese¬ gajo republiško povprečje, če pri¬ merjamo še porast narodnega do¬ hodka s povečanjem odstotka pri¬ spevka za socialno zavarovanje, ugotovimo, da je narodni dohodek porastel v letu 1961 glede na leto 1960 za 13%, izdatki za socialno zavarovanje pa so se povečali kar za 91,9 %. To kaže na nesorazmer¬ je, pri katerem se je treba resno zamisliti. Po letu 1958 smo lani prvič zapisali primanjkljaj pri Zavodu za socialno zavarovanje v Cerknici za 24,000.000 din. Pri¬ bližno enak znesek primanjkljaja predvidevajo tudi letos. V primer¬ javi s I. polletjem lani in I. pol¬ letjem letos so se dvignili dohodki zavoda za 14 %. Tako znašajo do¬ hodki I. polletja letos 86,600.000 dinarjev, medtem ko znašajo iz¬ datki 97 milijonov dinarjev. Zara¬ di nenehnega naraščanja stroškov socialnega zavarovanja je bil uve¬ den tudi dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje. Na podlagi tega so vplačale lani gospodarske organizacije 15 milijonov din. Le¬ tos so vplačala samo podjetja »Brest« do polletja 7.000.000 din, »Kovinoplastika« 3,000.000 din, »Gaber« 930.000 in »Tisa« 800.000 dinarjev dopolnilnega prispevka. Seveda s temi sredstvi ni krita iz¬ guba pri zavodu za socialno zava¬ rovanje v Cerknici. Temu primerno je tudi procent izostankov z dela visoko nad re¬ publiškim povprečjem, ki je bil leta 1961 4,43%, leta 1962 pa 5,08 odstotka. Pri nas se giblje procent izostankov po posameznih gospo¬ darskih organizacijah takole; 1. Brest, Cerknica 8,33 % 2. Jelka, Begunje 8,65 % 3. Gaber, Stari trg 8,06 % 4. Proga Postojna—Rakek 10,52 % 5. Tisa, Rakek 8,17 % 6. Kovinoplastika, Lož 8,31 % 7. SGP Gradišče, Cerk. 5,82 % 8. GG Postojna GU Cerknica 4,38 % Po novem zakonu je finansira¬ nje zavodov vključeno v okvir občin. Hočemo, da se razpolaganje sredstev čimbolj približa samim zavarovancem. S tem bo seveda potrebno urediti odnose med zdravstvenim domom, gospodar¬ skimi organizacijami in komuno. Tako bo v procesu razpolaganja s sredstvi vključen najširši krog neposrednih vplačnikov, ki bodo morali kar najracionalneje gospo¬ dariti z vsemi prispevki. Finansi¬ ranje socialnega zavarovanja je urejeno tako, da se zdravstveno zavarovanje finansira v okviru komun, invalidsko in pokojninsko zavarovanje pa v republiškem merilu. Sredstva otroških dodat¬ kov se bo po novem izdvajalo iz socialnega zavarovanja. Sklad za finansiranje otroškega dodatka pa se zbira v okviru republike. Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev se lahko ustanovi za območje ene ali več občin z najmanj 10.000 zavarovan¬ ci s pogojem, da njihovi povpreč¬ ni osebni dohodki presegajo re¬ publiško povprečje. V število za¬ varovancev se vključujejo tudi in¬ validski upokojenci in nosivci družbenih pokojnin. Na območju njihovih komunalnih skupnosti je potrebno ustanoviti osnovno zdravstveno varstvo, ki zahteva, da ima skupnost na svojem pod¬ ročju zdravstveni dom s splošno in zobno ambulanto. Z rednimi dohodki sklada za zdravstveno za¬ varovanje je treba kriti najmanj 80 % izdatkov zdravstvenega zava¬ rovanja. Najvišji organ komunalne skup¬ nosti bo skupščina s štiriletno man¬ datno dobo. Imela bo veliko večje naloge in odgovornosti kot seda¬ nja skupščina okrajnega zavoda z socialno zavarovanje. Skupšči¬ no republiške skupnosti socialne¬ ga zavarovanja bodo sestavljali člani, izvoljeni na skupščini ko¬ munalne skupnosti. Za realizacijo programa zdrav¬ stvenega zavarovanja in finančnih letnih načrtov skupnosti, mora imeti le-ta lasten sklad. Ta se ob¬ likuje iz prispevkov, katerih viši¬ no določa skupnost v sporazumu z ObLO in v okviru maksimalne z zakonom določene stopnje. Na tak način se bo določala redna stopnja prispevka, ki jo bo¬ do plačevale tiste organizacije, iz sredstev za osebne dohodke, ki imajo normalne stroške za zdrav¬ stveno zavarovanje. Ostale orga¬ nizacije bodo morale plačevati še dodatni prispevek v breme svojih poslovnih stroškov. Višino tega prispevka bo določala skupščina skupnosti v soglasju z ObLO. Kadar bo po zaključnem raču¬ nu komunalne skupnosti ugotov¬ ljeno, da izdatki zdravstvenega zavarovanja presegajo dohodke, bodo razliko krili iz rezervnega sklada. V kolikor ta ne bo zado¬ ščal, bo potrebno zbrati dodatna sredstva z novim izrednim pri¬ spevkom. Tudi ta sredstva bo do¬ ločala skupščina skupnosti, ki ga bo uvedla za celo skupnost, ali pa le za občino, ki bo izkazovala pri¬ manjkljaj. Izredna stopnja bo lahko enaka za vse zavarovance, ali pa bo raz¬ lična za posamezne organizacije, kar bo odvisno od močnejšega trošenja sredstev za zavarovanje delavcev. Ker se osnovni in dodatni pri¬ spevek za zdravstveno zavarova¬ nje določata v komuni, postaja občina neposredno zainteresirana na smotrnem trošenju komunal¬ nega sklada zdravstvenega zava¬ rovanja. Morebitno nadaljnje na¬ raščanje izdatkov za zdravstveno zavarovanje se bo odražalo tudi na osebnih dohodkih delavcev in na skladih gospodarske organiza¬ cije in s tem seveda tudi na stan¬ dardu vseh zaposlenih, Na sestankih je bilo največ go¬ vora o združitvi zavarovancev treh občin: Cerknice, Logatca in Vrhnike v eno komunalno skup¬ nost. Ker bodo vodili evidenco sredstev po občinah, ni razloga za ustanavljanje nerentabilnih ko¬ munalnih skupnosti zavarovancev po posameznih občinah. ObLO ustanovi lahko posebne svete, ki bodo spremljali dejavnost social¬ nega zavarovanja in vplivali na smotrnejše gospodarjenje. Sedaj je na našem področju 11.000 aktivnih zavarovancev, kar odgovarja pogojem za vključitev v komunalno skupnost. Na zava¬ rovanca prejmemo 18.249, izdamo pa 20.464 din. Občina Vrhnika in Logatec prejmeta na zavarovanca 17.366 dohodkov, izdatkov pa ima¬ ta 17.283 din. Kljub temu, da že predpisi do¬ ločajo nekatere olajšave pri zmanjšanju izdatkov in da bo z novim letom stopila v veljavo no¬ va uredba, po kateri bodo plače¬ vale bolezenske dopuste do 30 dni gospodarske organizacije same, bodo morali zavarovanci sami vplivati na pravilno gospodarje¬ nje s sredstvi za socialno zavaro¬ vanje. Mladina je zarezala prvo brazdo (ČLANEK BERITE NA 2. STRANI) Tudi odmore izkoristijo gojenci mladinske politične šole v Starem trgu za živahne razprave m glAš notranjske zarezala prvo brazdo Mladina je Z obiska pri slušateljih mladin¬ ske politične šole v Starem trgu Letos je postalo v internatu os¬ novne šole v Starem trgu zelo zgodaj živahno. Od 15. do 28. av¬ gusta je delala v klubskih prosto¬ rih v Starem trgu mladinska poli¬ tična šola. Dvajset mladenk in mladincev je prijelo za knjige in pričelo z delom. Prav nič jih ni motilo pripekajoče sonce, ki tako s Tine Cimprič rado odvrača od dela in nehote potiska ljudi v senco. Le redki med njimi so doživeli že dvajseto poletje. Sami mladi so bili. Ko sem jih opazil na dvorišču, ni ka¬ zalo, da so iz različnih krajev cerkniške in loške doline. Bili so kot družina. Živah* st jim je za¬ risala na lica smeh. Pravkar so končali s študijem po grupah. Besede so letele vsevprek. Tudi predavatelj Janez z Rakeka je po¬ segel vmes. Šalili so se med seboj ir* tisti hip je bil dolgonogi Cerk¬ ničan glavn* predmet obravnave. Sposodili so se ga zaradi deklet. Baje je bil do njih preveč sra¬ mežljiv. No, popoldne je bil na vrsti on, zvečer drugi in tako naprej. Komu hočeš zameriti? Prav gotovo ni nihče ostal dolžan. Vsi so prišli na vrsto, eni prej, drugi pozneje. Je že tako, po štu¬ diju je potrebno tudi razvedrilo. Tokrat ni kazalo, da so ženske zgovornejše od moških, kajti de¬ kleta so bila bolj tiha in mirna in so prepustila, da so tovariši govorili tudi v njihovem imenu. Morda je bila temu vzrok večja odrezanost od sveta, saj so stano¬ vale v gornji polovici hiše, fan¬ tom pa je bilo dodeljeno prebiva¬ lišče v spodnjih prostorih okrog kuhinje. Tu so imeli prav gotovo več dotika s svetom, če drugače ne, vsaj skozi okna na cesto. Si¬ cer pa je za prvi smeh poskrbela sama sekretarka občinskega ko¬ miteja, ko je po predjedi zložila vse krožnike, ker ni vedela, da je ekonomičnost ob takih prilikah nadvse važna. Ker si mora vsak pomiti svoj krožnik, je seveda ra¬ zumljivo, da jih ni nihče namera¬ val pomivati pred glavno^ jedjo. Marija je morala hočeš nočeš po- čititi vse posode sama in ostalim je kosilo iz pomitih krožnikov še bolj teknilo. Na dvorišču se je pokazal upravnik, 22-letni Tine Cimprič iz podjetja »Kovinoplastika« Lož, najmarkantnejša osebnost med slušatelji, ni bil dosti starejši od njih. Bil pa je prav gotovo naj¬ bolj možat in lahko sem takoj opazil, da njegova beseda tukaj največ zaleže. Okrog sebe je zbral kader za vodstva mladinskih akti¬ vov po vseh večjih podjetjih, šo¬ lah in vaseh. Z očetovsko skrbjo je pazil na mlade aktiviste in pred popoldansko razpravo, na katero so se slušatelji pravkar pripravljali, jim je dajal še zad¬ nja navodila. Povabil me je v »štab«, kjer je s članicami komiteja Marijo in Darjo za majhno pisalno mizo pri¬ pravljal gradivo za študij. Ker Ti¬ ne najraje odgovarja na vpraša¬ nja, da se laže spomni vseh tistih podrobnosti, ki zanimajo vsiljive dopisnike, sem sproti povpraševal in zapisoval vprašanja in odgo¬ vore. Vprašanje: Kdo je organizator šole in kolikokrat je bila že orga¬ nizirana? Že več let smo govorili o or¬ ganiziranju mladinske politič¬ ne šole tudi v naši občini. Le¬ tos je uspelo občinskemu ko¬ miteju LMS v povezavi z de¬ lavsko univerzo iz Cerknice, ki nam nudi predavatelje, pr¬ vič organizirati na našem pod¬ ročju tovrstno izobraževanje mladih. Porabili bomo iz na¬ šega proračuna okrog 250.000 dinarjev. Vprašanje: Kakšen je vaš de¬ lovnik? Vsak dan je okrog 8 ur pre¬ davanj z diskusijo. Vstajamo ob pol sedmih. Ob osmih za¬ čnemo s predavanji, ki traja¬ jo do pol enih. Vmes preskr¬ bimo slušateljem tudi prigri¬ zek. Po kosilu so prosti uro in pol in potem se začenja študij po grupah, ki traja dve uri. Od 17. do 19. ure odgovarja predavatelj na vsa nejasna vprašanja, ki mu jih postav¬ ljajo poročevavei iz grupnih študijev. Poročevavei se stal¬ no menjajo. S tem hočemo doseči, da se bodo mladi lju¬ dje sami naučili posegati v diskusijo. Ob 21. uri ležemo če nimamo na programu kake druge prireditve: Vprašanje: Torej imate v pro¬ gramu tudi zabavno življenje? Delavska univerza iz Cerk¬ nice nam je priskrbela ozko- tračni kinoprojektor. Tako vsak drugi ali tretji dan pred¬ vajamo filme iz MDB ter športne, zabavne in poučne kratkometražne filme. Ob ta¬ bornem ognju na Loškem gra¬ du nam bo prvoborec Franc Levec orisal razvoj dogodkov v Loški dolini — med NOB. Društvo Partizan nam je dalo za športne prireditve na raz¬ polago telovadni dom. Ogle¬ dali si bomo tudi muzej NOB v Ložu, spomenik padlim na Ulaki in grad Snežnik. V pro¬ stem času se bomo kajpak tu¬ di zavrteli. Vprašanje: Bodo delali slušate¬ lji tudi izpite? V programu imamo izpitne naloge, ki jih bo vsak sluša¬ telj pripravil z določenega področja, ki ga obravnavamo na predavanjih. Te bodo kas¬ neje zagovarjali pred petčlan¬ sko izpitno komisijo. Za uspeš¬ no opravljeni izpit bodo pre¬ jeli spričevala o uspešno kon¬ čani mladinski politični šoli. Vprašanje: Kaj je glavni na¬ men šole? Predvsem smo zbrali mlajši kader, ki bo lahko uspešno zamenjal starejše mladince, ki prevzemajo novo vlogo v drugih političnih organizaci¬ jah. Naš namen je torej vzgo¬ jiti kader za politično delo v aktivih. Vprašanje: Kako bo s politično šolo v prihodnje? Tudi naslednje leto bomo prav gotovo organizirali mla¬ dinsko politično šolo. Prilago¬ dili jo bomo letošnjim izkuš¬ njam. Zvečerilo se je in posloviti sem se moral od mladega upravnika, ki je s tovariši zarezal prvo braz¬ do v ledino novega izobraževanja mladih političnih delavcev. Ko sem stopal po stopnicah navzdol, sem že slišal iz sosednje sobe zvo¬ ke poskočne polke med veselo druščino. LT Teden boja proti tuberkulozi od 23. do 30. IX. 1962 Letošnji Teden boja proti tu¬ berkulozi bo potekal pod geslom »Z vsemi silami v boj proti tu¬ berkulozi«. Namen letošnjega protituberku- loznega tedna je: opozoriti in se¬ znaniti širšo našo javnost s pro¬ blemi, ki v zvezi s tbc pri nas še vedno obstojajo. Tbc je socialno zdravstveni problem, ki ga bomo uspešno lahko reševali z aktivnim sodelovanjem nas vseh. Za dosego tega namena bo ob¬ činski odbor RKS organiziral pre¬ davanja po terenu, kakor tudi v vseh gospodarskih organizacijah. Prav tako se bodo vršila v zvezi Tedna predavanja za PRK na osnovnih šolah. Občinski odbor RKS Cerknica GLAS NOTRANJSKE 0 Slavje ob krajevnem Knjiga naša učiteljica ju s 1500 ali še več prebiva vci, ima okrog 50 rednih obiskovav- cev, to so po večini mladi, ki si izposojajo predvsem v šoli pred¬ pisano berivo. Izgovorov, da knjiž¬ nica nima dovolj novih knjig, ka¬ že le na slab okus bravcev, ker bi lahko na prste sešteli tiste, ki so prebrali vse stare knjige. Glede knjižnice v Cerknici ve¬ mo le to, da ne posluje. (Kdo je odgovoren?) Za potujočo knjižni¬ co, ki smo se jo upravičeno vese¬ lili, so nastale ovire tako, da osta¬ ne nekaj časa še pri upih. Razumljivo je, da potrebuje knjižnica pomoč (žal je bilo to do sedaj malokomu znano). Knjižni¬ ca na Rakeku je dobila v zadnjem času znatno podporo od krajevne organizacije SZDL in nekaj od uprave kina. Kje so pa vse druge organizacije?! Če ne bomo čimpreje tega po¬ pravili, tudi na zveneče geslo: Knjiga — naša učiteljica, brez škode pozabimo. ŠEST RESNIC O NAŠIH KNJIŽNICAH: PRVIČ, DA SO KNJIGE, DRUGIČ, DA LJUDJE ŽELIJO BRATI, TRETJIČ, DA PRISTOJNI NI¬ MAJO RAZUMEVANJA, ČETRTIČ, DA BI SE TUDI ZA KNJIGE LAHKO NAŠEL DE¬ NAR, PETIČ, DA JE KNJIŽNIČAR¬ JEV HONORAR LE KRITIKA, ŠESTIČ, DA NEKATERI BRAV- CI MISLIJO. DA JE KNJIGA VLAČUGA IN JO LAHKO MEȬ KAŠ IN VLAČIŠ, KJER HOČEŠ! MaD »GLAS NOTRANJSKE« izhaja mesečno — Izdaja ga Obč. odbor SZDL Cerknica — Ureja ured. odbor — Glavni in odgovorni urednik: Danilo Mlinar — Člani uredništva: Slavko Berglez, Franc Tavzelj, Dane Mazi, Milan Strle in Anton Koščak — Tehnični urednik: Janko Novak — Korek¬ tor: Sonja Verbec — Tisk: čZP »Kočevski tisk« Kočevje — Letna naročnina 240 din — Rokopisov in risb ne vračamo Muzej NOB v Ložu s spomenikom v ospredju je tudi v upravljanju organizacije ZB Stari trg v prihodnje še izpopolniti z novi¬ mi dokumenti iz NOB na našem področju. Vaši plani za prihodnje? Grobišča v Podcerkvi in Danah bomo uredili najprej. Zaenkrat imamo sredstva že obljubljena, ne pa še zagotovljena. Ocenjujete sodelovanje z obč. vodstvom za plodno? Vsekakor delamo vse v tesni povezavi z našim občinskim vod¬ stvom, vendar večje pomoči ne potrebujemo. Seveda ne mislim pri tem na finančne pomoči. LT Koliko članov sestavlja vašo organizacijo in kakšno skrb jim posvečate? Organizacija obsega področje celotne Loške doline. Šteje 514 članov. V letih 1960 in 1961, ko so delali v okviru naše organizacije tudi člani ZB Loškega potoka, smo poslali na zdravstvene pre¬ glede skoraj 90 % članov. Od tega odstotka je odšlo na zdravljenje okrog 90 tovarišev. Sedaj se je stanje nekoliko spremenilo in po¬ sebna komisija redno pregleduje člane ZB in zdravstveno ogrožene pošilja na okrevanja. Tovariše v bolnicah in okrevališčih večkrat tudi obiščemo, tako da imamo z njimi stalne stike. Če ne upoštevamo nekaterih šolskih knjižnic, redno delata v na¬ ši občini le dve knjižnici in sicer na Rakeku in v Starem trgu. Ob tem lahko ugotovimo le to, da smo to področje naravnost zaskrblju¬ joče zanemarili. V celi občini dve knjižnici in še ti dve z zelo siro¬ mašnim izborom novejših del. Poglejmo kaj bo s knjižnicami, če jih bomo še naprej zanemar¬ jali: Za primer vzemimo knjižnico na Rakeku (kraju, ki ne sodi med najbolj zaostale). Na policah je okrog 1500 knjig. Izposojevalnina znaša 10 din za knjigo in če poso¬ di mesečno 100 knjig, znaša letni bruto dohodek 12.000 din. Pov¬ prečna cena nove knjige pa je 1000 do 1200 din. Tako vidimo, da si naša knjižnica privošči lahko 8 novih knjig na leto 1 . Knjižničar¬ jevo delo pa tudi ni plačano. Če vemo, da izide samo v Sloveniji vsak teden ena knjiga, smo si na jasnem, kako vedno bolj capljamo za drusimi kraji in časom. Zelo zanimiva je še tale ugoto¬ vitev: knjižnica na Rakeku, kra¬ prazniku 19, oktober 1941 pomeni za celo Loško dolino važen mejnik v času NOB. Napad na Lož proslavljate kot kra¬ jevni praznik. Nameravate napraviti letos kakšno večje slavje v počastitev prazni¬ ka? Tudi letos pripravljamo večjo slovesnost na našem področju. Ker bomo že ta mesec uredili grobišča padlih borcev in ker se bojimo slabega vremena, bomo le¬ tošnje praznovanje krajevnega praznika preložili najverjetneje na 2. september. Kakšne so vaše priprave za praznovanje? Že dalj časa urejamo grobišča v Ložu in Viševku. Na pokopali¬ šču v Ložu bo na 20 m 2 stal 2,5 m visok spominski kamen z 40 vkle¬ sanimi napisi in v Viševku na 48 m 2 3,5 m visok kamen z DO ime¬ ni padlih borcev. Spomenika de¬ lajo v Ljubljani, celotna investi¬ cija bo znašala nad dva milijona dinarjev. Pri urejanju grobišč smo napravili sami več prostovoljnih delovnih ur in tako pocenili grad¬ njo. Po odkritju obeh spomenikov bo zabava s kulturnim progra¬ mom. Ali vam delajo sredstva večje težave? Nikakor ne. Med prebivavci do¬ line smo naleteli na veliko razu¬ mevanje, saj so prispevali sami za gradnjo spomenikov 1,800.000 din. Za urejevalna dela okrog spome¬ nika v Ložu, na Ulaki in drugod pa smo napravili prostovoljne ak¬ cije. Je muzej NOB v Ložu tu¬ di v vašem upravljanju? Lansko leto odprti muzej je v naši oskrbi. V začetku smo imeli veliko obiskovavcev. Sedaj pa ni¬ mamo večjih obiskov. Muzej red¬ no vzdržujemo in ga nameravamo Vprašali smo ... Kdo ne pozna zibelke Notranjskih partizanov? Njeni gozdovi so bili topla domačija vsem, ki so občutili nečloveška dejanja vsilji¬ vih tujecv, tovarišem, ki so klju¬ bovali nasilnežu leta, vse dotlej, dokler niso stopili zopet na svo¬ bodno domačo zemljo. Neenaka borba osvoboditeljev z okupator¬ jem pa je pustila mnogo rdečih sledov tudi v Loški dolini. Na sto¬ tine borcev je obležalo v gozdovih in na poljanah okrog teh krajev. Nikdar niso ugledali sonca svobo¬ de, ki jim je posijalo tako pozno. Od tistih dni so minila dolga leta. Danes je Loška dolina področje, ki živahno utriplje. Le redki so še sledovi vojne vihre. Tovarniška kolesa so pognala življenje v novo smer. Mnogo bi lahko napisali o novi zgodovini, ki postaja za današnje rodove skoraj preteklost. O tem so pisali knjige domači avtorji, ki so sami občutili težo tujčevega škornja. Stolpce in stolpce bi lah¬ ko napolnili tudi s popisovanjem današnjega razvoja industrije in kmetijstva v Loški dolini. Ni me zanimalo niti eno niti drugo 1 . To¬ krat me je privabilo v Stari trg delo krajevne organizacije ZB, Ki skrbi, da bi tudi burna preteklost dobila svoje mesto v sedanjosti. Zaradi nenapovedanega obiska žal nisem našel predsednika orga¬ nizacije ZB, ki sodi med najde- lavnejše v občini Cerknica. Iz za¬ gate me je rešil tajnik organizacije Janez Frank, ki je odgovoril na nekaj vprašanj. o GLAS NOTRANJSKE IB IR IIS ¥ TOVARNE POHIŠTVA CERKNICA Informacije iz kolektiva za kolektiv Razgibana nedelja v avgustu V nedeljo 12. avgusta 1962, je bilo v Martinjaku športno tekmo¬ vanje v odbojki in balinanju PE »Bresta-« za prehodni pokat sin¬ dikalne podružnice tovarne pohi¬ štva iz Martinjaka. Idejo za tako tekmovanje je treba pohvaliti in stremeti za tem, da bi podobna srečanja organizirali bolj pogo¬ sto. Kaji ko bi sindikalne po¬ družnice drugih PE tudi malo raz¬ mislile o organizaciji podobnega tekmovanja v drugih panogah? Prepričan sem, da uspeh ne bi iz¬ ostal. Sindikalne organizacije bi se morale seveda potruditi in za neposrednega organizatorja zbrati človeka, ki bo stvar resno razu¬ mel in jo tudi izpeljal do konca, da se ne bi zgodilo, da neka po¬ slovna enota z že določeno ekipo ne nastopi, kot je bilo to z »Iver- ko«. Z mnogo manjšim zunanjim po¬ menom je bila istega dne popold¬ ne v Martinjaku mladinska kon¬ ferenca. Z ozirom na število mla¬ dincev in mladink po naših PE enotah se je na konferenci zbralo skromno število. Bilo je 60 mla¬ dincev. Mladino je začudil zelo slab odziv povabljenih gostov, vo¬ dilnih ljudi, organov upravljanja in političnih organizacij v pod¬ jetju. Na konferenci so obravnavali proizvodno problematiko. Soglas¬ na ugotovitev s konference je bi¬ la, da se mora mladina bolj aktiv¬ no vključiti v reševanje te pro¬ blematike, ker so za to dani vsi pogoji. Vodstva mladinskih akti¬ vov morajo natančneje zasledo¬ vati delo in razvoj vsakega posa¬ meznega mladinca. Dobrim delav¬ cem in naprednim mladincem je treba omogočiti, da svoje znanje še izpopolnjujejo, tako da se s tem usposobijo za jutrišnjega dobrega upravljavca. Najstrožje pa je kaz- . novati vse tiste, ki z malomarnim odnosom do dela kvarno vplivajo na ostale in s svojo nedisciplino ovirajo proizvodne naloge. Za ti¬ ste mladince, ki so že člani orga¬ nov upravljanja, pa je potrebno, da se večkrat sestanejo z vodstvi mladinskih aktivov, tako da bodo lahko zastopali stališča mladine pri reševanju raznih stvari. Vsak organiziran mladinec se mora po¬ truditi, da se bo vključil v organi¬ zacijo tudi njegov sodelavec, ker se bo s tem krepila organizacija. Vzporedno s tem pa morajo vod¬ stva mladinskih aktivov skrbeti za idejno izobraževanje svojega članstva, to mora biti organizira¬ no v takih oblikah, ki bodo za ve¬ čino privlačne in zanimive. Na¬ dalje je bilo ugotovljeno, da mo¬ rajo vodstva mladinskih aktivov skupno s kadrovskimi službami OE skrbeti za to, da se bodo med¬ sebojni odnosi razvijali v pozitiv¬ ni smeri. Opažamo namreč, da so ravno medsebojni odnosi ponekod ovira uspešnejšemu razvoju in do¬ bremu vzdušju na delovnem me¬ stu. Večja odgovornost posameznih služb v tovarni do svojega dela bo vsekakor vplivala na to, da bo proizvodnja brez zastojev, ki so bili sedaj posledica nepravilne konstrukcije, nepravilnega mate¬ riala, oz. postopka dela s takimi materiali pomanjkanje določenih materialov in podobno. Strogo se je držati načela, da je kaznovalna politika za vse enaka in da je vsak posameznik odgovoren za svoje delo. Med aktivi je treba oživeti športno dejavnost, ravno tako pa tudi kultumo-zabavno področje. Z uresničitvijo progra¬ mov dela, ki jih imajo mladinski aktivi, bo v delu mladinske orga¬ nizacije dosežen velik napredek, s tem pa bo tudi dokazano, da mla¬ dina živi 'in dela ter se zaveda svoje odgovornosti na kateri gra¬ di naša socialistična družba svojo bodočnost. Iz kadrovske evidence V mesecu juliju so odšli iz pod¬ jetja »BREST« Cerknica: Priimek in ime si Družabni večer s tovariši iz Bosne V mesecu avgustu sta bili na praksi po 15 dni dve skupini de¬ lavcev iz Bosanske Gradiške. V naše podjetje so prišli, da se uspo¬ sobijo na delovnih mestih, ki jih bodo prevzeli, ko se bodo vrnili domov. Prva skupina se je priuče- vala pri strojih, a druga v povr¬ šinski obdelavi. Delavci iz Bosne so izjavljali, da so pri nas zelo zadovoljni. Na delovnih mestih so pokazali zelo veliko zanimanje. Poleg tega so bili zelo pridni de¬ lavci. Za slovo so priredili družabni večer na katerega so povabili na¬ še delavce in delavke ter vodilne uslužbence s katerimi so imeli ne¬ posredne stike. Ob kozarčku sladkega vinčka so pripovedovali o svojem življenju, o težavah, ki jih imajo in ki jih še čakajo, ko se vrnejo v Bosno. Povedali so še marsikaj in še mnogo bi imeli povedati, vendar je ura prehitro tekla, tako da smo ob zaključku samo še zapeli bo¬ senske in slovenske pesmi, zaple¬ sali bratsko kolo in se prijatelj¬ sko in dobre volje razšli. Nam in njim pa bo ostal samo prijeten spomin na skupno delo in prijeten večer. SM Bartol Marija 1943 Kocman Ana 1940 Mele Ivanka 1906 Modic Terezija 1917 Mohor Alojz 1940 Zalar Karolina 1937 Golubič Josip 1943 Bečaj Frančiška 1943 Jakopin Jože 1937 Kopinič Jerica 1937 Kopinič Vlado 1937 Pečjak Marija 1931 Rupar Anton 1942 Turšič Alojz 1936 Volf Frančiška 1934 Vukčevič Milica 1942 Zalar Valentin 1938 Hribar Alojz Bezeg Emil 1935 Iverka 1937 Žaga, Dolenja vas Sindikalni športni dan v Martinjaku V nedeljo 12. avgusta 1962 je sindikalna podružnica tovarne po¬ hištva Martinjak organizirala športni dan s tekmovanjem v od¬ bojki in balinanju. Tekmovale so vse sindikalne po¬ družnice kolektiva »Brest«. Tega tekmovanja se ni udeležila edino podružnica žage Marof Stari trg, kar ji ne gre ravno v čast. ' Ker do sedaj takega tekmova¬ nja ni bilo, nismo vedeli za moč posameznih ekip. Vsaka ekipa je želela doseči kar največ. Tekmo¬ vali so za lepe prehodne pokale. Takoj po 13. uri so se začele zbirati ekipe v balinanju in od¬ bojki. Tekmovavnemu sodniku v balinanju tov. Milanu Mihevcu se je predstavilo kar šest ekip, v od¬ bojki pa tov. Francu Turku tri ekipe. Najprej so začeli balinati. Šte¬ vilni gledavci, posebno starejši so jih toplo pozdravili. Ekipe: direk¬ cije, tovarne Cerknica, Iverke, Po¬ gonskega servisa, (tekmovali so pod imenom »Kovinar«) in dve ekipi tovarne Martinjak, so se za¬ grizeno borile. Sodniki so bili strogi, zato so se lahko izkazali pri tekmovanju res samo najbolj izkušeni balinarji. Najboljša ekipa v balinanju je bila skoraj brez konkurence Iverka. Osvojila je prvo mesto in prehodni pokal sin¬ dikalne podružnice »Brest« Mar¬ tinjak. Rezultati posameznih ekip so: Iverka 5 5 0 0 59 - 29 10 Kovinar 5 3 0 2 55 - 41 6 TPCerkn. 5 3 0 2 48 - 48 6 Direkcija 5 2 0 3 45 - 59 4 Martinj. I. 5 1 0 4 31 - 54 2 Martinj. II. 5 0 0 5 24 - 52 0 Tekmovanje v odbojki se je za¬ čelo s tekmo »Kovinar« : Marti¬ njak. Sprva je vodil »Kovinar« z 1:0, toda domači ekipi je uspelo rezultat izenačiti in preiti v vod¬ stvo z 2 : 1. Ker so bile ekipe iz¬ enačene, se je razvila prava šport¬ na borba. Zmagali so izkušenejši »Kovinarji« 3 : 2, ker so znali naj¬ ti slabe točke pri domači ekipi. Domači ekipi ni bila naklonjena sreča tudi pri žrebanju, saj je morala skoraj brez odmora nada¬ ljevati tekmovanje s tavamo Cerknica. Zaradi utrujenosti se je le s težavo upirala razigranim Cerkničanom in zopet je sledil poraz s 3 : 2. V zadnji tekmi športnega dne¬ va sta se spoprijeli ekipi »Kovi¬ nar« in tovarna Cerknica. »Kovi¬ narju« je bil danes naklonjen žreb. Sli so sveži v borbo z utru¬ jenimi Cerkničani. Ker so tekmo¬ vali tudi v odbojki za prehodni pokal, je bila borba na pravi športni višini. Zmagala je zopet bolj sveža in izkušena ekipa »Ko¬ vinarja« s 3 : 2 in osvojila pre¬ hodni pokal sindikalne podružnice tovarne Martinjak. Kovinar 2 2 0 6 - 4 4 Cerknica 2 115-52 Martinjak 2 0 0 4 - 6 0 Po končanem tekmovanju so najboljšim ekipam razdelili pre¬ hodne pokale. Med zmagovitimi ekipami je vladalo veliko veselje. Sindikalna podružnica Marti¬ njak je sklenila, da naj postane tekmovanje tradicionalno. Njene¬ mu zgledu naj bi se pridružile tu¬ di druge sindikalne podružnice. Tako bi športne in poslovne zveze še bolj utrdile medsebojne odnose, EK V mesecu juliju so prišli v pod¬ jetje »BREST« Cerknica: Iz posl. enote TP Martinjak TP Martinjak TP Martinjak TP Martinjak TP Martinjak TP Martinjak TP Cerknica TP Cerknica TP Cerknica TP Cerknica TP Cerknica TP Cerknica TP Cerknica TP Cerknica TP Cerknica TP Cerknica TP Cerknica Priimek in ime os J o V posl. enoto Mikuž Milka Tomšič Anica Urbanč Anica Zalar Ivanka Bezek Milan Cvetko Nada Maglič Mile Štrukelj Franc Topol Vinko Bajt Franc Ileršič Marija Raj Marija Uršič Jožefa Hribar Alojz Franetič G. Modic Milan Bezeg Emil 1944 TP 1936 TP 1945 TP — TP 1937 TP 1942 TP 1936 TP 1942 TP 1919 TP Martinjak Martinjak Martinjak Martinjak Cerknica Cerknica Cerknica Cerknica Cerknica 1939 Direkcija 1943 Direkcija 1942 Direkcija 1942 Direkcija 1935 Iverka 1941 Iverka 1938 Žaga, Cerknica 1937 Žaga, Dolenja vas KOLEKTIV IZ MARTINJAKA IZPOLNJUJE SVOJE DOLŽNOSTI Po dosedanjih uspehih gospo¬ darjenja ter izvrševanja plana proizvodnje, katerega smo si za¬ dali že v začetku leta, ugotavlja¬ mo, da proizvodnjo po dinamič¬ nem planu zadovoljivo izpolnjuje¬ mo. Iz dinamičnega plana je raz¬ vidno, da je plan iz meseca v me¬ sec večji ter predstavlja mesečna vrednost v odnosu januar-decem- ber 30 % povečanje proizvodnje z enakim številom delovne sile in nespremenjenim asortimentom. Dosedanje analize kažejo, da smo dinamični plan v sedmih mesecih izvršili 106 %, dočim je uspeh gle¬ de na dosedanje povprečje izvršen 97 %, vendar vse kaže, da bomo v tem trom. dosegli plan 100 %. To je videz, da se celotni kolek¬ tiv trudi, da sprejme realen plan, ki je glede na lani za 20 % višji. Proizvodnja in prodaja blaga sta v ravnovesju. Zavedamo se tudi tega, da ni vse kvantiteta, pač pa je za današnji čas važna kvali¬ teta. Tržišče zahteva blago, ki mo¬ ra vsestransko odgovarjati svoje¬ mu namenu. Obenem, ko hočemo povečati proizvodnjo, odkrivamo tudi neizkoriščene notranje rezer- (Nadaljevanje na 5. strani) GLAS NOTRANJSKE ■© II KClEKrilA «IH© W1 i! © IIP L/l §T ■ IH A" UL©I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH iiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimmmiiiimMimimimmmiiiimiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiii Obračun izobraževalnega centra Na zadnji seji izobraževalnega centra Kovinoplastike LOŽ so člani pregledali dosedanje delo centra od septembra 1961. leta, do junija 1963. leta. Tako je imel izobraževalni center skupno 7 rednih in 1 izredno sejo. Program izobraževanja, katere¬ ga si je center zastavil ob začetku sezone, pa je bil realiziran 80 %, vendar je center uspel organizi¬ rati nekaj tečajev, ki pa niso bili zajeti v program in se je potreba pokazala med letom. Tako je cen¬ ter organiziral seminar za člane ZB, kjer je uspešno napravilo iz¬ pit za kvalifikacijo 31 članov, se¬ minar za oddelkovodje o pravil¬ nem vpenjanju orodij in vzdrže¬ vanju, seminar za delavke v stroj¬ nem oddelku obrata Plastika, te¬ čaj tehniškega risanja v orodjarni itd. Poleg tega je bil v sodelova¬ nju z delavsko univerzo »Boris Kidrič« Ljubljana organiziran v orodjarni tečaj za strugarje, rež» kalce in brusilce. Na zaključku tega tečaja je center izvedel an¬ keto med tečajniki, ki je pokaza¬ la: — da je med člani kolektiva veliko zanimanje za kvalitetne te¬ čaje, — da si želijo še več tako orga¬ niziranih tečajev, — da bodo veliko tega, kar so slišali in videli na tečaju, lahko uporabili pri svojem vsakdanjem delu. Posledica neposlušnosti! Ravno te dni, ko razpravljamo na raznih sestankih v pod¬ jetju kako bi zmanjšali število nesreč, se je zopet ponesrečila delavka pri delu na stiskalnici. Čeprav so omenjeno delavko večkrat opozarjali oddelkovodja, kontrola in sodelavka, naj ne vklada kosov v stiskalnico z roko temveč s pinceto, je še naprej delala po svoje, kljub temu da je imela pri stroju dve pinceti. Posledica neposlušnosti se je kmalu pokazala — od¬ rezalo ji je dva prsta. Vprašamo se, kdo je kriv za to nesrečo? Vsak bi rekel, da delavka. Vendar ni kriva samo ona. Oddelkovodja ne bi smel pustiti, da bi delala še naprej, ko je videl, da se za pri¬ govarjanje ne zmeni, delavko bi morali dati disciplinski ko¬ misiji, ki naj bi jo strogo kaznovala. V bodoče bomo za ne¬ poslušnost izrekali najstrožje kazni. Posebno pozornost je izobraže¬ valni center posvečal dopisnikom, ki jih je v podjetju preko 40. Ta¬ ko je bil organiziran 6-mesečni te¬ čaj za dopisnike pripravljalnega tečaja TSS, ki so v juniju napra¬ vili izpite za kvalifikacijo pred izpitno komisijo OLO Ljubljana. Posebej pa je bil organiziran te¬ čaj za dopisnike I. letnika TSS — strojni oddelek in dopisnike ESS. Poleg tega je bilo več članov kolektiva na raznih seminarjih in tečajih, katere so organizirala razna združenja in zbornice. Tako je bilo v pretekli sezoni izobraže¬ vanja organiziranih 18 tečajev in seminarjev, katere je obiskovalo 243 članov kolektiva. Člani kolek¬ tiva pa so se udeležili tudi raznih predavanj, katere je organizirala DU Cerknica v Starem trgu. So¬ lo za življenje je obiskovalo 61 mladincev iz podjetja. Vse stroške tečajev in seminar¬ jev je v glavnem nosilo podjetje, nekaj sredstev pa so prispevali tudi tečajniki sami. Izobraževalni center pa ni za¬ nemaril tudi vajencev in štipen¬ distov, s katerimi je v stalnem kontaktu, organiziranih je bilo tu¬ di več razgovorov. Na zadnji seji centra so se člani zavzeli, da je treba seminarje in tečaje, ki jih niso izvedli zaradi tehničnih ovir, organizirati v se¬ zoni 1962/63, tako tudi tečaje za organe upravljanja. O poročilu iz¬ obraževalnega centra je razprav • ljal tudi centralni delavski svet in dal vrsto predlogov za nadalj ■ nje delo izobraževalnega centra v sezoni 1962/63. Pomen konstruiranja Za vsako delo moramo napravi¬ ti načrt — konstrukcijo po kateri naj delo teče. Zato so konstruk¬ torji po tovarnah prvi, ki dajo de¬ lu obliko in so tako pionirji teh¬ niškega napredka. Dobra zamisel nima vrednosti, če ne sodeluje z dobro konstruk¬ cijo. Modernih tehnoloških oddel¬ kov ni brez konstruktorjev. Kon¬ struktor ima tudi velik delež pri napredku podjetja in načinu pro¬ izvodnje. Ker ne poznajo dela in vloge konstruktorjev je na žalost raz¬ širjeno mišljenje, da to pač ni po¬ membno delo in je tudi nezani¬ mivo. Vemo pa tudi, da konstruktorji niso na posebno važnih mestih proizvodnje ter jih večina podje¬ tij smatra za nujno zlo in soraz¬ merno slabo plača. Če pogledamo na preteklost smo napravili mnogo napak prav za¬ radi nepremišljenega in nenačrt¬ nega dela. Približujemo se cilju Slika kaže stiskalnico, pri kateri se je zgodila nesreča. Lepo vidimo pinceti in konce odrezanih prstov Investicijski program za centra¬ lizacijo podjetja je končan. Z njim je začrtana razvojna pot našega podjetja za dobo štirih do petih let. Določeno je kaj moramo na- Mladina se hoče izučiti v kovinski in elektro stroki V letošnjem letu se je prijavilo za izučitev v kovinski stroki in elektro stroki nad 10 kandidatov, ki so končali osnovno šolsko ob¬ veznost. Čeprav imajo končano popolno osemletno šolo, je stro¬ kovna komisija preverila njihovo znanje. Ugotovila je koliko že po¬ znajo kovinsko oz. elektro stroko. Preizkušnja znanja je bila teo¬ retična in praktična. Praktični del izpita je bil v delavnici pogon¬ skega servisa, kjer smo ocenjevali kako poznajo orodje, material itd. Nekaj kandidatov je pokazalo res dobro znanje in interes za kovin¬ sko oz. elektro stroko. Čeprav je veliko število vajen¬ cev za podjetje velik izdatek, zla¬ sti v prvih letnikih, vendar je po¬ trebno omogočiti mladim ljudem, da se izučijo za tisti poklic, za katerega imajo veselje in sposob¬ nost, ker na ta način si lahko vzgojimo dober strokovni kader kovinske, oz. elektro stroke, ka¬ terega bo podjetje vedno bolj ra¬ bilo. Dolžnost odgovornih ljudi je, da mladim ljudem nudijo čimveč znanja, tako da bodo postali čim- prcj samostojni, s tem pa tudi ko¬ ristnejši za podjetje. rediti za boljše gospodarjenje, or¬ ganizacijo in osvajanje nove pro¬ izvodnje, kakor tudi za zmanjše¬ vanje stroškov in tako doseči ce¬ nejšo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Ugotovljeno je, da je najbolj eko¬ nomsko centralizacija izvedena v Ložu, kjer je sedaj glavni obrat okovja ter postopoma združimo vse obrate v novih moderno ure¬ jenih prostorih, s starim delno pa z novim strojnim parkom. Takoj moramo naročiti glavni projekt za postopno graditev, da bo lahko proizvodnja nemoteno tekla in se postopoma izpoolnjevala in nara¬ ščala. Zaključno fazo centralizacije predvidevamo v letu 1966. Tedaj naj bi dosegla proizvodnja ca 1,8 milijarde. Uresničitev tega programa po¬ meni za Loško dolino veliko pri¬ dobitev. BREST, tovarne pohištva Cerknica KOLEKTIV IZ MARTINJAKA IZPOLNJUJE SVOJE DOLŽNOSTI (Nadaljevanje s 4. strani) ve. Z ozirom na oboje bi lahko dvignili proizvodnjo v kratkem času, najmanj za 10 %. Vemo pa tudi, da je proizvajavcev veliko in da bo osvojil tržišče samo tisti, ki bo proizvajal po cenah, ki mo¬ rajo biti realne z ozirom na pro- izvajavce izven naših meja. Vse to moramo upoštevati, da bomo lahko nemoteno naprej proizvaja¬ li ter si s tem izboljšali življenj¬ ski standard, kar je želja vsakega proizvajavca. MM GLAS NOTRANJSKE IZ KOLEKTIVA »KOVINOPLASTIKE« LOŽ ® IZ KOLEKTIVA »KOVINOPLASTIKE« LOŽ ® IZ KOLEKTIVA »KOVINOPLASTIKE« LOŽ Avtomati in proizvodnja V prizadevanju za čimvečjo in cenejše proizvodnjo artiklov v ko¬ vinski industriji, so avtomati ve¬ likega pomena. Avtomati so stro¬ ji, ki delajo lahko več operacij po¬ polnoma, samostojno. Takih stro¬ jev imamo v Kovinoplastiki več. Kupili smo jih pred leti od dru¬ gih podjetij. Vsi ti stroji pa so bili že starejši; izrabljeni, manjkali so jim razni deli, tako da se z njimi ni dalo delati. Ne¬ kaj smo jih popravili, vendar ni¬ smo mogli z njimi zadostiti po¬ trebam proizvodnje. Ker imamo veliko polizdelkov, ki jih lahko izdelujejo avtomati, smo morali iskati kooperante drugod. Naši av¬ tomati zaradi slabe urejenosti niso zmogli vsega dela. Večkrat se je zgodilo, da nam kooperant ni ob času dostavil naročenih delov, za¬ radi tega je proizvodnja zastala. Letos pa so naši strokovnjaki začeli izboljševati avtomate. Iz¬ boljšali in skrajšali so nekatere delovne operacije tako da bodo avtomati kmalu lahko zadostili vsem potrebam naše proizvodnje. Orodjarna v Pudobu »GABER« včeraj in danes Od ustanovitve občinskega gla¬ sila »GLAS NOTRANJSKE« so bile v omenjenem časopisu že večkrat objavljene razne novice, dogodki, uspehi in prizadevanja za dvig Loške doline posebno iz »Kovinoplastike« Lož. Temu pod¬ jetju lahko prištevamo primat v pogledu dosedanjih doseženih uspehov. Vendar v Loški dolini živi in dela še en mlad in zelo marljiv delovni kolektiv, to je »GABER« — lesna industrija Sta¬ ri trg, kateremu je namenjeno teh nekaj skromnih vrstic. Mislim, da ni potrebno navajati kakšno je bilo gospodarsko stanje loške doline takoj po osvoboditvi. Se tistih nekaj žagarskih obratov, ki so delali pred vojno, je bilo uničenih. Za obratovanje je bil sposoben le obrat Marof. Takratni krajevni odbor Stari trg se . je zavzel za gospodarski razvoj tega kraja ter je z ozirom na tradicijo, surovinsko bazo in razpoložljivo delovno silo ustano¬ vil leta 1947 na ostankih bivše ža¬ ge Karla Kovača mizarski obrat z nazivom Okrajno lesno podjetje Stari trg. Krajevni odbor Stari trg in okrajni ljudski odbor Rakek sta novoustanovljenem podjetju dala zelo skromna osnovna in obratna sredstva. Zaradi tega je podjetje tudi precej časa životarilo. Sicer je bilo še več vzrokov za tako sta¬ nje, eden izmed teh je bilo tudi pomanjkanje strokovnega kadra, pomanjkanje osnovnih in obrat¬ nih sredstev, plansko razdeljeva¬ nje surovin, reprodukcijskega ma¬ teriala itd. V razdobju od ustanovitve leta 1947 do leta 1960 smo skrbeli predvsem za dvoje: 1. vzgojiti strokovni kader mi¬ zarjev, 2. povečati baze osnovnih sred¬ stev. Oboje nam je v precejšnji meri uspelo in sicer brez investicijskih posojil in raznih drugih dotacij z lastnimi sredstvi. V tem obdobju je podjetje do¬ segalo finančne rezultate od skromnih 500.000 din v letu 147 z 10 zaposlenimi do 165 milijonov s 126 zaposlenimi v letu 1960 ter 170 milijonov v letu 1961 s 130 zaposlenimi, čeprav je bilo ravno leto 1961 zelo kritično za lesno industrijo. Za leto 1962 je podjetje plani¬ ralo 190 milijonov bruto produk¬ ta, vendar je delavski svet pod¬ jetja ob zelo dobrih dosežkih v I. polletju letošnjega leta plan po¬ višal na 250 milijonov dinarjev. Podjetje je od svoje ustanovitve do danes ustvarilo okrog 100 mi¬ lijonov čistega dohodka. Ta sred¬ stva je vsakoletno vlagal v svoje sklade, predvsem v investicijski in obratni, tako da je ravno za tako veliko vsoto povečalo vred¬ nost svojih osnovnih sredstev. Delavski svet podjetja, kakor tudi celotni delovni kolektiv sta se ves čas od svoje ustanovitve do danes zavedala, da je njuna prva glavna skrb izboljšanje delovnih pogojev, izboljšanje organizacije dela ter izboljšanje drugih fak¬ torjev, ki vodijo k povečani pro¬ izvodnji. Ustvarjena sredstva je vlagal v razširjeno produkcijo. Podjetje je v tem letu nabavilo trovaljčni brusilni stroj, hidrav¬ lično ter nekaj manjših strojev. Te stroje smo morali nabaviti, če smo hoteli iti v korak z drugimi tovrstnimi podjetji. Poleg nabave navedenih strojev gradi podjetje še 500 m 2 delovnega prostora, 'kar bo predvidoma dograjeno meseca novembra letos. Kolektiv je od ustanovitve do letos zgradil že okoli 2.000 m 2 delovnega' prostora in nabavil raznih strojev in na¬ prav v vrednosti za 50 milijonov dinarjev in to iz lastnih sredstev brez kakršnihkoli investicijskih kreditov. Perspektiva in nadaljnji razvoj podjetja: Kolektiv je leta 1961 sprejel petletni perspektivni plan razvoja podjetja za razdobje od leta 1961 do 1965. V sprejetem perspektivnem pla¬ nu je predviden vsakoletni dvig proizvodnje tako da bi se v letu 1965 povečala za 65 % glede na le¬ to 1961. Vendar ugotavljamo z ozi¬ rom na rezultate poslovanja v I. polletju 1962, ko smo dosegli 142 milijonov dinarjev bruto produk¬ ta, da lahko pričakujemo že v le¬ tošnjem letu rezultat, ki je bil določen za leto 1965, to je promet v višini 300 milijonov dinarjev, kar znaša na zaposlenega preko 2 milijona dinarjev na leto. Po občinskem perspektivnem planu razvoja lesne industrije na območju občine Cerknica predvi¬ devamo v podjetju »GABER« za leto 1965 dosežek bruto produkta pol milijarde dinarjev. Kolektiv upa, da bomo to dosegli brez bi¬ stvenih sprememb v organizacij¬ skem smislu, vendar s tesnejšim kooperacijskim sodelovanjem z ostalimi podjetji na območju ob¬ čine. Podjetje sedaj izdeluje kuhinj¬ sko opremo, to je klasičen tip ku¬ hinje. Zaradi tega so že večkrat očitali kolektivu, da je staromo¬ den, da nima perspektive, da ne gre z duhom časa. Ti očitki pa vedno ne držijo, ker podjetje vso svojo proizvodnjo to je 4.500 ku¬ hinj letno proda. Poleg tega pa ugotavljamo, da bi prodalo še 2000 kuhinj, če bi jih izdelalo. Ko smo raziskovali tržišče smo ugotovili, da poleg forsiranja sodobnih (švedskih) tipov kuhinj potrošniki v večini primerov še vedno iščejo klasičen tip kuhinje. Kolektiv se zaveda, da mora dati na tržišče tisto, kar tržišče zahteva, saj ven¬ dar drži pravilo, da je industrija zaradi potrošnika ne pa obratno. Ce pa klasične 'kuhinje ne bi več šle v promet, smo pripravljeni proizvajati kak drug artikel. Ko¬ lektiv je imel že od svoje usta¬ novitve največ težav zaradi reza¬ nega lesa, predvsem suhega. Prva misel kolektiva ob ustanovitvi podjetja je bila postavitev žage za razrez hlodovine. Ob začetku je bila to žaga venecianka. Ta pa ni zmogla razreza niti za lastne potrebe, zato je kolektiv nabavil polnojarmenik starejšega tipa, ki zadovoljuje potrebam podjetja. V zadnji številki »GLASA NO¬ TRANJSKE« je bil objavljen čla¬ nek v katerem pisec dvomi v ren¬ tabilnost naše žage in zabojarne. Kolektiv se s temi navedbami ne strinja in misli, da je to napisala oseba, ki ni seznanjena s stanjem pri nas, saj dejstva dokazujejo na¬ sprotno. Procent izkoriščanja je v mejah •jugoslovanskega povprečja s to prednostjo, da je omogočen razrez na dimenzije kakršne po¬ trebujejo tudi izven določil JUS. Poleg tega je sedaj omogočeno 100 odstotno izkoriščati odpadke za potrebe papirne industrije, kar prej ni bilo mogoče. Iz gornjih nekaj zelo skromnih podatkov je razvidno, da tudi ko¬ lektiv GABRA Stari trg prispeva precejšnji delež k napredku go¬ spodarstva v naši občini, posebej še v Loški dolini, čeprav tega ne poudarja na vsakem koraku, saj je mlad, skromen, predvsem pa zelo agilen delovni kolektiv. PI. Dograditev doma na Slivnici Po daljšem premoru so pri koči na Slivnici zopet zapela zidarska kladiva. Planinsko društvo iz Cerknice je dobilo zopet nekaj sredstev, ki jih bodo porabili za zunanji omet in okna. Na ta način bo objekt zaščiten pred vremen¬ skimi vplivi. Predsednik gradbe¬ nega odbora Tone Gornik si s člani o.dbora vztrajno prizadeva, da bi ta dom predali namenu. Žal njihove prošnje vse prevečkrat naletijo na nerazumevanje. Krajevna skupnost iz Cerknice se je odločila, da bo uredila sobo v koči, tako da bo pozimi že spre¬ jela prve goste. MaD GLAS NOTRANJSKE - & Cerkniško jezero zopet suho Zadnje dni avgusta je začela voda na Cerkniškem jezeru moč¬ neje upadati. Kmalu so bili iz¬ praznjeni vse večji predeli jezera. Na naglo upadaje je vplivala pre¬ cejšnja suša. Navzlic njej pa se je letos zadržalo jezero kakšen me¬ sec dlje kot zadnja leta. Voda je usahnila najprej na treh večjih področjih: Vodonosu, Rešetu in Retjah. Zadnji kopavci, ki jih le¬ tos ni bilo malo, so morali, kljub pasjim dnem, zapustiti jezero in si poiskati osvežila ob potokih. V rokah koscev so se zopet zasve¬ tile kose in zarezale prve redi v še mokro jezersko travo. S sprav¬ ljanjem stelje za zimo so nekoliko zakasnili, vendar jo bodo še vse¬ eno pravočasno pospravili. Tako je letos na jezeru zelo živahno. Ribiči so kot vselej začeli reše¬ vati ribji zarod iz ogroženih voda Cerkniškega jezera. Odkar je za¬ čela voda izginjati, ni več velike¬ ga prirastka in okoličani so pri¬ krajšani za ribiške užitke. Včasih je ob usihanju kar mrgolelo sta¬ rih in mladih ribičev pri požiral- nih jamah. Vsakdo si je prizade¬ val, da bi nabral čimveč trofej. fOozdtao J2£.(L 2 St atL/n tttfOM Panorama ostankov Cerkniškega jezera Sedaj so saki, koši in drugi pripo¬ močki le stara šara na naših pod¬ strešjih. Zaradi lanske suše so bi¬ li letos zelo slabi pogoji za drste¬ nje ščuk in to se zelo pozna pri prirastku, kljub temu da so bili zaradi dolgotrajne vode zelo do¬ bri pogoji za gojenje mladic. Ri¬ biči so prenesli ulovljene ščuke, ki so bile manjše od predpisane dolžine v dele jezera, ki ostanejo Nadzidava šole v Grahovem V osnovno šolo Grahovo hodijo otroci iz številnih krajev. Sola je že nekaj časa pretesna in močno dotrajana, saj so opazni na njej še vedno sledovi vojne. Po zamudi zaradi izdaje grad¬ benega dovoljenja za nadzidavo osnovne šole v Grahovem, je ne¬ davno pričelo SGP Gradišče Cerk¬ nica z nadzidavo šole. Podjetje dela z vso intenzivnostjo, tako da bo pouk ob začetku šole lahko potekal nemoteno. vse leto napolnjeni z vodo in kjer ima ribiška družina iz Cerknice svoj rezervat. Precej škode zaro¬ du so napravili divji lovci, ki so z nedovoljenimi sredstvi uničevali mladi zarod. Ker je bilo letos že veliko govo¬ ra o nadaljnjih perspektivah Cerkniškega jezera, so se ribiči odločili, da bodo verjetno že pri¬ hodnje leto začeli adaptirati večji jez v Rešetu, ki. ga je voda uni¬ čila. Dobra zajezitev bi omogočila stalno vodo na Cerkniškem jeze¬ ru. Tako bi ugodili ribičem, ker bi se zelo povečal stalež rib. Hkrati bi zadovoljili tudi kopavce in tu¬ riste, ki se najraje zadržujejo ob polnem jezeru. Ribiči iz Cerknice računajo, da jim bosta pri tem pomagali okrajna in republiška ribiška zveza. LT ^[dou/lma kuno bodo kmalu, prepeljali. tia skednje. Lu ovtmiei. bodo- £p.d, pza&tui Celotna ureditev šole bo veljala 17 milijonov dinarjev. Vendar je za sedaj na razpolago le 8 milijo¬ nov dinarjev, kar bo zadostovalo, da bo šola spravljena pod streho. MaD f, i GLAS NOTRANJSKE »Oh, te počitnice« Za nami se počasi zapirajo šol¬ ska vrata. Kaj sedaj? »Kam bo¬ ste šli, ko bo konec šole?" smo spraševali eden drugega, dokler se nismo razšli vsak na svoj dom. Prvi dnevi počitnic: Dolgčas! Našo staro šolo so za¬ čeli razkrivati. Kmalu bo ostala brez strehe. Pretekel je teden dolgočasnih počitnic. Hajd na pašo! Kako bo veselo! Na travniku se že sliši zvonec stare krave-vodnice, ki je pravkar prignala čredo na pašo. Izza hriba Špičke, je posijalo zaspano jutranje sonce. V nešte¬ tih barvah se je prelival vrh Sliv¬ nice. Nad vasjo pa je ležala siva težka megla. Strmela sem v to ču¬ dovito naravo in zdelo se mi je, ko da sanjam. Niti opazila nisem kdaj so prižgali prijatelji velik kres. Predramil me je klic prija¬ teljice: »Poglejte, kako gori«! Ozrla sem se proti ognju. Švi¬ gal je proti nebu, kakor da se hoče oddaljiti od zemlje. Približa¬ la sem se skupini prijateljev. Dali so mi pečenega krompirja, spekli so ga v žerjavici. Posedli smo okrog ognja in si zaželeli dober tek. V zraku je pravkar udaril težki zvon. Molče smo stali in str¬ meli v stolp, v katerem je še ved¬ no udarjalo. Ura je bila poldan. Opoldanska vročina nas je pri¬ silila, da smo odgnali čredo do¬ mov. Vedeli smo, da se bomo sre¬ čali še popoldne. Tako so potekali dnevi mojih počitnic. Kmalu bo tu 5. septem¬ ber. Treba bo prijeti za učenje. Saj so se ta čas možgani dobro odpočili. Svobodna veverica Opomba uredništva: Med poslanimi spisi nam je ugajal ie gornji. Nagradili ga bo¬ mo z 2000 dinarji. Druge in tretje nagrade ne moremo podeliti. Priprave za prvenstvo Pri pripravah za prvenstveno sezono v nogometu so nogometaši NK Rakeka sodelovali na nogo¬ metnem turnirju na Vrhniki. V konkurenci štirih moštev so za¬ sedli tretje mesto, ker jih je po¬ razil NK Postojna s 3 : 2. Prema¬ gali pa so NK USNJARJA iz Vrh¬ nike s 4 : 0. Preteklo nedeljo so odigrali prijateljsko tekmo na Ra¬ keku z NK Logatec in zmagali s 4 : 0. Do kraja prvenstva bodo igrali še prijateljsko tekmo v Lo¬ gatcu. D. A. Nagradna križanka Vodoravno: 1. kraj nad Cerk¬ nico, 7. vzklikanje, glasno prizna¬ vanje, 13. vrsta likerja, 14. naša najdaljša reka, 15. 1. in 5. črka abecede, 16. medmet, ki zaznamu¬ je tudi smeh, 18. kemični lugi, 20. zaimek, 21. vzvišena lirska pesem, 23. piislov, 24. drag kamen, 25. poškodba, 27. sorodnica, 29. indu¬ strijski kraj pri Celju, 30. časov¬ na neskladnost, zaostalost, 33, be¬ rem, 35. iste kvalitete, 36. sloven¬ ski šahovski velemojster, 38. naj¬ manjši delec snovi, 40. ime črke 1, 42. svetopisemska oseba (znana po barki), 43. podarim, 44. natančen, 48. kratica na pismih, 49. skraj¬ šan veznik, 50. sorodnik, 51. arest, 53. portugalski otok v Atlantskem oceanu v bližini Kanarskih oto¬ kov in 54. država v ZDA. Navpično: 1. priimek in ime av¬ torja prve slovenske slovnice, 2. kratica za gozdno gospodarstvo, 3. del dneva, 4. ime našega deter¬ genta, 5. vekanje, 6. knjižne poli¬ ce, 7. deli koles, 8. vežba, 9. rim¬ ski pozdrav, 10. kemični znak za kalcij, 11. raziskovavec kraških posebnosti, 12. mladostna doba, 17. žensko ime, 19. prebivavec sever¬ ne dežele, 20. memoar, 22. razte- leševavec, 24. snop slame, 26. po¬ krajina v južni Aziji, 27. kemični znak za torij, 28. razčlenjevanje, 29. kratica za šahovsko zvezo, 31. kemični znak za americij, 32. 10. in 12. črka abecede, 34. grški otok, 37. kraja, 39. obrtnik, 41. z roka¬ mi obdelan sneg, 44. predlog, 45. grška črka, 46. lep, 47. kratica za našo osvobodilno borbo, 50. ke¬ mični znak za berilij, 52. egipčan¬ sko božanstvo. LT Rešitev nagradne križanke poš¬ ljite do sobote, 15. septembra na naslov »Glas Notranjske« Cerk¬ nica. Med reševavce bomo z žre¬ bom razdelili 4 denarne nagrade. Letalski miting na Cerkniškem jezeru Občinski odbor ljudske tehnike Cerknica bo s sodelova¬ njem dvanajstih aeroklubov Slovenije in vojnega letalstva pri¬ redil dne 9. septembra 1902 ob 14. uri popoldne veliko letal¬ sko prireditev na letališču na Cerkniškem jezeru. Za prehrano in pijačo bo poskrbljeno. Ne zamudite te edinstvene priložnosti v Sloveniji. liHHRVHHHHHHHHpi Bodo tudi na Cerkniškem jezeru taki prizori pogosti? Priprave za telovadnico na Rakeku Krajevni odbor in odbor SZDL na Rakeku sta na nedavni seji sklenila, da bosta adaptirala bivše prostore Kovino-servisa za telo¬ vadnico. Sredstva, ki jih ima kra¬ jevni odbor bodo zadostovala le za najnujnejšo ureditev telovadni¬ ce. Z ostalimi deli pa bo treba po¬ čakati. MaD KINO STARI TRG: 1. in 2. sep¬ tembra ital. film »Jez na Paci¬ fiku«, 5. sept. amer. film »Ne¬ kateri so za vroče«, 8. in 9. sept. nemško-poljski film »Planet smrti«, 12. sept. zahodno-nemški film »Zvezda Ria«, 15. in 16. sept. amer. film »Tujec je pri¬ šel«, 19. sept. angl. film »Med lovci na človeške glave«, 22. in 23. sept. amer. film »Helena Trojanska«, 26. sept. mehiški film »Serenada v Mehiki« in 29. in 30. sept. italijansko-francoski film »Venecija, mesec, jaz in ti«. Predstave ob sredah in sobotah ob 20. uri ter nedeljah ob 15. in 20. uri.