Insorati so sprejornajo in volja »ris topim vrsta: 8 kr., oe so tiska lkrat, i» K » 2 „ ,, ,, „ „ Pri vočkratnom tiskanji so nenu primerno mianjsa. R o k o p I si no no vračajo, nofrankovana pisma so no »prejemajo. Naročnino urojoma opravništvo (administracija) In okspodiolja na i)uuajski oosti št. 15 v Medijtt-,ovi hiši, 11. nadstropji. Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman volja: Za colo loto . . 10 gl. — kr. Za pollota . . 5 (i _ (| Za oetrt lota . a „ 50 „ V admlnlslraoljl volja: Za oelo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za uotrt lota . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan volja (!() kr. voč ua leto. Vrodnistvo na Dunajski štev. 15 v Modijatovi hiši. fajip*' Izhaja po trikrat na todo(rI sicer v torek, četrtek in sobo Deželni zbor kranjski. imel jo v četrtek 7. t. m. ob 10. uri (lopo-ludue bvojo drugo bojo, ktere bo jo vdeležil v imenu vlade g. deželni predBednik VVinkler pa vladni komisar grof Pace. O. dež. glavar grof Thurn predlaga, da bi bb zapisniki po dosedanji navadi brali enkrat v slovenski m enkrat v nemškem jeziku. Ker ni ugovora, prebere zapisnikar g. Pleifer zapisnik zadnje seje v slovenskem jeziku. Se odobri. Potom naznani g. deželni glavar, da mu je dr. Yošujtik s tovariši svojimi izročil sledečo interpelac jo, ki jo zapisnikar takoj prebere: Interpelacija do preblagorodnega gospoda c. kr. d e ž e 1 n e g a predsednika. Potekla bode v kralkem šestletna doba, za ktero so bili imenovani c. kr. okrajni šolsk< nadzorniki. V tem času se jo slavno c. kr. učuo ministerstvo lebko prepričalo, da so Ijud-p!'e šolo in učitelji niso tuko nadzorovali, kakor je želeti v prospeh ljudskega šolstva. Nadzorniki so morali pred vsem opravljati svojo lastno aktivno službo in vsled tega jim ni bilo mogočo vbo svojo pozornost obračati na nadzorovanje šol, ker jim je ta posel bil le postranska naloga. Spoznavši nedostntke, ktere so se tudi v drugih deželah prikazale, kjer so bili nadzorniki vzeti Iz aktivnega učiteljskega osobju ter zraven svojega glavnega opravila se le postransko pečali z nadzorni-štvom, je c. kr. učno ministerstvo uža v nekte-rih deželah okrajno šolsko nadzorstvo tako urejalo, da je nastavilo za več Šolskih okrajev skupaj enega nadzornika, ki pa za čas nad-zornifiko službo nima druzega posla, nego pečati so z nadzorstvom. To se je dozdaj zgo- dilo na Nižje-Avstrijskem, Štajerskem, Primorskem, Solnograškem itd. Glede na to, da bi tudi za Kranjsko ljudsko šolstvo jnko koristno in potrebno bilo, da dobi okrajne nadzornike, kteri bi ue zadržani in nemoteni po druzih opravilih vse svoje moči iu ves svoj čas žrtvovali šolskemu nadzorstvu; gledtf daljo na to, da mora sicer po šolski postavi imeli vsak šolski okraj svo-jega nadzorniku, a lehko eden iu isti nadzornik več okrajev nadzoruje; gledd konečoo na to, da bi so stroški za nadzorstvo prav nič ne pomnoževali, ko bi mesto sedanjih 11 nadzornikov, ki dobivajo po 400 gl. na leto— se nastavili za celo Kranjsko deželo lo trije ali štirje c. kr. nadzorniki s primerno plačo, vprašajo podpisani preblagorodnega c. kr. deželnega predsednika: Ali bi ga no bila volja, visokemu c k učnemu ministerstvu priporočati, da namesto sedanjih ednajst nastavi za celo deželo le tri ali štiri sauio zu ta posel odločene c. k. okrajne šolske nadzornike? V Ljubljani, 7 septembra 1882. Vošnjnk, Klan, Kobili, Pakiž, Poklnkar, P/eifer, Navratil, Potočnik, Svetne, LavrenčiS, Bleitoeis, Zamik, Granselli, Detela. Gospod deželni predsednik odgovori , da bede na to interpelacijo dal odgovor, ko bode od roinisterstva zvedel njegovo mnenje. Pre-utopivši na dnevni red naznani deželni glavar, da bo cesar potrdili jiobIhvo o odku >u bire iu da bodo ministerstvo državnemu zboru izročilo postavo za oproščenje dotičnih pisem od pristojbin, ob enem pa tudi zdelalo poduk ali in-štrukcijo za davkarije. Dalje izroči deželni glavnr došle peticije ali prošnje raznim od- sekom. ProBijo jia: Občina Dovje podpore za zidanje nove šole, občina Stari trg pri Poljanah in sosedno vasi za most čez Kulpo pri Kotu-Blaževcih, ribniški čebelorejci za odpravo taks, ki jih nek ter« občine pobirajo od čobol, kmetijska družba za štipendije učencem na pod-kovski šoli, obči ne Stražiše, Desnica in Mavčiče podpore za po toči poškodovane vusi. Za tem se več predlogov reši v prvem brauji iu so brez ugovora izreče finančnemu odseku: 1. računski sklepi kranjskih vstanovnih zakladov za 1. 1881, 2. proračun gledišnega zaklada za I. 1883, 3. računski slep deželno vino- ln sadjerejske šolo uu Slapu za 1. 1881, 4. glavni pregled gospodarjenja s premoženjem deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1. 1881, 5. računski sklep normalno šolskega zaklada, 6. prošnja služabnikov c. kr. višjo realke za dovolitev prvo petletnice, 7. prošnja Zgorenjega Kažlja za podporo 400 gl. za most čez Ljubljanico, 8. proračun deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1. 1883. — Poročilo deželuega odbora o postavi zarad zatiranja ali zamorjenja predenice (deteljne ž;de) in bodečega osata se izroči gospodarskemu odseku. G. deželni glavar potem naznani, da poročilo o delovanji deželnega odbora še ni natisnjeno, in prosi dovoljenja, ga takoj v pretres izročiti v ta namen izvoljenemu odseku. G. Knlten-egger pa dostavlja, da se bodo morali nekteri oddelki tega poročila izroč.ti še drugim odsekom. Zbornica pritrdi nasvetu glavarjevemu zdostavkom g. Kalteneggerja vred. Naznanivši, da bodo dan in dnevni red pr.hodnje sejo gg. poslancem sporočil pismeno, deželni glavnr ob :l/j 11. uri sklene sejo. Spomini na veliko slovansko romanje v Rim I. 1881. (SpiBiijo M. Mihaoljov.) (Daljo.) K r a j o p i h n e črtico 11 i m a: ulice, trgi palače in vodometi. 10. Piazza Navonna. Jo naj dražji in naj voličastniši trg v Rimu. Gregor XIII. jo ozaljšal ta trg z dvema krasnima vodometoma. Eden jo sestavljen iz dveh silno velikih vodoshramb iz marmorja, ona nad drugo. Sred tega vodometa stoji morski bo^, ki drži delfina zn rep, bo pa še 4 drugi morski bogovi, ki bljuvajo vodo. Papež Inocencij X. je dal postaviti sred trga še drugi prekrasen vodomet. Sestavljen jo iz okroglo in prostorno vodo-nhrambe, sred ktere je prevrtana velika skala na štirih straneh, kjer je viditi onega pomorskega konja in na drugI pa leva, vse iz marmorja. Vrhu skalo so vzdigujo obelisk iz ru-dečega granita s hieroglifi, prepeljan iz Egipta ter postavljen od cesarja Karakalo v njegovo dirjališčo, (gledišče), kjer je bil najden. Ob straneh skale se vidijo 4 velikanski kipi, narejeni po načrtu Berninija, predstavljajoči štiri veloreke: Ganges-a (v Aziji) Nil-a (v Afriki) la Plato (v južni Ameriki) in Donavo. To je kaj tako veličastnega, da se človek ne more nagledati. 11. Trg Pantheon. (Srečnega nem se štel, da sem bival 5 dni s svojimi tovarši na tem znamenitem trgu!) Imenuje se tudi „della Kotouda", tako imenovan po okroglem tcmpe-1 j nu, ki je bil postavljen vsem malikom, zdaj pa posvečen Mariji Devici in vsim svetnikom mučen ikom. Spred je vodomet z obeliskom. Vodomet je bil postavljen na povelje Gregorja XIII. po umetniku Longhu. * Obelisk s hieroglifi je pa postavil Klement XI. Na tem trgu se prodaja zelenjava in sadje Tli smo včaHih pili limonino vodo in neko pijačo imevovnno „ginrdino d' Italia", (vrt Italije) nek „miš maš" po našem; pa mož in žena, ki sta Ifi prodajala omenjene hladilne pijače, nas sta kaj namrdnno in neprijazuo gledala, brž ko ne sta bila zmtis one drhali, ki je prišla 1870 v Rim, ktero imenujejo Rimljani „buzzurre" t. j. kričače. 12. Piazza del Pa s qu i no. Dobila jo ime po nekem starem kipu, ki jo po zobu časa zel6 oškodovan in ki je bil imenovan Patquino, kakor se je klical nek krojač, ki jo imel ve-boIjo delati zabavljice ali „satiro" ter zbadati z besedami ono, ki so hodili memo njegove šivamico. Na isti kip so začenjali Rimljani nabijati Rvojo zabavljive reko, od česar bo dobile burke in zabavljive peBmi ime „pas-quinate". 13. Piazza dol popolo. Imenuje se tako v dvojnem pomenu ,,ljudski trg", ali pa po drevesu „topola", ki bo v laščlni imenuje tudi ,,popolo", (lat. populus) ker bo pride po cesti Flaminia skozi „portn del popolo", naravnost na ta trg. V sredi je ozaljšan z obeliskom iz rudefcega granitu, ki jo bil pripeljan iz Ileliopolja*) v Rim ob času cesarja Augu-sta. Sikst V. ga jo vkazal potegniti iz kraja, kjer je ležal zlomljen, ter ga je dal skuj) skle- *).. To grško imo pomeni ,,mesto solnca", kol' so tli častili stari Kgipčani nolnčnoga boga. O ruskih socijalnih razmerah. Kdor h pazuim očesom motri bratski ruski narod, mora z žalostnim srcem priznati, da ima ta energičen, vstrajen in žiljav narod v sebi razjedajočega črva, ki mu bolj grozi kot vsi vuanji sovražniki. Ta črv jo njegov žalostni socijulcn položaj ; iu o njem hočemo tu nekoliko spregovoriti. Da bi pa nikdo ne mislil, da prečrno gledamo ali celo zajemamo iz nemških Rusom sovražnih virov, hočemo citirati rusk liberalen list, pridevši mu nekoliko svojih opazk. Najbolj razširjeni politični tednik „Luč" piše v zadnjej nam došlej številki : „Nihiliztm je rana, razjedajoča telo velike Rusije. A nihilizem ni pal na nas liki toča iz oblakov, uiti se ni izza meje k nam vtihotapil, nego zrastel in dozorel je na naših tleh. So-cijalizem je le vnanja olepšava, dejal bi na-učna fizijognomija nihilizmova. Naučne teorije, razrušiteljni nazori knjig iu knjižic, vsa zborovanja in posvetovanja v Švici in v naših domačih zakotjih; vse to daje le vnanjo obliko vedno spremljajoč veliko nihilistično reko, grozečo kot morski naliv razdjati plotove našega socijalnega in državnega življenja." se je v pasterko, ki bi imela pomen le kot politično orodje. Duhovniki niso dovolj izobraženi in ker morajo pri pičli plači še ženo in kopo otrok rediti, navadno zelo ubožui; povsod se prezirajo.) „Vsled najbolj n«prednjnških teorij sedanje pedagogike smo duhovstvo odstranili od narodnega vzgojevauja. Posvetni učitelji naj tadaj navdušujejo mladino za vero v previd uost božjo iu za ljubezen do bližnjega! „S cerkveno veljavo se je odstranila tudi družinska. Z jedne strani se je očetom in materam zdelo zelo pripravno znebiti se težkih in velikih družiuskih dolžnost, z druge struui bo pa otrokom uiso mauj nepripravna zdela „pr;'iva do neodvisnosti" in njih „OBvobojenje od podložnosti starcem, ki so bvojo dobo od živeli". „Veste li, da je naša mladina naša pri-hodnjost? Kaj pa je to mladina? Težko je natančno določiti. Naši učenci so naša prihod-njost. Zategadelj se je v našem žalostnem državljanskem ozračji nabralo veliko mladenčev zelo ognjevitih in zelo nepremišljenih, želeč vse rt i >rmirati in vse predelati. ,,Razmere med ženo in možem, med roditelji in deco, med načelniki in podložnimi (Resnično. Kmalu po sprejetji krščaustva^so ge prerešetavale iu razlagale. Zatem je 8e je na Ruskem vdomačil bizantizem, ki je Bicer b početka prav uborno rastel, a potem, ko je uničil mogočno vzhodnje-rimsko cesarstvo, pognal korenioe globoko v rusko zemljo in vzrastel v veliko drevo, katerega cvet Be je oplodil pod vplivom francoske enciklopedistične literature in zdaj donaša sad, ki gapoTurge-njevu imenujemo nihilizem.) , Nihilizem ee je rodil v kužnem ozračji naše vsakovrstne spridenosti: družinske, državljanske in državne. Krščanstvo je za večino omikanih že zdavnaj postalo furmalno izpove-danje; cerkev — skoro državna naprava." (Dobo, od ktere sem je cerkev državna naprava, lehko natančneje določimo, namreč od tačas, ko se je katoliška vera zamenila pravoslavno in sicer do XVIII. stoletja je bila cerkev skoro (oa pol) državna naprava, pozneje pa, vzlasti od tačas, ko je Peter Veliki ustanovil „svjatejšij sinod" popolna državna naprava. Nevesti Kristusovi se je vzela vsa plemenitost, svoboda in veljavnost, ponižala prišla vrsta na socijalne in državne naprave; te so Be rešile m določile še hitreje in še bolj brez ugovora. ,,Vse stare oblike se de jure še nahajajo a de fakto bo že davno odstranjene. Od verskih družinskih in državnih načel ni ostalo nič, ostal je le naš vseruski praktični nihilizem. Ko se je v Rimu vsa nravstvenost odstranila in je vladal tudi nekak nihilizem , so augurji mogli brez smeha gledajoč drug drugemu v oči vršiti svoja ugibauja. A mi Rud smo veliko bolj delikatni. Mi tega ne moremo ... V celej Rusiji se dobi komaj dvojica, ki bi se brez samopridnoBti, dobrovoljno, ne imejoč za to plače in ne pričakujoč raznih ugodnosti za se, jela potegovali za veliki duhovni pomen vere, za Bvetost družinskih vezi, za svetost postav iu veličje državne ideje." „Najbolj je razširjeno prepričanje , da so vse to koristne reči, ki se še unhajajo iu re cimo, ki se morajo nahajati ali vneto in iskreno ljubiti in se potegovati za vse te „pred re- niti ter postaviti na kraj, kjer stoji zdaj, 1589. Na koncu trga sta dvu obširna marmornata polokroga za vodoshrambo ozaijšana z vodometi, kipi stebri idr. Nad severno vshodnim vodometom se raztegujejo lepi drevoredi in sprehajališča, Ožaljšani s kipi in stebri do prekrasnega sprehajališča na griču Pinco. Iz tega trga pelje naj duljša prekrasna iu naj bolj obhojeua ulica Corso, po kteri se vozi pogosto tudi sedajni kralj usurp&tor llumbert s kraljico Margerito. Na obeh straneh trga, kjer se začenja Gorso, ste dve krasni, pa o času našega bivanja zaprti cerkvi, ki ste oa zvunaj ena drugej v vsem podobni, kakor jajce jajcu. Eua se kliče s. Maria in monte Banto (M. B. na sv. Gori); druga pa ,,chiesa dei mirocoli ', (cerkev čudežev.) Šo tretja tudi materi Božji posvečena, je ua tem trgu blizo mestnih vrat „porto del popolo", ter se imenuje: „S. Maria d«l popolo". J« menda tudi zaprta, kakor jih jo šo mnogo drugih v Rimu od Bedajne brezbožne „parlamentarne vlade")! 14. Trg sv. Petra, o kterem je bilo že pred govorjenje, je najkrasniši in veličast,-niši, ker ga krasijo poleg 2 polokrožnih veli vse, kar je vzvišenega na tem svetu, bazilika sv. Petra, (urbis et orbiB mater!) 15. Piazza d i Venezia. Imenuje Be po velikanski palači, ki obdaja ta trg, ker je bila od papeža Pija IV. v 1594 I. darovana beneški republiki. Palača je bila seziduna od Bernarda da Lorenzo z velikanskimi ploščami, ktere so vzeli od zidovju velikanskega Kolo-seja. V njem so stolovali nekteri papeži v srednjem veku, ter je imel podzemeljsko zvezo z samostanom bv. Marije Device nu nebeškem ultarju, (S. Maria in ara coeli) , zarad pogostnih ljudskih puntov. Sedaj je palača sedež in tudi lastnina Avstrije, kjer biva njen poslanec. Visoko na zidu visi krasen, velik dvoglaven orel, grb Avstrije, obdan z grbi vsih avstrijskih kronovin. Menda viBi zdaj nalašč tako visoko, da je bližej strehi nego tlam, ker ga jo fimska druhal 21. marca 1849 I. k ukor tudi 185'J in 1HGC>. raz zida vrgla. Poleg tega ste še dve puluči; na deBiii v kolu „palazzo Itanuzzi1, zdaj lastnina Karla Bona iiurtn; na lovi pa „palazzo Torlonia", pred Bulognetti, obsega gledišče, slikarije in kipe stare in nove dobe; le b posebnim dovoljenjem kaiiBkih arkad, (ali lop ua stebrih): obeliska [si sme ptuj popotnik tu znamenitosti ogledati. in dva vodometov vatikunske palače; pa nad| (Dalje prih) formo bivše reči" — to... to je nekako absurdno." „Za to so se potegovali in Be še potegujejo gospodje v nravstvenem oziru tako odurni, kakor Askočenskij, Katkov, Meščerskij s K°. Liberalnemu in nravstveno nepopačenemu človeku je nekako mrzko v takej druščini. Recimo, da je reB mrzko; se je pa li treba, ogibaje se naših konservativcev, zaganjati v vrtinec?' (Mi sicer ne vemo, kako živita Kutkov in knez Meščerskij v nravstvenem oziru, ali reči moramo, akoravno vemo, da sta katoliški veri strastna sovražnika, da sta njiju časnika ,,Mo-skovBkija VGiomosti" iu „Graždunin" najbolj pošteua ruska politična lista, ki vsaj pravo-slavje toplo zagovarjata, med tem ko skoro vsi drugi listi nravstvenost in vsako pozitivno vero Bjiodkopavajo. In ravno liberalni časnik , Luč", ki ga tu citiram, prinaša poleg marsi-kterih dobrih socijalnih in ekonomičnih spisov prevode najbolj polzkih francoskih romanov od Zola, Vast-Ricourda i. dr.) „Kaj vzdržuje in uravnava ruskega državljana, delajočega v ozračji Bedajnega praktičnega nihilizma? Nravstvenih ovir ni uobemh, ostanejo tedaj samo mejniki civilaih in kazenskih postav. A kaj pomenijo oni?! O Bože veliki! Ako mi ne verujemo v Boga in Bvete verske skrivnosti, kak pomen naj imajo za nas cerkveni obredi? Cerkev je v našem srci in če je tam ni, če je v srci sama pohotnost, kaj naj pomenijo molitve, prepevanja, dim iz kadilnic in povzdignene roke ?! N.č, potrata časa." „Ako so vsa družinska načela odstranjeua srci in umu, kak pomen ima še zdaj de jure veljavna družinska vez? Nikakeršnega. Vidiš, to je le sožiteljstvo (skupno prebivanje) dveh oseb, ki se pa sicer ne brigate dosti jedna za drugo; to je — detorojenje, dejanje neprijetno iu drago, ki se pa mora trpeti kot neizbežno zlo. Otroci], ki so odraBtli pri tac h cmancipi-ranih razmerah med roditelji, se vedo do tac h emancipiranih očetov in mater tudi po eman-cipiranem načinu. To je naš verski in družin-ski nihilizem." (Omikani nemajo vere, prosto ljudstvo je pa zelo verno, a duhovnov večjidelj ue spoštuje. Vera vpliva pač kmetu na duha a ne na srce. Marsikateri bi se raji dal umoriti, nego da bi v petek meso jedel uli da bo strast, ki se v njem zbudi, zatrl, se ne smemo zanesti. Vedno bo ostalo resnično, kar pravi de Maistre: Vpliv vere na ljudatvo je vedno v naruvuoBtui razmeri z veljavo, ki jo ujeni duhovniki zaslužijo in vživajo.) „V praktičnem državljanskem življenji je podobni nihilizem Se globlji in zahteva še več žrtev. Kasir krade, ker se mu zdi, da bi bili državni denurji tudi brez njega ukradeni in zategadelj je bolj, da jih on ukrade, nego bi jih drugi. Žoleznični stavitelji, delničarji, razni židje nečejo poznati postav, sodijo po Bvoje, grabijo po svoje." Potem pripoveduje list, kako be je niko-lajevsku in moskovsko-kurska državna žclez-nična proga v pravem pomenu darovala privatnim društvom so ve z raznimi zvijačnimi manipulacijami in stipulacijumi in misliti si moremo, (la, ko se jo veliko, veliko miljonov državnih denarjev zavrglo, državni uradniki nitjo ravno suhi oBtuli. „Ker bo je patrijotizem , kot predsodek starega časa odstranil, vlada jedino le želja živeti, žtviti se, naj volja kar hoče; vladata neomejeno grabež iu kradtž. Oglejte si rusko življenje in spoznali bote, kako resnične in svete so besede carjeve, da je grabež — korenina zla. Da bi so tatviua iztrebila! Vsakem zvestemu sinu domoviue mora biti ualoga preganjati tatove. Ko zginejo tatje, zgine tudi bo-cijalni n hilizem " „Z jedne Btrani nekaznjivost grabežev, predrznost grabiteljev, njih veljava v društvu — to je, ki vabi mladino na pot zanikovanja; veBolno dejansko zauičevanje postav, administrativna samovoljnost, na častnih mestih v društvu cele kohorte Židov in postopačev, ne imajoč h za domovino druzih zaslug, kakor celo vrsto tatinskih podvzetij — to je, ki vsak dan, vsako uro popolnjuje vrsto socijalnih ni hilistov." V resnici žalosten položaj, še žalostneje je pa, ker no vidimo nikjer prave podlage, ua kterej bi so dalo z vepehom reformirati. Dve resnici ste, pravi do Maistre, ki se nam vsiljujete, če premišljujemo vero b političnega Btališča; prva: ljudstvo mora imeti vero. To nam vsi pritrjujejo; ali druga je ravno tako neovrgljiva, ako ttrli manj znaua in še manj priznana: vsi spadajo k ljudstvu. Obojega pa pogrešamo na Ruskem. Omikanim je vera le politično sredstvo, da Be ljudstvo ua ujzdi drž ; priprosti pa imajo vero ali ta vera ni živa in zategadelj no vpliva dovolj ua Brce. Tedaj je Ie dvoje mogoče: Ruska b Peter-burgom bo razpala kakor je Grška s Konstan-tinopljem, ali se bo pa povrnila v naročje katoliške Cerkve. Ali kolikor poznamo rusko publicistično in knjižno literaturo, poslednjega po naravnem potu še ne moremo kmalu pričakovati, upamo pa, da Bog naroda, ki Mater Božjo tako zelo časti, no bo zapustil. Politični pregled. V Ljubljani 8. septembra. Avstrijske dežele. 'Ma Dunaja. O priliki, ko je bil Črnogorski knez na Duna u, so ug bali to in uno. Oiicijozeu list sedaj pove. da bo jo knez pogajal zarad odškodnine, katera so mu ima plakati za prevžitek begunov iz Krivošije in črno-gore. Pripoveduje se, da bo bo nekako pora-zumeli. frcsvitlcjca cesarja dostojno sprejeti delajo povsod velikanske naprave. Na Predelu, moji Koroškega in primorskega bodo poBtavili slavolok iu paviljon. Slavoloke bodo postavljali tudi drugod, koder se popelje cesur. V Bovcu, k er b ide pondeljek cesar prenoč 1, Be tudi pripravljajo zu slovesen sprejem, in priravna-vajo gostiluico na pošti, kjer bode prenočišče Zvečer bode bakljada z godbo iu petjem, vde-leževali se bodo župan, čitalnica, društvo ve teranov i. dr. Na trgu, kjer je gostilnica pri pošti bodo zažigali umetalni ogenj, in po gorah bodo goreli kresovi. V torek 12. t. m. zjutraj ob 7. uri Be odpeljejo cesar iz Bovca proti Gorici, kjer dojdejo zvečer ob V«®- ur' ostanejo v Bredo. V četrtek 14. t. m. so ob '/^9. uri dopoludne iz Gorice odpeljejo proti Divači. Prod poludnem so v Rakitovcu, ob '/„2. uri v Paznu, ob 4 uri v Dinjanu, ob '/46. uri v Poli, kjer ostanejo v petek in soboto. V nedeljo 17. t. m. so že ob eni čez polnoč odpeljejo po morji v Trst, kjor ostauojo 17. 18. in 19. t. m. V torek 19. t. m. zvečer ob 8. uri pa so odpeljejo iz Miramara skoz Ljubljano. Pragersko, Kauižo, pešt v Goloo kamor dojdejo v sredo 20. t. m. '/u 12 ure. pred poludnem. „I4Ii»kciiIWI. #.< hmi--* objavlja program o prihodu presvitlegn cesnrja- V petek 8. septembra so prišli cesur ob 5. uri popoludno, sprejmo jih na kolodvoru: deželni odbor in mestna občina; zvečer bakljada pev-skih društev, požarue straže, dosluženih vojakov, katoliškega rokodelskega društva, potem godba (sereuada.) V saboto 9. t. m. Zjutraj bud-uica, predstavljajo se civilne in vojuške oblasti iu duhovščina, plemstvo iu juvne korporacije; ob 11. uri ogled uradov, javnih in obrtnih zavodov; ob 1. uri ogled spominka Marije Terezije ua Novem trgu, potem mestnih šol, dekliško delavno šole, ljudske kuhinje, no rišuice, občue boluišu ce, llajzerjeve tovarne za svinčeno belino, tovarno alpinsko družbe 10 obiskovanje ljudske veselice na Križni gori in streljanje koroških strelcev na Btreljišči, potem obod in zvečer splošna razBvitljava, stolp mestue farne cerkve se razsvitljuje z bengalskim ognjem. V nedeljo 10. septembru splošno zasl.šauje; ob 11. uri ogled sirotišuice, garui-sonske bolnišnice, uršuliuskega sirotišča, eli-zabetinske bolnišnico, zavodu gluhonemov, deželne hišo in muzeja, potem pa tuknarije v Botrinjah. Po obedu obiskovuuje slovesnoiti na jezeru v Poričanab. Koroška hrunilnica je dala 1000 gld. du so razdeli; o priliki Najvi-šega obiskovanja iu 200 gld. za dobitke pri streljanji. 1 z trsta bo razglaša dne 4. t. m. Svitli cesar pridejo 17. ob 8. uri v Miramar (a ne ob 6, kakor je bilo prej povedano). Ce-sarjevič in soproga prideta IG. t. m. ob G. uri 40 minut na večer v Miramare. O prihodu presvitle cesarico še ui nič gotovega znano. — Nju Veličau.-tvi bodo prebivali v pritličji, a cesarjevič in soproga v malem Šarlotinem gradu. Tudi poprej povedan program tržaških svečanost bode nekaj spremenjen. Nju Veli-častvi bodo gledali Bplavauje „Meduse" 18. t. m. To so bode vršilo posebno slavno. Lloy dov arsenal bode slovesno ozališan in pred poslopjem ravnateljstva bodo velikanski šotor za Nju Veličanstvi. Mil. mousig. Glavina bodo izvršili slovesnost krščovunja. Slavnostni ples na morji bodo 17, na ladiji Borenice, velikanska barka bode na pokrovu vsa gladka za plesišče. V Bredi bode šotor za Nju Veličanstvi. Barka bodo električno razsvitljena. K vojaškim vajam v Bratislavo (Breslau) 10. septembru pojdeta cosurjevič in soproga, nadvojvoda Janez Salvator; navzoči bodo tudi taui pruski predstolanaslednik soprogo, ruski veliki knez Vladimir in Boproga in več drugih udov slavn-h vladarskih rodovin ua Ntmškem. — Nemški cesar bodo tedaj tam zbral c-lo vrsto vladarskih rodovin. Trst so prišle G. t. m. mlado prin-cozinjo iz Črnogoro. Pozdravil jih je dvorni svetovalec pl. Riualdini. Zvečer so šle s kurirskim vlakom na Dunaj. 1» '/iUKrrbii 5. septembra. Ilrvuški deželni zbor bode sklican na 5. oktobra. , Agr. Ztg." razglaša : Včeraj (4. t. m) so se sešli vsi trije načelniki odsekov pod predsedništvom banu, ter jo bilo sklenjeno, osnovo o prena-redbi uprave, katero imajo izdelati posamezni uačelniki predložiti komisiji v to sklicani. Vladu se bodo šo lo potem odložila in označila svoje stubšče napram predlogom, ki se imajo pred ložiti v potrjeuje. Dosihdob so štiri tako osnove: Prenaredba gospodareuja (uprave) da so vpelje | županijska oblast za drugo stopnjo, potem cesarju odpovedal Bvoji časti. RusinBki duhovščini je razposlal pastirski list natisnjen r Rimu, kjer pove, da so ga sv. Oče zarad ne-porazumljenja poklicali v Rim. On je vpričo papeža, ki so ga sprejeli, in vpričo predsednika propagande, kardinala Simeoni razjasnil položaj Rusinov v Galicij, razlagal je tudi okrožnice, ki so v Lvovski škofiji izšle. Sv. Oče bo bili s tem zadovoljni, konečno so bla-poslovili metropolita, rusiusko duhovščino iu rusinsko ljudstvo. Isk livova 4. septembra. Deželni zbor c k. tobukarnice; ob 4. uri popoludne je bil otvorjen 4. t. m. po Blovesni službi Božji ob 12. uri. Deželni glavar je omenil ugodnega položaja v denarstvu, mislilo se je, da bode kaj ostalo, a huda povodenj je mnogo krajev zalila, ljudem se trda godi, treba jim bode pomagati iz deželnih pripomočkov, treba bode tudi skrbeti za vravnanje rek. Ozirati se gre tudi na obrtnijo v deželi, poljedeljstvo ne redi prebivalstva. Ako so no bode izdelovalo za izvoz, dosti, da se bode izdalo za deželue potrebe. Šolstvo napreduje počasi a stalno, morda bi hitreje napredovalo, ako bi se v prvi vrsti gledalo na osuovo novih šol, a potem šo le na razširjenje že obstoječih, iu so od ljudske šole ne tirjalo toliko, a namesto tega naj bi imel vsak kraj svojo šolo. Matica poljBka skrbi za izdajo potrebnih šolskih knjig in zasluži podpore od deželnega odbora. C. kr. namestnik omeni tudi velike ne-sreče, ki je zadela deželo, omeni tudi, da so cesar prvi darovali 5000 gl., treba bode ljudem pomagati, našteva postave, ki so bile potrjene, v prihodnjem letu že ima biti na vseučilišči stolica za poljski jezik i. dr. V prihodnji seji se bode predložil vladui predlog, da se poravna razmera državnega zaklada s gališkim deželnim zakladom. Poslanec Djiedusicki predlaga uujen nasvet, naj bo ponesrečeuim krajem dii 10000 gl. iz deželnega premoženja. Deželni zbor je sprejel ta nasvet in izročil predloge deželnega odbora izvoljenim odsekom. Seja je bila tudi v Bredo. Vnanje države. I k Francoskega. Ker se imajo ob kratkem šole začeti in se brezverska šolska postava upeijuje, ne vedo, kako bi Be stariši izrazili, ali hočejo Bvoje otroke pošiljati v verske ali v državne šole. Ob kratkem rečeno, cerkveno misleče nadlegujejo, kolikor morejo, da bi jim obtežili in ubranili vpisovanje Bvojib otrok v verske šole. I z llima C septembra. Za papeževega poročnika v Parizu je imenovan Czaki-ja, de Reudi, nadškof v Beneventu r. 1847. Pogodba med Angleško in Turško jo sklenjena in podpisana; 5000 mož pojde v Egipt. Angliž Baker-paša jo imenovan za drugega poveljnika turško vojne, ki jo namenjena v Egipt.— Razglas sultanov dolži Arabi-pašo, da je 011 kriv, da so Angleži streljali v Aleksandrijo in iz bark stopili, kar jo posltd-ujič dalo povod vojni. Razglas povdarja, da so ima ohraniti veljava namestnemu kralju. Ijesseps jo govoril v Parizu, ko bo ga Bprejeli te-le besede: Očitali bo mi, da sem j sovražnik Angležem a prijatelj Arabiju. Jaz som lo ravnal, kakor prijatei in braaitelj moškega kanalu, l