siev ioi
Naročnina
mevečno
= Sobotna izdaja: = v Jugoslaviji. . . Din. 15 — t Inozemstvu ... ,, 3 V—
Possmno slev. 75 par.
V [MM v soDolo fiiis 6.mala 1922.


za državo SHS: la oelo teto naprej Dlu.120'— sa pol leta „ .. B GG'— sa četrt lets „ <. „ 30-— n en meneč „ .. „ 10-—
za inozemstvo:
oelole.no.....Dn. 2 6-—
18 —
__Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/111.
Rokopisi bo n» vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Credn. tele!, šiv. 50, upravn. štv. 328.
Političen list n
Leio L.
s Cene Inseratom: ~
Enostolnna petltna vrsta mali oglasi po K 4'— In K G —, veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —.
Pri večjem naročila popust.
Izhaja vsak dan Izvzemšl ponedeljka In dneva po praz-nlkn ob 5. url zjutraj.
Meaačna priloga; Vestnlk SKS L
Po;
M
Uprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne hran. ljabljan^o št. 650 zn naročnino In št 349 za oglase, sigreb .9.011, sirajov. 7533, pra^ie ln dunaj, 24.797
Odgovor naše vlade
Odgovor naše delegacije, oziroma finančnega ministra Kumanudija na čičeri-novo kratko opazko o hrvatskem, črnogorskem in makedonskem vprašanju v mejah jugoslovanske države, ni samo brez potrebe oster ter v eni točki celo žaljiv in nestvaren. On dokazuje tudi nepoučenost avtorjev, kar se tiče Rusije, o kateri predpostavljajo, da so ji jugoslovanske notranje prilike španska vas in da zajema svoje znanje o njih iz kakšnih neupoštevanja vrednih sumljivih virov. Nasproti temu je treba ugotoviti, da ruska vlada jugoslovansko vprašanje jako dobro pozna in mu od-nekdaj posveča tisto pozornost, ki jo zasluži, ker je resor za zadeve slovanskih držav v ruskem zunanjem uradu tudi po revoluciji zaseden od prvovrstnih moči.
Hrvatsko-slovensko vprašanje je bilo popolnoma znano že bivši vladi carja Nikolaja II. Takratni minister za zunanje zadeve Sasonov je imel v rokah obšir memorandum rajnega Frana Supila, ki „j rusko carsko vlado ob priliki londonskega, pakta 1915. opozoril na to, da jadransko vprašanje ni zgolj vprašanje srbske kraljevine, ampak cla je jugoslovansko vprašanje, ki obstoja v skladu interesov treh plemen, katera težijo po zedinjenju v eno državo. Pod carskim režimom seveda Supilov memorandum ni mogel imeti nobenega političnega efekta, vendar pa je ruska javnost vedela za obstoj hrvatskega in slovenskega vprašanja vzporedno s srbskim že laradi tega, ker je moralo rusko časopisje I zavračati avstrijske in nemške glasove, ki so seveda hrvatske in slovenske interese spravljali v nasprotje s srbskimi. Ker je pa ruska javnost silno skeptična, se ni zadovoljevala z enostavno formulo, da je hrvatsko = srbskemu — slovenskemu v aritmetičnem smislu, ampak si je delala svoje pojme, tembolj, ker je bila vsaj verska razlika med tema plemenoma dobro znana. Do kakšnega pretresanja tega vprašanja v javnosti pa tako iz ozirov na dosego vojnega cilja kakor iz ozirov na cenzuro seveda ni prišlo.
Z revolucijo leta 1917. se je to radikalno izpremenilo. Slučajno je takrat rusko revolucionarno gibanje padlo skupaj z razpadom srbskega dobrovoljskega korpusa v Odesi, ki je bil posledica načelnega na-sprotstva med jugoslovansko federalistično in velesrbsko centralistično strujo v tem korpusu in sploh med Jugoslovani v Rusiji. Ruske oblasti so morale v tem sporu opetovano intervenirati. Ruska vlada je bila sklenila, da »upornike« deportira v Sibirijo in sicer na predlog srbske vlade, le Kerenskij, ki je kot voditelj socialnorevo-lucionarne demokracije prišel kmalu na to na vrh, je jugoslovanske častnike dobrovoljskega korpusa rešil usode, da bi z dekoracijami ruskega carja, sbrskega ter rumunskega kralja na prsih za svoje vojne zasluge m a Dobrudži morali v pregnanstvo. Pri tej priliki je Kerenskij osebno prišel v korpus in je sprejel obširno spomenico o slovensko-hrvatsko-srbskem vprašanju. Ta spomenica je bila v vseh ruskih listih natisnjena in rusko javno mnenje se je zdaj brez izjeme postavilo na jugoslovansko stališče.
Ker so Jugoslovani v Rusiji tudi nadalje ostali ločeni v dve načeloma nasprotni struji, so imeli tudi boljševiki, kateri so zavladali za Kerenskim oktobra 1917. leta, opravka s to zadevo. Ljenin je celo afero poznal sam, ravnotako je čičerin osebno proučil vso to zadevo in mu je neposredno iz lastne izkušnje znana do najmanjše podrobnosti. Sicer se je pa takrat poleg federalistične in centralistične struje takoj stvo-rila tako iz dela Slovencev in Hrvatov kakor iz Srbov komunistična skupina, katera je v program bodoče Jugoslavije še pred razpadom Avstrije tudi postavila federativno republiko Srbov, Bolgarov, Slovencev in Hrvatov, kar so ruski sovjeti sprejeli oficielno v svoj program, ki ga držijo nespremenjeno tudi danes.
Z ozirom na to, da sedi v r tiski genovski delegaciji kot ekspert profesor Ključni-kov, ki je bil pod Kolčakom minister za notranje zadeve v Omsku, je važno vedeti,
da on kot bivši kolčalcovski minister jugoslovansko vprašanje pozna popolnoma v istem smislu kakor ga pozna boljševiška vlada in sicer za to, ker je imel kot Kolča-kov minister z njim vsled razdvojenosti Jugoslovanov oficielno opravka v Sibiriji kakor čičerin v Moskvi. Tu se je pokazalo isto kakor v vsej Rusiji sploh: le skrajni raristi so se bolj nagibali na stran srbskega centralizma; vsa demokracija pa, začenši od buržoaznih kadetov do socialnorevolucio-narne inteligence in komunistov se je orientirala napram zamisli demokratično avtonomistično, oz. federalistično urejene Jugoslavije. Ruska vlada ima torej glede jugoslovanskega vprašanja še pred razpadom Avstrije toliko gradiva na razpolago, da ji ni treba obskumih brošur kakšnih habburških agentov, tembolj ker se je ra-zun omenjenih vplivov uveljavljal v Rusiji tudi vpliv londonskega in ameriškega jugoslovanskega komiteta, ki so bili v precejšnjem nasprotju s smernicami politike srbske krfske kraljevske vlade.
Vse te stvari so srbski vladi popolnoma in natančno, čeprav v izkrivljeni luči znane, ker je o tem sprejemala od svojih poslanikov, vojaških poveljnikov in oprav-nikov v Rusiji obširna poročila. Končno pa se je to zanimivo vprašanje še nedavno v
Obzoruc v seriji člankov dr. Potočnjaka z datumi in imeni obširno obravnavalo. Zato je bilo diplomatično malo modro, da se je naša delegacija v svojem odgovoru posluževala napram ruskim zastopnikom argumentov, ki vsled svoje enostranosti morejo na njih napraviti samo slab vtis. Gospod Kumanudi pač ni vedel, da pomeni mesto v čičcrinovem pismu stalno, nespremenljivo in definitivno smer sedanje in vsake bodoče demokratične ruske vlade glede jugoslovanskega vprašanja. Ne tako načeloma važno dejstvo je bilo treba čisto drugega odgovora.
Interesantno je tudi, da šteje ruska delegacija člana, ki stoji posebno Srbom zelo simpatično nasproti. Rakovskega, kateri je svojčas kot preganjanec carske vlade bival v Belgradu, tam pomagal srbskim socialistom graditi socialistični j)rogram ter se je že takrat zavzel za demokratično balkansko federacijo. Tudi temu politiku se ne more glede našega vprašanja natrositi peska v oči. Značilno je tudi, da ravno Rakovskij po naročilu čičerina skuša pri vsaki priliki priti v slik z jugoslovansko delegacijo, cla pa se ta namenoma vsakemu stiku strogo izogiblje, česar nobena druga delegacija v Genovi ne dela.
Tako je namreč ukazal čika Pašič.
tudi ni res, da bi belgrajska vlada tako postopala proti Wranglovcem, kakor proti komunistom.
Belgrad, 5. maja. (Izvirno) V finančnem odboru so danes razpravljali o proračunu za vojno ministrstvo. Proračun zrnu-ša ravno toliko kakor je bilo predvideno s početka. Številke proračuna so samo navidezno nižje, ker so stroške za žandar-merijo prenesli na drugo postavko. Opozicija je proračun ostro kritizirala, ker je popolnoma neopravičeno, da se potroši toliko denarja v neproduktivne svrhe. V imenu zemljoradnikov je govoril poslanec Lazič, za socialiste Divac, za Jugoslovanski klub pa sta govorila posl. Ž e b o t in dr. D u 1 i b i č. Med govorima posl. Lazi-ča m Žebota je prišlo do ostrih nastopov, v katere je posegel tudi general Vasič. Poslanec Ž e b o t je v svojem govoru naglašal, da za bolnišnice vlada nima denarja, a za armado troši milijarde. Železničarje postavlja vlada na ulico, uradniki so lačni, invalidom skrajšuje vlada podpore, a stroški za armado postajajo vedno večji, čeprav vse ljudstvo zahteva, naj se zniža število stalne armade. Na ta način bi se dalo prihraniti na stotine milijonov. Poslanec Ž e b o t je dalje zahteval, naj služijo hrvatski in slovenski vo-
jaki doma in priporoča pri vojaških dobavah največjo varčnost namesto sedanje c verjetne korupcije Govornik graja veliko število luksuznih avtomobilov v armadi, ki služijo samo privatnim zabavam oficirjev.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Finančni odbor jc danes dopoldne začel razpravo proračuna o ministrstvu za vojno in mornarico. — Začetkom seje je apeliral posl. dr. Dulibič (Jugoslovanski klub) na vojnega ministra in zahteval, naj se izpremenijo določbe o ribolovu v Dalmaciji, ker današnja določila naravnost onemogočajo ribolov. Govoril je tudi proti temu, da se našim državljanom delajo težave pri dovoljevanju potnih listov za prckmorske kraje. Končno je kritiziral nedelavnost naše vojne mornarice. — Minister vojne in mornarice general Vasič je odgovoril, da se bo informiral in potem izvedel svoie odloke. — Nato preide odbor v debato o proračunu tega ministrstva. Redni izdatki znašajo 1.029,420.239 dinarjev, izredni pa 459,136.413 dinarjev. Redukcije znašajo 22 milijonov dinarjev.
Genova, 5. maja, (Izv.) Z Reke je dospel semkaj italijanski komisar Castelli. Pozval ga je italijanski minister za zunanje stvari Schanzer. Njegov prihod se spravlja v zvezo s predstoječo rešitvijo reškega vprašanja. Castelli naj poda pojasnila o razmerah na Reki. V političnih krogih jc napravilo zelo slab vtis dejstvo, da je italijanska vlada pozvala svojega konzula v Zagrebu, naj generalnemu tajniku reške vlade dr. Lengyelu ne dovoli potnega lista v Italijo. To je italijanska vlada, kakor se doznava, storila zaradi tega, ker jc dr. Len-gyel protestiral pri načelnikih posameznih delegacij na genovski konferenci in deloval proti Italiji,
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Jugoslovanski konzul v Zadru in tamošnji italijanski guverner sta dobila nalog od svojih vlad, naj odpotujeta v Genovo, kjer bosta fungirala kot strokovnjaka za zadrsko vprašanje.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Govori se, da so italijanski delegati v Sanli Margheriti pristali na predlog dr. Velizarja Jankoviča, naj stopi Zader v carinsko zvezo z Jugoslavijo. Kot protiuslugo zahtevajo, naj naša država pristane na reški konsorcij in na skupno izrabljanje pristanišča v Barošu in na Reki.
Genova, 5. maja. (Izv.) Z ozirom na časopisne vesti, po katerih naj bi jugoslovanski minister za zunanje posle dr. Ninčič trdil, da hoče italijanski zunanji minister dr. Schanzer preprečiti izpraznitev Dalmacije, je izjavil minister Schanzer včeraj napram italijanskim novinarjem, da namerava italijanska vlada v najkrajšem času doseči sporazum glede Zadra. Schanzer upa skleniti v dveh ali treh dneh dogovor, ki se tiče tega vprašanja Kakor hitro bo ta dogovor podpisan, se bo začelo izpraznjevanje tretjega pasu v Dalmaciji.
Oster odgovor »Hrvatske« Kumanudiju.
Zagreb, 5. maja. (Izvirno.) Današnji Hrvat objavlja vehementen uvodnik proti izjavi finančnega ministra dr. Kumanudija v Genovi. Uvodnik ima naslov: rMisti-fikacije in laži«. List pravi, da trditve dr. Kumanudija ne odgovarjajo resnici. Ni res, da obstoja narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kar se tiče izjav o Črni gori, laže minister, ako trdi, da so bili Črnogorci v Podgorici zakoniti zastopniki Črne gore. Oni, ki so se zbrali v Podgorici, niso imeli
nobenega mandata. Makedonci imajo svoj lastni jezik in vstaje v tej pokrajini zadostno dokazujejo, kako Makedonci ljubijo Srbe. Najboljši pa je dr. Kumanudi, ko govori o Hrvatih. Modro molči in ne ve ničesar o hrvatskem saboru; tudi ono, kar trdi o Narodnem Veču, je velika mistifikacija. Tudi ko govori dr. Kumanudi o razmerju vlade do generala Wrangla, laže. General Wrangel v resnici pripravlja pri nas akcijo, ki je naperjena proti Rusiji. Ravnotako
S
Zagreb, o. maja. (Izvirno) Policija je aretirala komuniste Cvijiča, Kamila Hor-vatina in Avgusta Cesarca, zadnja dva pa je kmalu zopet izpustila. Policija je uvedla v uredništvu Borbe hišno preiskavo. Govori se, da je ta aretacija v zvezi z znanimi letaki in brošurami, ki so se razdeljevale na konferenci v Genovi te dni in l;i so naperjene proti naši delegaciji.
Zagreb, 5. maja. (Izvirno) Slobodna Tribuna objavlja odprto pismo na zastopnika finančnega ministra, dr. Vojo Marinkoviča, v katerem zatrjuje, cla so se ameriškemu konsorciju, ki nam posodi 100 milijonov dolarjev, dovolile sledeče koncesije: 1. Da bo imel ta konsorcij, dokler traja njegova koncesija, ob železnicah, ki jih bo gradil, izključno pravico do izrabljanja gozdov, rudnikov in vodnih sil. 2. Da ne sme naša država v območju teh železnic vi dobo trajanja koncesije, ničesar podvzeti, kar bi škodilo konsorciju in njegovemu izrabljanju. 3. Da se temu ameriškemu konsorciju prizna pravica do za 10% višjih tarifov, kakor jih imajo državne železnice.
Stroški vrhovne drž. uprave.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Na popoldanski seji je finančni odbor razpravljal o proračunu vrhovne državne uprave. Sem spadajo krona, narodna skupščina, državni dolgovi, ministrsko predsedništvo, državni svet, glavna kontrola, pisarna kraljevega dvora in pisarna kraljevih redov. — Poslanca Lazič in Gjonovic sta predlagala nekaj črtanj v proračunu. Posl. Pavle An-gjelič jc govoril o vprašanju pokojnine po pokojnem Miloradu Draškoviču. Zahteval je večjo pokojnino. Posl. dr. Dulibič jc sprožil vprašanje izplačevanja 20% prizna-nic povodom žigosanja kronskih bankovcev. Za to izplačevanje je predvidenih 25 milijonov dinarjev, toda le za vsote pod 1000 kron. Na vprašanje, kaj naj se zgodi z zneski nad 1000 kron, je odgovoril zastopnik finančnega ministrstva, da bo za to predložen poseben zakon. — Nato se je načelo vprašanje izplačevanja kuponov deželnih obligacij v Dalmaciji in Sloveniji. Za to izplačevanje je predvideno 200.000 kron za Dalmacijo in 1 milijon kron za Slovenijo, Na vprašanje, kako naj se zadovolji upravičenim zahtevam srednjih in malih imejiteljev teh kuponov, ki so največ trpeli, je odgovoril zastopnik finančnega ministrstva, da so za to že dovoljene potrebne vsote delegatu finančnega ministrstva v Splitu. Razne druge predloge je odbor odklonil. Proračun znaša 594,335.995 Din. Od tega zneska je bilo črtanih 1,408.000 dinarjev. — Razvila se je debata o vprašanju, ali naj orožniki in obmejne čete preidejo iz kompetence vojnega ministrstva v pristojnost ministrstva za notranje stvari. O tem ni bil sprejet noben sklep, O stvari se bo razpravljalo na prihodnji seji.
Mm o državnem računstvu.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Zakonodajni odbor je danes razpravljal o zakonskem načrtu glede državnega računovodstva. Zakon je bil sprejet v načelu in v podrobnostih. Zanj je glasovalo 18 posancev, proti pa dva.
Volivne liste.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Pododsek zakonodajnega odbora je imel dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o volilnih listah. Minister za izenačenje zakonov, Trifkovič, je izjavil, cla je proti temu, cla se za prihodnje volitve izdelajo posebne, po abecednem redu sestavljene volilne liste, ker bi bila s tem ovržena načela načrta, ki ga jo predložila vlada. Zaradi tega predlaga, naj bodo volilne liste stalne in enotne. — O tej stvari se je takoj razvila debata. Tudi dr. Dulibič je zahteval, naj se sestavijo enotne in stalne volilne liste in naj se v to svrho izdela seznam, da sc more vsak
volilec takoj najti. Ta predlog je bil sprejet z večino glasov. Pododsek je končno sklenil, naj vse občine takoj začno sestavljati volilne liste, čim bo narodna skupščina sprejela volilni zakon._
Za združenje zapadne in vzhodne cerkve.
Genova, 5. maja. (Izvirno) Listi prinašajo poročila, da gre pri sedanjih pogajanjih med sovjetskimi delegati in sv. sto-lico neposredno za zedinjenje obeh cerkva. Načrt je ogromnega pomena, pri čemer prihaja vpoštev tudi končna rešitev carigrajskega vprašanja, ki pride prej ali slej zopet na dnevni red._
Konferenca v Genovi.
čičerin proti spomenici velesil.
Genova, 5. maja. (Izvirno.) Predsednik ruske sovjetske delegacije čičerin je v razgovorih, ki jih je imel z zastopniki časopisja, izrazil svoje obžalovanje, da pomenjajo ^predlogi, ki so jih stavile zavezniške sile fRusiji, zlasti kar se tiče vprašanja zasebne lastnine, velik korak nazaj. Tudi določila o propagandi zoper Rusijo so nezmiselna, ker vlada v Rusiji večja svoboda mišljenja, 'kakor v katerikoli drugi državi.
Mala antanta brezpogojno s Francijo?
Genova, 5. maja. (Izv.) »Corriere del-la Sera< javlja k včerajšnjemu razgovoru med francoskim delegatom Barrerom in češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešem: >Mali antanti se pripisuje namera, da se odreče priznanju ruske spomenice, čim Francija končnoveljavno izjavi, da ne potrdi dogovora.«
Promet v Rusiji.
S Genova, 5. maja. (Izv.) Rakovskij je v Imenu ruske delegacije izročil novo spomenico glede vzpostavitve ruskega poljedelstva. V spomenici se zatrjuje, da je bilo zadnja štiri leta zgrajenih 4535 vrst železniških prog, vendar bo potreben za obnovo prometnih sredstev kredit v znesku pet milijard rubljev, od katerih oskrbi Rusija sama polovico. Vsota, ki je potrebna, da se bo promet vršil v redu nastopna tri ali štiri leta, se ceni na 2795 milijonov zlatih rubljev. _
PRIMANJKLJAJ V FRANCOSKEM PRORAČUNU.
Pariz. 5. maja. (Izv.) Francoski finančni minister Delasteyrie je predložil finančnemu odboru poslanske zbornice proračun za leto 1923, ki izkazuje štiri milijarde primanjkljaja. V govoru, ki ga je imel včeraj v finančnem odboru poslanske zbornice, je izvajal finančni minister Dela-steyrie: Ko bo končana industrijska kriza in ko se bo zboljšalo davčno stanje francoske republike, bo finančnemu ministrstvu možno pridobiti one štiri milijarde frankov, •ki tvorijo sedaj primanjkljaj v proračunu. ,Vrhu tega je začela država zmanjševati število državnih nameščencev. Z reformo državne uprave se bo prihranilo nad tristo milijonov frankov. Minister se strinja z industrializacijo gotovih strok državne uprave. V tem zmislu bo uredil proračun za pošto, brzojav in telefon, in sicer tako, da dobe te panoge državne uprave finančno avtonomijo.
FRANCIJA NE MOBILIZUJE?
Pariz, 5. maja. (Izvirno) Nasproti vestem angleških listov, ki poročajo o pripravah francoske vlade za mobilizacijo, objavlja Agence Havas, da te vesti ne odgovarjajo resnici in jih kot popolnoma ne-osnovane kategorično dementira.
London, 5. maja. (Izv.) Chamberlaln }e izjavil v poslanski zbornici na vprašanje nekega poslanca, da mu ni ničesar znanega o sklepu, da bi francoske čete nadalje prodirale v Nemčijo.
T Dr. Roje — za avtonomno. V »Slo-tJodni Tribuni« od 2. t m. je končal dr. Roje serijo svojih člankov »Za boljšo bodočnost«. Svoj politični program je na koncu izrazil z besedami: »Jaz sem prej odbi-ial in pobijal avtonomistični program. Toda politične razmere, ki sem jih opisal v svoji razpravi, so nastale oziroma so se poostrile baš po sprejetju vidovdanske ustave. Te razmere so me dovedle do mirnega logičnega zaključka, da je treba •državo urediti na podlagi širokih zakonodajnih avtonomij, če želimo naši kraljevini boljšo bodočnost.« —- Dr. Roje je odličen član hrvatske demokratske stranke in eden naj-©dličnejših politikov na Hrvatskem.
+ »Slovenski Narod« io uradniško vprašanje. Članek o uradniškem vprašanju, ki ga je priobčil »Slov. Narod« pred dvema dnevoma, citira graška »Tagespost« in na-iglaša s posebnim zadovoljstvom okolnost, da navaja »Slov. Narod« Nemško Avstrijo kot zgled državne skrbnosti sa uradnike. Če bi se kaj sličnega prigodilo »Slovencu«, da bi »Tagespost« citirala kak »Slo-venčev« članek, kakšno vpitja o »orotidr-
žavnih elementih« bi bil vzdignil »Slovenski Narod«)
4- Si tacnisses ... Mariborski »Tabor« se v uvodnem članku zaletava v nase dopise iz Albanije, ne da bi jih bil prebral. Sklicuje se namreč na angleškega žurna-lista Baerlein, ki v neki pravkar izišli knjigi zagovarja jugoslovansko stališče dr. Trumbiča napram Albaniji in obsoja italijanske intrige v tej deželi. Kdor je naše dopise bral, pa ve, da je stališče našega dopisnika popolnoma istovetno s stališčem angleškega publicista, vrhtega pa zasluži veliko več uvaževanja. G. Bar-lein jo namreč vir druge vrste, naš dopisnik pa ni noben redovnik, kakor si domišlja »Tabor«, ampak ugleden albanski aktivni politik, ki je za ne, odvisno Albanijo delal že takrat, ko >Tabo-rovega« člankarja najbrž še na svetu ni bilo. Naš dopisnik je izrazit in naši vladi dobro poznan prijatelj Jugoslavije, ki je skupaj z Ljubo Nešičem delal za neodvisno Albanijo, ki naj bi se popolnoma otresla italijanskega vpliva in se naslonila na Jugoslavijo ter v tej smeri nadaljuje tudi danes. Res je, da se je Trumbič vedno zavzemal za neodvisno Albanijo, res pa je tudi, česar g. Baerlein ne ve, da je Pašič to politiko hotel prekrižati in zato najel Marka Džonija, ki je za pare propagiral neodvisno Mirditijo, ki je politični non-sens. Res pa je tudi, da je g. Pašič danes hvalabogu svojo albansko politiko preo-krenil in da ga je naš dopisnik zaradi tega tudi pohvalil. »Tabor« pa naj naše dopise bere, preden z njimi polemizira, da ne bo liki Don Kišot šel v boj zoper svoje lastne zračne prikazni.
+ Škof Akšamovič v Mitrovici. Ob priliki obiska djakovskega škofa Akšamovica v sremski Mitrovici je priobčila radikalna »Srbija« značilen uvodni članek, v katerem pravi med drugim: >če bi bili srbski Mi-trovčani vedeli, s kakim mišljenjem o je-dinstvu prihaja škof Akšamovič med mitro-viške Srbe, bi ga bili po našem prepričanju nosili na rokah v znak priznanja.« Nato citira »Srbija« sledeče besede škofa Akšamovica: »Delu za narodno edinstvo bom posvetil vse svoje sile in oznanjal bom bratsko slogo med rodnimi brati Srbi in Hrvati.« — »Srbija« dostavlja tem besedam: »Škof Akšamovič se je v Mitrovici prepričal, da med Srbi ni separatistov. Sprejem, ki so mu ga priredili Srbi, ga je mogel prepričati, kako Srbi ljubijo Hrvate in da so voljni pozabiti na vse, kar je bilo, če bi Hrvatje to državo hoteli priznati za svojo.«
-j- Pozabljivost. Po novem bo Dalmacija razdeljena na dve oblasti, in sicer na splitsko in na dubrovniško. Kotor se priključi Črni gori. V novi uredbi so tudi natanko našteti vsi okraji, kam pripadajo po novem. Vladni modrijani in strokovnjaki so pa popolnoma pozabili na starogradski okraj, kamor spadata tudi otoka Vis in Hvar...
+ Kako se jc Etbin Kristan iz federa-lista izpremenil v centralista. Slovenska socialdemokraška stranka je, kakor znano, vlado pri vstvarjanju zloglasne vidovdanske buržuazno-reakcionarne ustave z vsemi močmi podpirala. V zakonodajnem odboru pa je Etbin Kristan celo glasoval za parceliranje Slovenije v velesrbske sandžake. Ker pa je zakonodajni odbor delal prepočasi, je vodja socialdemokra-škega proletariata marca tega leta predlagal, naj ta odbor noč in dan dela, da se vladni načrt čimpreje uresniči. Zdaj je vlada parcelacijo sama oktroirala in glasilo Etbina Kristana, ki v prvomajski številki tako grmi in bliska proti svetovnemu kapitalizmu, zoper absolutistični oktroa ne najde nobene besede graje ali posebne nejevolje. Pri tej priliki se je dobro spomniti, da je taisti Etbin Kristan leta 1917. začel izdajati v Čikagi »Slovensko revijo« kot glasilo »Slovenske republičanske zveze«, katera je imela izvršilni odbor z Et-binom Kristanom kot njega članom. V tej reviji je ta gospod v prvi številki od 15. oktobra 1917. objavil dolg članek (»Slove-nes and Jugoslav Problem«), v katerem označuje kot svoj program: »Namen slovenske republičanske zveze je delati propagando za ustanovitev jugoslovanske federativne republike, kjer naj bi imeli Slovenci tako avtonomijo, kakoršna bi bila dana vsakemu drugemu plemenu Jugoslovanov.« — Kristan je bil potem celo predsednik slovenske republičanske zveze, v Jugoslaviji pa je svoje federativno repub-ličansko naziranje kakor znani Cankarjev junak mahoma zamenjal za centralistično. Dotični odstavek njegovega programatič-nega članka se v originalu glasi: »The ob-ject of S. R. A. is propaganda for establish-ment of a Jugoslav Federal Republic, whe-rein the Slovenes would enjoy the auto-nomy sueh as it would be given to any other braneh of the Jugoslavs«.)
+ Poljedelske zbornice. Iz Belgrada se poroča: V ministrstvu za poljedelstvo je izgotovljen načrt za nove poljedelske zbornice. Načrt se pošlje vsem gospodarskim udruženjem in zadružnim zvezam, da ga prouče.
4- Prod Selczničarsko stavko na Hrvatskem? »Slobodna Tribuna« poroča, da m> delavci državnih želetnlc v Zagrebu
stavili ravnateljstvu ultimat, v katerem za- « htevajo, naj se jim takoj izplačajo obljubljeni poviški, sicer bodo začeli v soboto stavkati.
4- Nova taktika »makedonstvnjuJSih«.
Na svoji zadnji seji je komite »makedon-stvujučih« baje sklenil, da bo opustil svojo dosedanjo teroristično taktiko in da se bo začel boriti z vso silo za avtonomijo Macedonije s parlamentarnimi sredstvi.
+ Papež in vzhod. Znamenito papeževo pismo kardinalu Gaspariju, namenjeno genovski konferenci, je zdaj v celoti objavljeno. Mesto, katero se tiče vzhoda, ki se naj vzpostavi kulturno in gospodarsko, se glasi: »Povratek normalnega stanja človeške družbe... bo predvsem velike koristi za narode skrajnje (vzhodne Evrope, katere, potem ko so že bili opustošeni vsled vojske, državljanskih borb in verskega preganjanja, kosita zdaj še lakota in epidemije, medtem ko bi po svojih naravnih zakladih mogli biti dragocen element socialne restavracije. K tem narodom, čeprav so vsled zle usode starih časov od nas ločeni, se skupaj z željami našega rajnega predhodnika, obrača naša beseda sočutja in tolažbe, istočasno pa goreča želja našega očetovskega srca, da bi bili z nami vred deležni blagoslova edinosti in miru, ki se izraža v skupnosti svetih zakramentov.« — To mesto je jako pomenljivo v vsakem pogledu.
-f- »U okovima politiko reakcije in nasilja.« Z ozirom na čičerinovo izjavo o Jugoslaviji in o zatiranih narodih v naši državi beležijo hrvaški blokaški listi z velikim zadovoljstvom dejstvo, da je vendarle prišlo hrvatsko vprašanje pred svetovni forum, čeprav ne na oficijelno razpravo. »Obzor" pravi, da so Hrvatje vedno nagla-šali interno rešitev srbsko-hrvatskega spora s sporazumom med Hrvati in Srbi. Ako pa to mogoče, je za obe strani bolje, da se najde nevtralen razsojevalec, kajti Srbi hrvatsko-srbskega spora nikdar ne bodo mogli rešiti z majorizacijo, ker so za to preslabi. — »Hrvat« pa pravi: »Dva vladna sistema sta se danes pojavila v svetu: sistem prave demokracije in svobode na eni strani, na drugi pa sistem tla-čenja in državnega nasilja. Hrvatje so se odločno orijentirali na stran prave svobode in demokracije, dočim se nahaja belgrajska vlada popolnoma v okovih politične reakcije in nasilja.«
4- Ruski delegat Rakovski o razmerju med Rusijo in Jugoslavijo. Poročevalec belgrajske »Epohe« dr. Vukičevič poroča svojemu listu o svojem razgovoru z ruskim delegatom Rakovskim. Poročevalec ga je vprašal, zakaj priporočajo Rusi za posamezna plemena v Jugoslaviji avtonomije, dočim so jugoslovanski komunisti za centralizem. Rakovski je odgovoril: »Naša socialistična misel je, da vzpostavimo na Balkanu federalistično državo. Na tem načrtu sem delal jaz že skupno s pokojnim Tucakovičem, ko sem živel kot begunec pred carizmom v Srbiji. Istotako nam je zelo neprijetno, ker država SHS podpira Rumunijo, ki nam je odvzela Besarabijo.«
Vprašanje vzhodne Galicije — kakor znano — še vedno ni rešeno, dasi-ravno postopajo poljske okupacijske oblasti kot pravi gospodarji in posebno glede razdelitve veleposestev favorizirajo poljski živelj na škodo Ukrajincev. Zanimivo stališče glede vprašanja vzhodne Galicije zavzema Amerika. Ameriško zunanje mi-nistrsvo je namreč na vprašanje, če smejo poljski konzuli v Ameriki zastopati interese v vzhodno Galicijo pristojnih izseljencev, popolnoma pravilno odgovorilo, da o končni pripadnosti vzhodne Galicije še nikakor ni izrečena poslednja beseda ind a spada vzhodna Galicija za sedaj še pod suvereniteto zaveznikov, ne pa Poljske.
4- Angleško-ruska privatna pogodba. Dopisnik »Peti Parisien«-a javlja iz Genove, da je zelo verjetno, da se Angleži z Rusi ne pogajajo samo oficijelno v komisijah, ampak tudi privatno. Neki ruski delegat je dopisniku baje izjavil, da je upanje opravičeno, da bo prišlo do posebnega sporazuma med Anglijo in Rusijo. Na ta način bo Rusija vendarle prebolela svojo sedanjo težko krizo s pomočjo Nemčije in Anglije.
4- Amerika bo priznala sovjetsko vlado? »Manchester Guardian« javlja iz New Yorka, da bo predsednik Harding predlagal ameriški vladi, naj prizna sovjetsko vlado. Na strani Hardinga stoji znani organizator za prehrano Hoover, protivi pa se predlogu državni tajnik Hughes.
-f Zakaj raste češka krona? Glasom uradnih poročil se je množina papirnatega denarja na Češkem znižala v dobi enega meseca za 350 milijonov čeških kron. Ti uspehi so bili mogoči, ker na Češkem nimajo Kumanudiia...
4- Zavod sv. Hieronima. Ta od Slovencev in Hrvatov ustanovljeni zavod za romarje ima v Rimu 11 hiš. Z dohodki se podpirajo romarji in duhovniki, ki študi rajo v Rimu. Za časa vojske je moral hrvatski rektor oditi. Papež je postavil rim skega msgr Lucidija. Po ustanovitvi Jugoslavije pa je Italijanska vlada zavod se-kveatlrala, Msgr Luoidl sme samo stano-
vati v zavodu. Gospodari pa sekvester, in« žener in advokat, ki imajo stalno plačo. Vsi drugi enaki zavodi, kakor Anima, Campo santo, ali češki, poljski zavodi imajo že zopet svoje narodne rektorje in veliko duhovnikov teh narodnosti študira v teh zavodih. Samo sv. Hieronima vlada še noče vrniti, ker hoče ž njim veliko stržiti pri Reki in Zadru.
Francosko stalSSte.*
Pariz, 1. maja 1922 Francija orja sama zase svojo brazdo, tako je Lloyd George opisal lakonično stališče, ki ga je zavzela francoska delegacija na mednarodni konferenci za obnovo Evrope v Genovi. On pa, tako pravi dalje, jc imel drugi cilj pred očmi, ko se je podal na italijanska tla. Angleška demokracija želi mir ra kontinentu in v to svrho je pripravljena, stisniti prijateljsko roko vsakemu, ki bo ponujal mir.
Svoje delovanje je zavil angleSki premier v dve alegorični sliki: medtem ko Francija orje sebično svoj njivo, se on trudi, skupiti vse sile vseh narodov v eno vprego, da se razdjana Evropa preorje in nanovo poseje. Ni dvoma za britanskega ministra, da bo iz te skupno preorane zemlje vzklila izvrstna žetev, ki bo dala kruha lačnim narodom.
On je nadalje pijonir, ki zida most. S sragami na čelu vbija v globočino reke stebre, da na njih zgradi 'most, preko katerega ae bodo evropski narodi lahko mirno in brez vsake nevarnosti sprehajali. Rajši bi videl, ako bi pri tem svojem težkem delu ne bil osamljen, vsi morajo delati, da bo most prej dograjen. Samo Francija se obotavlja in se noče oprijeti dela, ter stoji na strani in misli na temne načrte.
V teh alegorijah L. George odvrača od sebe vso odgovornost, ako delo za obnovo Evrope ne napreduje tako, kot so narodi imeli pravico pričakovati. Ecce homol Poglejte tam osamljenega orača, tam stoji križem rok, leni pijonir, in tuhta črne misli.
Zbor sijajno organiziranih časnikarjev je zanesel angleški evangelij Sirom sveta med narode, ki zdihujejo po boljših časih. In naš narod je med njimi. Ni čuda torej, ako je tudi T srce našega ljudstva kanila kapljica grenkega razočaranja in če so se skrivaj stisnile pesti proti človeku,« ki sebično orje ob strani in ki noče mostu med narodi,«
Naše ljudstvo se je naučilo pristaviti h imenu Francija lepo zveneči epitet »kapitalistična« in njeno politiko rado nazivlja imperialistično. V L. George-u pa vidi nasprotno angelja mru, ki ponuja palmovo vejico io pusti zvoniti zvonove miru vsem, ki so dobre volje.
Pustimo na strani alegorije, ki so v politiki nevarno orožje in skušajmo objektivno in brez strasti pogledati na most, ki ga zida Anglija in na njivo, kjer nam V. Britanija ponuja tako upovpolnega dela. Nato pa obrnimo ie oči proti Franciji, ter se potrudimo izluščiti motiv njenega zadržanja v Genovi. Morda bo nam na ta način lažje izreči končno sodbo.
Oglejmo si britanskega pijonirja! Kaj mu je prinesla vojska? 'Uničil je nemško vojno mornarico, zapeljal nemške trgovske ladje v svoja pristanišča, ter tako izbrisal iz liste svojih konkurentov na vodi enega izmed najnevarnejših. To je lep uspeh! Pobral je nadalje nemške kolonije, si podvrgel večji del turškega cesarstva ter tako zvezal južno Afriko preko Egipta, Palestine in Mezopotamije z indijskim cesarstvom. Tudi to je lepa pridobitevl Zasegel je nadalje vse petrolejske vrelce, ki so tekli na tleh premaganih osrednjih velesil ter tako napeljal v svoja skladišča ono tekočino, katero je angleška admiraliteta smatrala kot con-ditio sine qua non za obstoj brodovja in imperija. Končno si je v Washingtonu zasigural hrbet in potisnil evropske velesile na tretjo in četrto vrsto. Dobro je delal angleški pijonir!
Sedaj pa le na delo, da pozidamo most med narodi, sedaj pa zasadimo plug in orjimo brez odlašanja njivo nove Evrope, ker narodi težko čakajo! Preko mostu bo vozil angleški trgovec svoje blago, zmagovalcem in premaganim, in plug, katerega bo on vodil, bodo drugi vlekli!
Ena senca samo je še na obzorju: Rusija. Carigrad sicer drži v svojih rokah, a nevarnosti ni tukaj, nevarnost je večja tam ob meji indijskega cesarstva. Nadalje so v vedni nevarnosti petrolej-aki vrelci v Kavkazu, ki jih je britanska vlada kupila šele v avgustu 1920 od Rothschildov in Nobelov. Baljševiki so s« za ta kontrakt malo brigali in so vrolce podržaviU. Ta >nemoralnl značaj petrolejske industrije« v Kavkazu zelo vznemirja angleško admiraliteto in to tem bolj, ker je že amerikanski trust »Standard Oik povpraševal na Kremlinu za njimi. Iz enega kot iz drugega razloga L. George poje pesem o miru med narodi ln govori o potrebi, da se ruskemu naroda pomaga iz bede, ker računa da bo na ta način zajezil najprej ruski pohod proti Indiji ln segel po kavkaškem petroleju. Zato tudi svoj program rajši zavija v alegorične slike, ker bolj ugajajo in več zakrivajo.
Poglejmo sedaj na osamljenega orača, ld rele brazdo na svoji njivi in misli temno o bogastvu in imperiju. Kaj je njemu prinesla vojska? Najprvo poldrugi milijon novih grobov. Nadalje mu je opustošila ves severni del njegove zemlje-Njegov dolg mu Je zvišala na 826 milijard 776 milijonov frankov. Mirovno konferenca mu Je sH»-nlla nazadnje v roko papir in mu puBtfl* nlavo.
Objavljamo dopi« našega pariškega po-ročevalca v svrho točnega »poznavanja francoskega stališča. Op. uredo.
Torej ni2 kolonij, nič brodovja, nič petroleja ampak — truitč in gloire.
Z mirovno pogodbo v roki je mislila Francija, da sme mirno gledati v bodočnost, da bo mogla popraviti škodo in da bo imela mir na tvoji zemlji. Pride doba konferenc. Državniki se vozijo iz ene države v drugo, iz severa se podajajo na jug, iz notranjosti dežela se popeljejo na morsko obal in vsa ta veriga sestankov ni prinesla Franciji drugega nego razočaranje na eni, sovraštvo na dugi strani in pa — nove obljube. Medtem, ko je imela Anglija v pristaniščih in na zemljevidu vidna znamenja svoje zmage, je Francija nasprotno spoznala, da ji trgajo še edini papir iz rok in ker se brani, jo zmerjajo za impe-rijalistično.
Pride Genova: nova štacija na cesti, po kateri se evropska diplomacija sprehaja po sklenjenem miru. Tam so si dali evropski rekon-etrukterji rendez-vous, da dajo mir narodom in blagostanje kontinentu.
Pariška vlada, ki pod točko odškodnina ne more beležiti takorekoč nobene postavke, je izjavila, da ne more privoliti v novo diskusijo mirovnih pogodb. Računala je na brezpogojni da od strani zaveznikov, ker tudi ona ni delala nikakih težav, ko je Anglija prenesla na svojo aktivo nemško brodovje in kolonije. Ta korak so ji že zamerili. Nadalje se je morala izgovoriti, da se ne sme govoriti o mostovih, predno da mirovne pogdbe ne stopijo tudi napram nji in v njeno dobrobit v fazo izvrševanja.
Rezumirano stališče Francije. Od mirovne pogodbe ona do danes nima nič drugega, kot Alzacijo in Loreno, Kamerun in del Togo, 160 milijonov v zlatu in nekaj milijard v naturalijah, zato pa je obtežila svoj proračun za 90 milijard, katere je dala za obnovo severa in ki imajo priti na račun Nemčije. Plačila, ki jih pogodba predvideva so vsa v bodočnosti. To je en razlog, zakaj da Francija nič ni prav navdušena za zgra-jenje mostov, ker bi pri tej operaciji le sama trpela. Vlada stoji nasprotno na sledečem stališču: Mirovne pogodbe, tako versajska, kakor st. germainska, trianonska in neuillyska, so podlaga za novo Evropo. Na tej podlagi samo se more izvršiti obnova in mir bo le tedaj zasiguran na kontinentu, ako bouo vsi narodi ljubosumno ščitili temelj, na kojem sloni novi red v Evropi. Zato je francoski zastopnik moral govoriti proti Ci-čerinu, ki je hotel indirektno načeti vprašauje mirovnih pogodb, zato je morala Francija reči svoj veto, ko se je objavil nemško-boljševiški dogovor, ker je naperjen proti obstoječemu redu. Namesto da bi bila Anglija francosko tezo podprla, je dala zaušnico. Zidajmo mostove, pobratimo se!
Z eno besedo, Fiancija čuva v Genovi mirovne pogodbe. Kaj sledi iz tega za nas, oziroma zakaj ji je naše časopisje to zamerilo? Ali ni delo mirovne konference en sam velik organizem, ki je poosebljen v mirovnih pogodbah v Versailles, St Germain, Trianon, Neuilly. Ali vsi ti diplo-inatični akti niso tesno med seboj združeni tako, da drug drugega podpirajo?
Vcrsajski mir je obračunal z Nemčijo; ker je za nas manj važen, smo seveda bclj razpoloženi govoriti za njegovo revizijo. Kaj pa, ako bi vrgli na mizo mirovno pogodbo, ki nosi ime St. Germaina in Trianona? Mislimo, da nas ta besedila zelo živo zanimajo, saj ravno na njih sloni nova politična organizacija Srednje Evrope. V njili je tudi izražena volja Slovencev in Hrvatov, da hočejo proč od Avstrije. Kako hočemo zagovarjati obstoj tistih pogodb, ki govorijo v našem interesu, ako zagovarjamo demolizacijo onih, s katerimi naši stojijo in padejo?
Ako začnemo z revizijami .nikdo ne more reči, kdaj in kje se bodo revizije končale.
Versajski diktat, kot se rado imenuje delo mirovne konference, je juridična podlaga za Jugoslavijo, Češkoslovaško in Poljsko. Začnimo rušiti na tem temelju, delali bomo samo v interesu tistih, Iti vidijo v nasledstvenih državah vse zlo Evrope in ki bi s popolno revizijo versajskega diktata radi potisnili zgodovino nazaj tja, kjer je bila 1. 1914.
Ce Francija ljubosumno zagovarja in čuva tnlrovno pogodbo, s tem tudi straži eksistenco držav Srednje Evrope.
Zato bodimo veseli, da ta osamljeni orač v Genovi ni hotel bili vprežen v Lloyd Georgev plug, ki bi rezal brazde ne samo versajskemu miru, ampak tudi življenje naših slovanskih domov v Evropi. Naša vlada pa gotovo ni delala proti interesom Slovencev, ako se je pridružila tihemu oraču in podprla njegovo tezo o nedotakljivih mirovnih pogodbah.
Iz tega stališča nam je Francija v Genovi mnogo bolj simpatična, kot alegorija angleških državnikov, ki se jih trusti poslužujejo, da zavijejo v oblake blagodišečega dima svoje mrzle račune. Razum govori tukaj jasno in mi bi delali prav, ako bi njemu sledili.
— Tudi junaštvo! Dne 28. aprila se je vršila pred ljubljanskim vzklicnim sodiščem razprava proti odvetniku dr. J. C. Oblaku, ki ga je tožil dr. Natlačen, ker je dr. Oblak pred sodiščem izjavil, da je dr. Natlačen navajal neko osebo h krivemu pričevanju. Dr. Oblak kot obtoženec pa pred vzklicnim sodiščem ni več vzdrževal svoje prve junaško trditve, da je dr. Natlačen navajal neko osebo b krivemu pričevanju, ker se je dokazalo, da je bila njegova trditev neresnična. Zagovarjal se je le, da je v naglici pričo tako (namreč krivo) razumel in na tej podlagi izrekel kot odvetnik pred sodiščem to trditev. Mi bi po svoji pa-
meti mislili, da tudi odvetnik pred sodiščem ne sme neresnične kaznive trditve izreči in ima kakor vsak drugi dolžnost prepričati se prej, ali trditev odgovarja tudi dejstvom. Dr. Oblak pa tega ni storil. Vzklicno sodišče je bilo pa drugega mnenja in je g. dr. Oblaka oprostilo. G. dr. Natlačen je dobil sicer s svojo tožbo moralno zadoščenje, dasi je dr. Oblak oproščen, če je pa dobila moralno zadoščenje tudi Pravica, o tem pa bo sodila višja sodna instanca. Mesto da bi sedaj g. dr. J. C. Oblak lepo molčal, Icer je izprva lako krivično dolžil svojega stanovskega tovariša kaznivega dejanja in bil vesel, cla je bil oproščen le, ker svoje trditve ni več vzdrževal, ampak se je zgovarjal na svojo najboljšo vest kot zastopnik, pa se sedaj še košati — četudi brez podpisa — po »Slovenskem Narodu« in »Jutru« — po oprostitvi seveda, ne pred sodiščem. »Slov. Narod« in »Jutro« trdita namreč sedaj — po dr. Oblakovi oprostitvi seveda — da je bilo dokazano, da je dr. Natlačen res nagovarjal stranko, ki je bila enkrat zaslišana kot priča in enkrat kot obdolženec, kako naj govori pred sodiščem. Zakaj dr. Oblak ni pri vzklicni obravnavi nastopal tako junaško, kakor nastopata sedaj demokratski glasili, po dr. Oblakovi oprostitvi in seveda ne pred sodiščem. Tudi junaštvo!
— Brezvestnost demokratskega časopisja. »Jutro« in »Slov. Narod« sta lažnji-vo poročala, cla je Lojze Jamnik, ki je zabodel v Cerkljah na Dolenjskem 19 letnega »Sokola : Martina Jurečiča, »Orel«. Mi smo ugotovili, da je to prav grda izmišljotina, prav nesramna laž, ker Jamnik nikdar ni bil in tudi sedaj ni član orlovske (pa tudi
ne kake druge krščansb o-soeialne) organizacije; res pa je, da je bil Jurečič, ki se je z Jamnikom pretepal, »Sokol-.-. * Sokole« je menda sram, da se je zopet pretepal eden izmed njihove organizacije, ki je žal postal celo žrtev pretepa. Da bi se pokornost javnosti odvrnila od sokolskega pre-tepaštva, je izšlo v »Jutru« in -Slov. Narodu« omenjeno lažnjivo poročilo, ki naj bi postavilo v ospredje mnenje, da se je pretepal in 3okolskega nasprotnika zabodel »Orel»Slov. Narode in »Jutro« sta sfabricirala kar »političen umor«. Kakšna politična nemorala, ki se mora vsakemu človeku studiti! Toda še hujše je to, da niti »Jutro- niti »Slov. Narod če sta bila morda mistificirana, svoje laži niti s črko nista popravila, dasi smo mi zadevo pojasnili. V tistih ljudeh, ki bero samo >Ju-iro« in »Slov. Narod«, hočeta pač vzdržati ravno od nju povzročeno napačno mnenje, da je Jamnik »Orel«. Zakaj? Ni težko uge-niti. Zato, da bi hujskala javnost proti »Orlom«, zlasti »Sokole«. »Sokoli« po deželi, ki bero samo omenjena dva lista, bodo laži verjeli, kuhali jezo in, kadar bodo vinjeni, iskali priložnosti za revanžo. Če pade kaka žrtev, kdo bo potem nosil za to moralno odgovornost? Nepošteno demokratsko časopisje, ki se pač impertinentno zlaže, laži pa ne popravi. To smo hoteli pribiti, da bo javnost vedela, koliko ie verjeti »Jutru;: in »Slov. Narodu«,
—	Izborna uprava. V notici pod tem naslovom smo dne 29. aprila objavili kričeč slučaj, da neka zagrebška tvrdka ni mogla polom čekovnega urada nakazati vsote 100.000 krcn cinkarni v Celju in je bila primorana poslati 'a znesek v Celje po neki osebi, da se izogne neljubim prilikam. Dodatno k temu poročilu ugotavljamo, da se ta naša vest ne nanaša na poslovanje poštnega čekovnega urada v Ljubljani.
—	Lepi državni uradniki. Radikalni poslanec Miletio ie stavil te dni na finančnega ministra dve interpelaciji. V času, ko se pri nas reducirajo vestni in pošteni uradniki, je posebno druga njegova interpelacija zelo zanimiva. V njej navaja sledeča dva slučaja: V Paračinu je bil nedavno nastavljen kot knjigovodja finančne uprave z letno plačo 2500 dinarjev neki Dragoljub Brankovič. Ta. Brankovič je bil radi tatvine obsojen na dve leti ječe in izgubo državljanske Časti. — Pri finančni upravi v Despotovcu pa se nahaja v službi Petar M. Simič-čolie, ki je bil radi nevarne tatvine obsojen na »robiju« in seveda tudi na izgubo časti. — Kakršen gospodar, takšen sluga!
—	Železniške nesreče. Na belgrajski postaji je pri vstopu v vlak padla Mirku Saviču iz Novega Sada vozovnica pod vlak. Sklonil se je in jo hotel pobrati. V tem trenutku jo pričel vlak voziti, ga podrl na tla in mu odtrgal desno nogo. — V bližini Novega Sada je brzovlak zadel na voz, na katerem sta bili neka ženska in njena hčerka. Voz se je popolnoma razbil, konja raztrgana, obe ženi pa sta bili smrtno nevarno poškodovani. — V Odranu v Srbiji je neka žena prehitro izstopila iz vlaka, prišla vsled tega pod vlak in ostala na mestu mrtva.
—	Aretirani komunisti v Zagrebu. Zagrebška policija je aretirala urednika »Borbe« Gjuro Cvijiča in K. Horvatiča, češ, da sta v zvezi s komunisti. Oba areti-ranca sta znana iz atentata na Čuvaja leta 1912. Policija je izvršila tudi več hišnih preiskav, ki pa so ostale brezuspešne.
—	V trgovski register v Zagrebu je vpisano novo podjetje pod naslovom »Pal-makaučuk d. d. v Zagrebu«, ki bo stavilo vse svoje inozemske strokovne moči v službo domačih interesov, kar bo v veliko korist naše gumijeve industrije.
—	Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje za 17. maja tek. leta ponovno licitacijo za gradnjo Inšpektorata rlrž. železnic v Ljubljani. Potankosti o tej licitaciji so obelodanjene v Službenih No-vinah. 1726
—	Ekspresni vlak iz Pariza v Carigrad (Siiuplon-ekspres) po poročilih bu-clirapeštanskih listov ne bo več vozil preko Italije in severne Jugoslavije, ampak zopet preko Dunaja in Pešte v Belgrad in od tam dalje v Carigrad. Vožnja bo krajša za 19 ur.
—	Bančni škandal v Zagrebu. Zagrebško sodišče je uvedlo na zahtevo nekaterih delničarjev in uradnikov Sveopče kreditne banke preiskavo proti njenemu ravnatelju. Govori se, da je bila banka vsled raznih nedovoljenih manipulacij oškodovana za nad 13 milijonov kron.
—	Rešen spor. Ministrstvo za socialno politiko je končno sklenilo, da sme izvrševati filme in fotografije ob priliki kraljeve poroke edinole invalidsko udruženje. S tem je vsaj na papirju rešen spor, ki je nastal med nekim bukareškim filmskim podjetjem in udruženjem invalidov.
—	Razstava otrok. V Belgradu se vrši te dni razstava otrok v starosti od 1 do 12 mesecev. Otroci, ki jih bo posebna zdravniška komisija spoznala za najbolj zdrave in najbolj razvite, bodo dobili posebne nagrade.
—	Eksplozija bombe. V Skoplju so pred par dnevi vojaki, ki so bili na straži, zanetili ogenj, da bi se ogreli. Na prostoru, kjer so zakuriii ogenj, pa je bila v zemlji bomba, ki je vsled vročine eksplodirala in ranila štiri vojake.
—	Veliki gozdni požari. Veliki gozdni kompleksi v okolici Foče v Bosni so 30. aprila nenadoma pričeli goreti in je bilo odposlanih več oddelkov vojaštva, da lokalizirajo požar. — Isti dan je nastal požar v lesnem skladišču v bližini Vareša, ki se je pozneje razširil tudi na bližnje gozdove. Velikemu naporu vojaštva in kmečkega prebivalstva se je posrečilo požar lokalizirati. — Dne 1. maja so pričeli goreti na več krajih veliki državni gozdovi v okolici Užic v Srbiji. Poslani so bili vojaški oddelki. — Materialna škoda pri teh požarih je ogromna.
—	Pobotnic« in dijaki. Generalno davčno ravnateljstvo je izdalo naredbo, na podlagi katere se dijaki, ki dobivajo štipendije, oproščajo od plačevanja kolekovine.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Radečah pri Zid mostu proslavi 50 letnico svojega obstoja dne 5. junija 1922 ter se bratska društva naprošajo, da se isti dan ne prirejajo druge prireditve. K obilni udeležbi se vljudno vabijo vsa društva.
—	Veselica gasilno.ga društva na Jezici. V nedeljo, dne 7. marca 1912 priredi prostovoljno gasilno društvo na Jezici ob priliki 20 letnice veliko vrtno veselico nn vrtu tovariša Dermastja Jan. vulgo pri Florjančku. Spored: Sprejem bratskih društev, srečolov, šaljiva pošta, turška kavarna, ples in prosta zabava. Začetek točno ob 3. uri popoldne, K obilni udeležili vabi odbor.
—	Kravo zaplenili so graničarji v Sorici Petru Talcrju, ko jo je nameraval iztihotapiti v Italijo.
—	Vlom v Šmarju. Neznani vlomilci so vlomili ponoči v prodajalno trafikanta Franceta Rusa. Plen. katerega so napravili, je bil zelo velik: odnesli so 14.000 kron denarja in tobačnih izdelkov v vrednosti 5261 kron.
—	Pogorela je pri Podsmreki neka šupa. Med požarom se je nevarno opekel triletni Stanko Suhadolc iz Podsmreke.
—	2,000.000 kron (nemških) nagrade je razpisala neka dunajska tvrdka tistemu, ki bo izsledil tatu, kateri je dotični tvrdki ukradel avtomobil.
p Postojna za slovenske jezikovne pravice. Minolo nedeljo se je vršil — kakor v vseh krajih neodrešenih pokrajin — tudi v Postojni velik javen shod proti kršitvi slovenskih jezikovnih pravic na sodiščih in drugih oblasteh. Poročal je poslanec Lavrenčič, za njim je govoril dr. Mikuletič. K besedi se je oglasil tudi uradnik civilnega komisariala prof. Urbanatz, ki je naglašal, da se na komisariatu vse slovenske vloge rešujejo dvojezično t. j. v slovenskem in italijanskem jeziku. Temu nasproti je izjavil posl. Lavrenčič, da mu je znanih več slučajev, ko je komisariat zavrnil slovenske vloge z zahtevo, naj se prevedejo v italijanščino. Zborovalci so dali duška svoji trclni volji, cla si slovensko ljudstvo izvojuje svoje jezikovne pravice na vseh oblasteh ter so soglasno sprejeli predložene resolucije. Shod je napravil tudi na italijanske uradne činitelje najtehtnejši vtis.
p Organizacija slovenskega ženstva v Julijski Krajini. V Trstu, Gorici in po drugih večjih krajih Julijske Krajine se snujejo ženske organizacije pod naslovom »Ženskega dobrodelnega društva«. Organizacije obsegajo vse ženstvo brez razlike starosti in stanu; njih namen je podpirati šolsko mladino, pospeševati žensko izobrazbo itd. Enaka društva se snujejo tudi v Istri.	____
Darujte za glatfujoče v Rusiji!
lj Predavanje. Vse katoliško di-jaštvo in katoliško inteligenco vabimo na predavanje dr. Metzgerja, vodje graška centrale katoliške mednarodne lige, v nedeljo ob 10. uri v dvorani Ljudskega doma: »Katoliški pokret v Evropi«. — Akademski svet.
lj 12 najboljših slovenskih knjig (strokovno znanstvenih in leposlovnih), ki se tičejo vzgoje v najširšem pomenu besede, želi od nas pripravljalni odbor za III. mednarodni kongres za moralno vzgojo, ki bo zboroval koncem julija v Ž e n e v i. Da se izmed vseh knjig, ki so jih nasvetovali že vprašani strokovnjaki, določi končno ta dvanajstorica, priredi v ta namen Ak. soc.-ped. krožek« dne 8. V. 1922 (pondeljek) ob 8. uri zvečer na moškem učiteljišču sestanek. Ker stopimo s temi knjigami pred svetono javnost, vabi Ak. soc.-ped. krožek« vse, ki pojmujejo pomen tega koraka, zlasti pa učiteljstvo vseh vrst in književnike, da se sestanka udeležijo in sodelujejo pri izbiranju.	Odbor.
a Ljudski oder igra v nedeljo 7. maja ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu Gogoljevo komedijo v treh dejanjih »Ženitev«. Predprodaja vstopnic v nedeljo, na dan predstave od 9.—12. ure dopoldne in od 3. ure popoldne dalje do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra, Ljudski dom,
I.	nadstropje.
lj Poslanec, ki ni znal voziti. Posestnik in narodni poslanec .Janko Kušar iz Notranjih Goric se je vozil 3. t. m. z enovprežnim vozom po Sv. Petra cesti. Na vogalu Reslje-ve ceste je vozil proti predpisom po desni strani ceste, vsled česar ga je opozoril višji stražnik Jelušič naj vozi na levo. Kušar je pa odgovoril: »Kaj se bojite, da Vas bom povozil? Sicer pa nimate Vi nič kričati nad kmet!« Višji stražnik je nato poslanca Kušar ja djal na svoj protokol.
lj Opozarjamo, da je prevzel reslvra* cijo Grand hotela »Union« v Ljubljani g. Franc Rom. Glej današnji oglas!
lj »Pekovski križ« na Dunajski cesti pri smodnišnici. Okoli leta 1897. je nekdanji ljubljanski pekovski celi svoja zemljišča ob Dunajski cesti prodal vojnemu erarju, ki je ondi postavil obsežno topničarsko vojašnico. Na tem zemljišču je clo tedaj stal takozvani pekovski križ, ki se je moral umakniti naprej ob cesti proti smodnišnici. Pred par leti je ta križ podrl vihar. Gospa Zuber-Tavčer je pa na svoje stroške dala postaviti nov betonski križ, ukusno delo betonske tvornice Cihlar, na istem mestu, katerega je v nedeljo, dne 23. aprila, blagoslovil gosp. župnik z Ježice. Plošča pod križem naznanja, da je omenjena gospa dala postaviti ta križ v spomin svojemu sinu stotniku, ki je padel na italijanski fronti, in svojemu vnuku, ki se je ponesrečil v kamniških planinah.
lj »Revizor«. Prosvela 'irakovo-Tinovu vpri-zori v nedeljo 7. t. m. ob 8. uri zvečor v dvorani Kolezijska ulica 1 (poleg cerkve) komedijo v petih dejanjih »Revizor*. Spisal N. V. Gogolj. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki na Krakovskem nasipu. Prijatelji dolne igre, dobrodošli!
lj Mostna zastavljalnica ima tomesečno dražbo septembra 1921 zastavljenih predmetov dne
II.	maja popoldne.
lj 1'oziv meščanom, da olepšajo zunanje lice hiš. Tekom lanskega lela započeto obnavljanje zunanjega lica ljubljanskih hiš bi se moralo letos še bolj pospešiti. Na mnogih primerih vidimo, kako vse drugačen vtis napravlju lepo prenovljena hiša. ki večkrat vso ulico dela prijaznejšo. V, tem oziru je treba še obilo obnovitvenega truda in mestni magistrat se tem potoni obrača na vse one ljubljanske hišne posestnike, ki imajo razumevanje za lepoto Ljubljane, da vplivajo na svoje znance v tem zmislu. Letos pričakuje Ljubljana obilo gostov, zelo veliko tudi gostov iz inozemstva. Kraljev obisk, velike telovadne prireditve in velesejm bodo privabili v Ljubljano veliko tujcev, ki morajo dobiti od mesta lep vtis. Saj mora ravuo naše mesto Se posebno gledati na to, da se dvigne tujski promet, ki |»ostane lahko lep vir dohodkov. Zato velja ta poziv tudi trgovcem, da olepšajo in modernizujejo svoje izložbe in napise in sploh vsem prebivalcem, da ozaljšajo svoja okna s cvetlicami.
lj Pevski »bor državnega učiteljišča v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 7. t. m. v Logatcu svoj koncert. Ljubitelji petja, kakor tudi prijatelji učiteljskega naraščaja se uljudno vabijo k izletu in koncertu. Vlak pelje iz Ljubljane ob 14. uri 25 minut. Iz Logatca se vrnejo izletniki ob 21. uri 52 minut.
lj Načrt za gasilno vajo dne 7 maja 1922 oh 3. uri popoldne v Cerkveni ulici. Čuvaj ua Gradu je naznanil z dvakratnm 3treloni požar, obenem dojde v Mestni dom od Puha telefon ično poročilo, da gori Dolenčeva hiša v Cerkveni ulici št. 21, da je požar silen in da je več ljudi v uevaruosti. V Doleučevi hiši se je pri pretakanju namreč, vnel bencin. Velikansko pleme je momentalno zaprlo stopnišče pri glavnem vhodu. Ko dojde gasilstvo na gorišče, je že ogenj po stopnišču prodrl do podstrešja. Mešani vetrovi zanašajo plamen zdaj na eno zdaj na drugo stran. Vnemajo se sosedne hiše na obeh straneh in ogenj se prijema že trnovsko cerkve, ogorki pa padajo celo na župnišče in sosedne hiše župnišča. V Dolenčevi hiši je zajetih več ljudi. Ljudje iz prvega nadstropja so deloma že poskakali, oni iz drugega nadstropja pa kličejo na pomoč. V Dolenčevo hišo se v II. nadstropju napelje drča. Omamljenee in opeklence znosi reševalni oddelek v sanitetne vozove. Dolenčeva hiša se od obeh strani prime nn podstrešju, od desne z raztezalko ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva, od leve z lestvo tobačne tovarue. Vzhodna poslopja od Dolenčeve hiše brani gasilstvo tobačne tovarne in Sp. fiiške, zapadna poslopja s trnovsko cerkvijo vred pa ljubljansko gasilstvo. Ko je gasilstvo dobro razvrščeno, se podre podsrešje v Dolenčevi hiši in zajame nekaj gasilcev. S pravočasnimi klici na pomoč se rešijo ogroženci. Po udušitvi ognja in po sprejetih poročilih se razvrati odhod po Krakovskem nasipu, kjer se izvrši
mimohod pred gosti. — Sanitetna kolona, ki se je zadnji čas osnovala iz uslužbencev rešilne postaje in slug fizikata, nastopi v nedeljo pri gasilski vaji s posebnimi vajami. Poslovala bo pod vodstvom mestnega zdravnika v GradaSkl ulici ob Puhovi hiši. V rešitev bo dobila tri naloge i. s.: 1. Ognje-gasec prinese v dimu zadušenega otroka. Sanitetna kolona prevzame otroka in oživi z umetnim dihanjem ponesrečenca, ter ga odda v nadaljno domačo oskrbo staršem. 2. Iz hiše priueseta dva ognje-gasca težko ponesrečenega tovariša. Tram mu je poškodoval nogo. Sanitetna kolona prevzame ponesrečenca. Zdravnik konštatira prelom kosti in težko krvavitev. Podveza noge v svrho ustavitve krvavitve, obveza preloma koali. Ponesrečenca pre-neso v nosilnici v rešilni voz in odpeljejo v bolnico. Ponesrečenec z rano na glavi in roki. Obveza ranjenih delov. Pnesrečenca spremlja član sanitetne kolone do bližnje varne hiše.
lj Nesreča v Zgornji Šiški. Kuharica Marija Novak se je peljala na vozu po cesti v Zgornji Šiški. Ko je pridirjal za vozom avtomobil SI, 299, so se splašili konji. Novakova je padla z voza in si je zlomila desno nogo.
lj Policijska kronika. Policija je aretirala brezposelnega Antona Repeta, ki se je potikal po šupah okoli. Za njega se zanimata tudi okrajni sodišči v Ljubljani in v Laškem. — Vlomljeno je bilo v mestno lopo: vlomici so oškodovali mestnega delavca Franceta Bezgeta za približno 500 kron. — Na glavnem kolodvoru je bil ukraden 'Ani Slavec zavitek z obleko v vrednosti 4000 kron. r- Dne 4. t. m. je kričal nad stražnikom Brezo-varjem cunjar Franc Moliorčič na Viču: »Midva bova že še prišla skupaj, ker sem moral radi vas plačati 30 Din globe, ker ste me radi vožnje brez luči naznanili!« Mohorčič bo zdaj imel še s sodiščem sitnosti. — 11 letni Mariji Tomše je bila ukradena srebrna žlica 7, monogramom M. B. vredna 1000 kron. — Stražnika Metod Razpotnik in Martin Dolinar sta aretirala leta 1899. v Meranu rojenega artista Franca Ročka, ker so naši pri njem 500 kron vreden prstan, kateri je bil ukraden v Suttnerjevi trgovini. — Zaprli so Jožefa Seljaka, ker je ukradel Jakobu Jenku srebrno uro vredno 800 kron. — Trgovcu Rumo Lumbiču iz Dubice je bil ukraden rjavkasti ponošeni suknjič vreden 1000 kron.
Memorandum Mednarodne zadružne konfederacije gsnovski konferenci,
Vodilni komite Mednarodne zadružne konfederacije ima čast, da v imenu velikih krščanskih zadružnih organizacij, ki so včlanjene v konfederaciji, v 17 državah Evrope in Amerike in v imenu večjih zadružnih skupin, ld so v ozkih stikih s konfederacijo v 12 državah sveta, predlaga delegacijam, zbranim v Genovi v svrho posvetovanja in sklepanja o gospodarski obnovi Evrope, sledeče želje in predloge, ki v predloženem memorandumu izražajo obče naziranje krščanskih zadrug celega sveta. Nebroj želj in predlogov posameznih zadružnih zvez, ki so došle kon-lederaciji kot odgovor na tozadevno okrožnico, je priloženih v prepisu temu memorandumu.
Uvodoma ugotavljamo sledeča dejstva:
1.	Po svojih gospodarskih funkcijah je zadružništvo najboljše sredstvo, s katerim je mogoče odstraniti nasprotstvo med konsumenti in produ-centi na ta način, da zadružništvo kot obsežna in vedno uspešnejše delujoča organizacija proizvod-stva in razdeljevanja blaga polagoma vede k popolni izločitvi špekulativne posredujoče trgovine; ta izločitev temelji na gibljivejši in boljše zasnovani organizaciji proizvodstva in razdeljevanja blaga.
2.	Po svojem naravnem smotru vodi zadružništvo do tega, da uveljavlja gospodstvo gospodarske solidaritete, dočim sedaj vlada nebrzdana konkurenca individuelnih podjetnikov.
3.	V stremljenju, da se protivi oni gospodarski oblild, ki je nastala vsled ločitve kapitala od dela in vsled ločitve proizvodstva blaga od konsuma, se zadružništvo vedno bolj uveljavlja kot sistem, ki dela in gre za tem, da preko nacionalnih mej zavojuje mednarodni in svetovni trg.
4.	Čim bolj more zadružništvo pospeševali gmotno in moralno povzdigo delovnih stanov, tem bolj se s tem uveljavlja kot eden iz najvažnejših činiteljev za gospodarsko obnovo narodov in za osiguranje stalnega miru med njimi.
5.	Mednarodna zadružna konfederacija opira skupnost interesov, ki se udejstvuje v sotvudni-štvu, na čustvo bratstva in na duha zmagujoče krščanske ljubezni, ki izvira iz naukov evangelija.
6.	Za dosego ciljev, ki si jih je Genovska konferenca stavila in jih skuša doseči potom skupnega napora v korist in prospeh držav, ki so zastopane na konferenci, more Mednarodna zadružna konfederacija mnogo prispevati s tem, da podpira delo in smotre s svojimi predlogi, ki so izraz soglasja milijonskih pristašev zadružništva v vseh narodih in v vseh slojih,
Z ozirom na točke programa genovske konference, o katerih smo razmišljali, predlagamo sledeče:
1.	Utrditev evropskega miru.
Dasi se je že z vsemi tehničnimi sredstvi napredka skušalo ulrditi evropski mir, se bodo vendar vsi tozadevni poskusi pokazali samo kot prazne besede, ako ne bodo države preko vsega tega, kar jih razdvaja, z vso resnostjo skušale uveljaviti skupne interese, kar bo v stanu, da jih zbliža in privede do soglasja in s čimer so bo zopet uveljavila evropska vest in zavest odgovornosti, ki jo je zrušila vojna.
2.	Zaupanje med narodi.
Z zelo velikimi težkočaini bo mogoče vzpo-Mavfli med narodi zaupanje, dokler so ue bo zadostno upoštevalo — pri vsem izpolnjevanju obstoječih dogovorov zahtev premaganih držav že zaradi tega, da se jim olajša izpolnitev obveznosti, naloženih jim po vojni.
Istočasno pa je trebn vse storiti, da se Zver.i narodov di čim širša baza in čim večji ugled, da
bo mogla res kot najvišje sodišče veljati in delovati.
3.	Denarni promet.
V izredno važnem vprašanju denarnega prometa je Mednarodna zadružna konfederacija uver-jeua, da gospodarstvu ne bo pomagano z resnično deflacijo valute, ki lahko privede gospodarstvo do velikih izgub in še večjega nereda, ampak pred vsem na ta način, da se denarju da nova vrednost, da se denar polagoma revalutira s pomočjo podvojenega proizvodstva in s tem, da se stopnjema prehaja od prisilnega kurza denarja k normalnemu kurzu na podlagi zaupanja v papirnati denar.
4.	Ureditev emisijskih bank.
Vprašanje denarnega prometa je seveda v ozki zvezi s strogo ureditvijo emisijskih bank. Najsi že kdo zastopa Bistem enotnosti ali plura-litete emisijskih bank ali mešani sistem, vedno pa je treba vztrajali na tem, da mora možnost emisije biti strogo ugotovljena in obenem v gotovem razmerju napram zlati podlagi. • Konec sledi.
g Kmetski mladeniči iz Češke v Sloveniji. Češka Kmetijska družba v Pragi je započela akcijo, ki ima namen, sinove kmetovalcev iz Češke, ki so krr tijsko že izobraženi, poslati v inozemstvo v prakso in namesto njih sprejeti mlade kmetovalce iz drugih držav na ondotna kmetijska posestva. Talca akcija je započeta že tudi s Holandsko, Dansko in Italijo. Kmetijska družba za Slovenijo je prevzela posredovanje pri tej akciji in poživlja vse one kmetovalce, ki žele svoje sinove, najrajše absolvente kmetijskih šol, poslati na kako posestvo na Češko ter istočasno prevzeti po enega češkega mladeniča v nadomestilo za svojega sina, in sicer za približno dobo enega leta, da se priglase. Posestniki lahko sprejmejo tudi kmetske sinove iz Češke ne da bi jih zamenjali za svoje sinove. Stanovanje in hrana mora biti vsakemu zagotovljena. Če se izkaže posebno sposoben in marljiv, naj se mu da tudi kaka denarna nagrada. Ti mladeniči se obvežejo vršiti vsako delo v kmetijskem obratu, ravnati se pa mora ž njimi kakor z rodbinskimi udi. Kdor želi zamenjati svojega kmetijsko izobraženega sina s češkim mladeničem, oziroma hoče prevzeti na svoje posestvo takega kmetovalca, naj to takoj javi Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3.
g Slovenska banka v Ljubljani je obdržala dne 1. maja 1922 svojo prvo bilančno sejo Upravnega sveta za poslovno leto 1921. Predsednik upravnega sveta gospod Rado Legvart je otvoril sejo s pozdravnim nagovorom ter podal obširno poročilo. Sklenilo se je, od čistega dobička, ki po raznih odbitkih znaša 5,533.098 K 95 vin. izplačati na delniško glavnico 30 milijonov kron 8 odstotno dividendo, t. i. 32 kron na delnico. Slednja se bo izplačala 8 dni po občnem zboru delničarjev, ki se bo vršil dne 20. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih Slovenske banke v lastni pnlači »Filipov dvorec.', Stritarjeva ulica št. 9. Kakor je razvidno iz bilance, je Slovenska banka vkljub svojemu mlademu postoju imela jako lepe uspeha v vseh panogah bančnega poslovanja. Zaupanje, ki ga zavod uživa pri občinstvu, je najbolj razvidno iz tega. da so vloge že prvo leto prekoračile vsoto 90,000.000 kron. Zato je pa bilo banki tudi mogoče zadovoljiti svojo mnogostransko klijen-telo, ki štejo danes po dolžnikih preko 100 milijonov kron. Takoj po svoji ustanovitvi je Slovenska banka se posebno posvetila industriji in trgovini v Sloveniji. Tako je pod njenim vodstvom in inicijaUvo nastala ena najmodernejših tovoren v Jugoslaviji: tovarna konzerv in mesnih izdelkov na Vrhniki, katera zamore predelati dnevno 150 glav živine. 200 prašičev in izdelati 70.000 konserv in ki vsebuje lastne pomožne naprave, ! kot elektrarno, plinarno, tvornico zabojev, ledenice, sušilnice itd. Slovenska banka jo nadaljo ustanovila več trgovskih podjetij, kot zavarovalnico »Triglav« v Belgradu, »Dunav« v Zagrebu oziroma v Ljubljani, importno in ekspertno družbo >Impex< z več podružnicami, elektro-tehnično podjetje v Ljubljani in dd. »Textilia< s kapitalom 12 milijonov kron, pri kateri slednji družbi so zainteresirane največje manufakturne tovarne v Čehoslovaški. V programu bližnje bodočnosti Slovenske banke je ustanovitev več industrijskih pod je! i j, med katerimi glavno jc tovarna za izde-iovanje vijakov s kapitalom 60 milijonov kron in sodelovanjem francoske finančne in industrijske grupe. Dokaz za nelukrativno delovanje r,ilošnega interesa v prid in proslavo naše bele Ljubljane pa je doprinesla Slovenska banka z izposlovanjem koncesije za ustanovitev borze za blago iu vrednote v Ljubljani. Začrtano smer Slovenske banke podpirati sosebno soudeleženi banki »Praška kreditna banka« v Pragi in »Anglo-Austrian Bank, Ltd«, ki omogofujeti. da se bo zavod, ki ima danes že podružnice v Dolnji Lendavi, Ljutomeru, Noveinsadu in Vrhniki, čim lepše razvil in razširil svoje lepo začeto dosedanje delovanje.
1694
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu narodne banke je bilo v prometu za 4819,207.505 Din papirnatega denarja. Stanje papirnatega denarja sc je od zadnjega izkaza zmanišalo za 44,592.745 dinarjev.
g Dohodki monopola na vžigalice. Osješka tovarna vžigalic *Drava« je plačala v mesecu aprilu 13,987.600 kron kot monopolsko pristojbino.
g Kanal Donava—Solun. Med Solunom in Donavo nameravaio zgraditi baie amerikanski kapitalisti kanal, ki bi bil dolg 600 km ter bi sprejemal samo one ladie. ki nimaio več kot 100 ton. — Menda bomo na ta kanal še precei časa čakali.
g Dohodki bosanskih državnih železnic. Državne železnice sarajevskega ravnateljstva so odpremile od 1. januarja 1922 do konca marca 1922 750.463 oseb in 295.288 ton blntfa ter so imele dohodkov 22,433.040 dinarjev. V istem času v preteklem letu so odpremile 698.871 oseb in 276.317 ton blaga. Dohodkov so imele tedaj 20,614.450 dinarjev.
g Iz obrtne statistike v Češkoslovaški. L. 1910. so uradno našteli v Čehih 277 260, na Moravi 93.355. v slcziji 22.492 vseča skup 393.107 obrti. Obrtnih pomočnikov c bilo na Češkem 177.261. na Moravskem 48.335, v Sleški 13.427, vsega skup 293.093. Učencev
le bilo na Češkem 90.093, na Moravskem 33.451, v Šleški 7.769, vsega skup 131.313. Obrtniški stan pomočnikov in učencev ie tvoril znatno število 763.443 oseb, t. i. na Češkem 8 odstotkov, na Moravskem 6.7 odstotkov, v zleški 5.8 odstotkov vsega prebivalstva. — L. 1920. ie bilo vseh članov v obrtnih zadrugah na Češkem 316.120, na Moravskem 106.214, v Šleški 20.423, vsega skim 442.757 obrtnikov ier 157.766 učencev. — L. 1920 ie bilo v Čehih 3007 obrlnih zadrug, od teh 1729 s češkim, a 1278 z nemškim občevalnim iezikom: na Moravskem ie bilo 762 obrtnih zadrug in sicer 564 s češkim ter 198 z nemškim občevalnim iezikom: v Šleški ie bilo 223 obrtnih zadrug, in siccr: 23 čeških, a 200 nemških, vsega skup torei 3992 obrtnih zadrug, t. i. 2316 čeških, nemških Da 1676. V odstotkih ie bilo v Čehih 57.50 odstotkov čeških ter 42.50 odstotkov nemških, na Moravskem 74.02 odstotkov čeških pa 25.98 odstotkov nemških, a v Šleški 10 31 odstotkov čeških ter 89.69 odstotkov nemških. — Obrtne zadruge so bile organizirane v 1. 1910 takole: v Čehih ie bilo 62. na Moravskem 32, v Šleški pa 2 enoti. Do 1. 1914. ie niih število rastlo, med voi?ko se ie pa skrčilo. Današnje stanie se sploh dosti ne razlikuie od onega iz 1910. lela.
g Novi ruski bankovci. Dne 21. aprila so bile izročene prometu na Ruskem nove nov-čanice po 50 in 100 milijonov rubljev, ki ostanejo v veljavi do konca 1924.
g Stanje papirnatega denarja na Češkoslovaškem, V drugi polovici aprila se je zmanjšalo stanje novčanic za 350 milijonov čsl. kron in znaša sedaj 9704,167.000 čsl. K.
g Telefonske pristojbine v Rusiii, V Rusiji sa plačuieio letno za telefon te-le Dristojbi-w>: Uradniki in delavci državn. »odietii 50 milionov rubljev, ostali pa 25 milionov rubljev. Privatna pedietia in društva ter zdravniki 100 milionov rubljev. hoteli, uredništva, gledališča, železnice pa 150 milionov rubliev. Pač lepe številke,
g Povišanje carine v Avstriji. Za ono blago, za katerega uvoz se ne plačuje carina v zlatu, je povišala avstrijska vlada carino. Ta znaša sedaj tisočkrat več kol nominalna postavka.
tf Izvoz barv iz Nemčiie v Združene države. Nemčija ie izvozila leta 1921 v Združene države 1.050.020 funtov barv, 'leta 1920 pa 1,155.501 funtov.
č Nova železniška tarifa v Neročiii, Nem-č:'ia ie povišala s 1. maiem železniške tarife za 200 odstotkov.
g Cene kaliju v Nemčiji poskočile. S 1. majem so se dvignile cene kaliju v Nemčiji za 34'25 %.
g Nemška zunanja trgovina. Nemčija je uvozila v marcu 264 meterskih stolov blaga v vrednosti 22-9 milijard mark, izvozila pa blaga 21'5 milijonov meterskih stotov v vrednosti 21'3 milijarde mark. Uvozila je največ surovine in pol-fabrikate.
g Dolg Anglije se je po zadnjem izkazu angleškega finančnega ministrstva zmanjšal od aprila 1921 do aprila 1922 za 332,226.500 funtov šterlingov.
g Naša trgovina z Anglijo. Kakor poroča »The Economist« je uvozila Anglija iz Jugoslavije 1. 1921 759.542 funtov šterlingov. Jugoslavija pa je uvozila iz Anglije v istem letu 1,045.705 funtov šterlingov. Naša trgovska bilanca z Anglijo je torej za 313.499 funtov šterlingov pasivna ali približno za 94 milijonov dinarjev, če računamo funt za 300 dinarjev.
g Deficit Italijo manjši. Medtem, ko je lansko proračunsko leto presegel deficit 10 milijard lir, znaša v tekočem letu le še 5 milijard lir. Italijanska vlada upa, da bo v bodočem proračunskem letu imela le 3 milijarde lir posojila.
Borze.
Curih, 5. maja. (Izv.) Berlin 1.81, Newyork 513, London 22.97, Pariz 47-425, Milan 27.35, Praga 10.05, Budimpešta 0.66, Zagreb 1.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.0625, avstrijske krone 0.065.
Berliit, 5. maia. (Izv.) Dunaj 3.43, Budimpešta 36.90, Milan 1525.55, Praga 550,30, Pariz 2615.20, London 1268,40, Newyork 285.39, Curih 5503.10.
Praga, 5. maja. (Izv.) Dunaj 0.5325, Berlin 18.05, Rim 277.50, Budimpešta 6.50, Pariz 475, London 229.50, Newyork 51.650, Curih 996.50, avstrijske krone 0.60, italijanske lire 274.50.
Dunaj, 5. maja. (Izv.) Devize. Zagreb 29.72—29.78, Belgrad 119.08—119.32, Berlin 28.825—28.925, Budimpešta 10.795— 10.855, London 36.375—36.425, Milan 437.70—438.30, Newyork 8194—8206, Pariz 751.15—751.25, Praga 159.15—159.35, Sofija 60.20—60.30, Curih 1583.75—1586.25. Valute. Dolarji 8144—8156, bolgarski levi 59.20—59.30, angleški funti 36.175—36.225, francoski franki 750.50—751.50, italijanske lire 436.70—437.30, dinarji 11S.38—il8.62, romunski leji 58.19.—58.31, švicarski franki 1581.25—1583.75, češkoslovaške krone 158.90—159.10, madžarske krone 10.82— 10.88.
Zagreb, 5. maja. Devize. Berlin 21— 24.50, Milan 356—365, London 296—305, Newyork 07—68, Pariz G00—615, Praga 130—132, Švica 1325—1345, Dunaj 0.82— 0.84, Budimpešta 9—9.25. Valute. Ameriški dolarji G6—67, madžarske krone 9—0, italijanske lire 350—356.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) Devize. Dunaj 0.81—0.82, Berlin 23.25- 23.50, Budimpešta 9, Bukarešta 48—49, Italija 358, London 2C9, Newyork 65—67, Pariz 609, Praga 132, Curih 1350.
Cerkveni vestnik.
c Rim. Dne 31. marca je dopolnil sedanji pope/. Pij XI. 65. leto.
c Pit XI. govori več iezikov, Sedanii papež zna razen latinščine, grščine in hebreišči-r,e — terei mrtvih jezikov, hebreiščmo tudi predaval kot profesor ~ še italijanski, francoski, nemški, anjtjcški in tfovori v teh jezikih pri avdiiencah. Svci čas se ie učil tudi ruski, kateri iezik mu ie dobro doSel, ko ie bil poljski nuncij.
sv. Karla Bor. Odlikoval se je doslej kot pospoS«. vatelj katoliškega tiska.
c. Pomožni škof v Parizu, msgr. Chaptal, ki je bil pred vojsko francoski poslaniški ataše v Po-trogradu, zna popolnoma dobro ruski ter se bo zavzel zlasti za 80.000 Rusov, ki žive v Parizu.
c Za versko šolo. Na Virtemberškem se je 93 % staršev in vzgojnih upravičencev izreldo zo konfesienalno šolo. Brezverstveno državno šolo odklanjajo.
c Naslednik bivšega nadškofa (sedanjega papeža) v Milanu je škof Evgen Tosi iz Squillace v Kalabriji.. Tosi je redovnik kongrogacije oblatav
pr Mednarodna zveza umetniških akademij ima letos svoje zborovanje v Bruslju in sicer od 25. do 28. maja. Našo državo bo po sklepu ministrskega sveta zastopal arheolog don Bulic,
pr IV. komorni večer kvarteta »Zikac se vrši v sredo 10. maia točno ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Kvartet izvaja sledeči program: 1. Dvorak: Kvartet v Es-duru op. 51; a) Allegro ma non troppo; b) Dumka, An-dante con moto; c) Romanca, Andante con moto; d) Finale, AUegro assai. — 2. a) Borodine: »Nocturnoc in D-dur kvarteta; b) Glasounow: "Scherzo-* ia Suite op. 85. — 3. Schrbert: Kvartet v d-molu (Smrt in devojka); a) Allegro; b) Andante con moto; c) Scherzo, Allegro molto; d) Presto. — Vstopnice v predprodaji v pisarni Glasbene Matice
pr Pevski zbor gojenrev in gojenk ljubljanskega drž. učiteljišča ie priredil preteklo nedeljo na Vrhniki lep pevski koncert, ki je bil dokaz, da se na našein učiteljišču go.ii petje resno in smotreno. Vzpored je obsegal umetne in narodne pesmi v mešanem zboru in moškem četvorospevu skladateljev Adamiča, Kogoja, Deva, AndSla, Haj-driha in Juvanca. Pevski zbor štejo nad 80 mladih, svežih grl, ki so odpela vse pesmi jako pohvalno. Adamičev osmeroglasni mešani zbor, Svatba na poljani in Andelovo Anko, Ančice so morali ponoviti. Koncert je zaključila V. Novaka balada, Nesrečna vojna s spremljevanjem klavirja četvero-ročno. Vrhničani in okoličani so so koncerta udeležili v častnem številu in so zbor ter njegovega vodjo g. skladatelja Emila Adamiča po vsaki točki viharno pozdravljali. Dirigent j* poleg tona prejel v priznanje tri vence k trobojnieami. Bij je lep popoldne, ki dela čast izvaja,jočim in zavodu.
pr VI Bnkovac v reprodukcijah. Priljubljeni mojster barve in kompozicije ni učakal V. številke »Umjetnoslk, ki je njemu posvečena in ki jo izšla skoraj istočasno z njegovo smrtjo. V ljubljanskih knjigarnah ie še nekaj eksemplarov na razpolago. V pripravi je številka -Slovenski grafiki in ilustratorji«.
pr 69 letnica francoskega pisatelja. Znani francoski pisatelj Marcel Prevost je slavil 1. maja svojo 60 letnico. Izmed mnogoštevilnih njegovih del so v slovenščino prevedene manjše novelice in Ženska pisma.
pr Emil Bertč umrl. Znani založnik muzika-lij Emil Berte je te dni umrl na Dunaju. V njegovem založništvu so izšla dela vseh znamenitej-ših komponistov kakor Slraussa. Leharja, Falla. Kolmanna, Nedballa in drugih. Bil je tudi sam komponist.
pr Averčenko, znani ruski pisatelj je dobil
od sovjetske vlade dovoljenje, da sme odpotovati v Češkoslovaško, kier se bo stalno naselil v Pragi.
pr Židovsko vseučilišče v Varšavi. Nedavno se je v Varšavi ustanovilo židovsko vseučilišče, na katerem se preda\a filozofija, državno pravo in druge znanosti. Namen tega vseučilišča jc vzgajati židovsko inteligenco za Palestino.
Orlovsks vestnik.
Tržič. (B c j proti Orlu na meščan« s k i šoli.) Na belo nedeljo 23. aprila je imel Tržiški orlovski naraščaj v Našem Domu svojo prireditev, ki je prav lepo izpadla tako petje, kot tudi i^ra »Mali punlar.-. Ne bi pisali o tej prireditvi, da bi jo hvalili, ampak iz drugega vzroka pišemo o njej! Že ko smo prišli v dvorano, zagledamo prav v prvih vrstah sedeti moža, ki si je že veliko prizadel, da bi uničil orlovsko organizacijo v Tržiču! V ovčji obleki jo prišel ta dan med nas, a znotraj je bil...! Takoj nam je nekaj reklo, da ta inož ni prišel sem iz čistih namenov. Ta mož. — kdo ga ne bi poznal — je g. Lajovc, ravnatelj meščanske šole. Prišel je špijoniral, kdo bo igral, kdo iz meščansko šole je prišel k igri, da bo vedel potem zasledovali in preganjati Orlico! Da bi vsak sum prikril, je sedel zraven gosp. duh. svetnika Potokarja in s0 z njim živahno, a zvito razgovarjal! — V iorek po beli nedelji je že poklical k sebi Orlice, ki so igrali otroško igro, jih spraševal, koliko skušenj so imeli? Od kdaj do kdaj so trajalo? Kdo je pri orlovskem naraščaju in kdo jih uči telovadbe, če imajo dovoljenja staršev, kdo jim je dovolil igrati pri naraščaju, če vedo kakšne posledice jih sedaj čakajo itd.I In vsa ta zasledovanja, zaslišavanja in preiskave trajajo že kar cel teden! Na vsa ta premnoga vprašanja odgovorimo, mi mesto otrok, Vam g. La-jovec to-le: Naš orlovski naraščaj ne potrebuje za svoje naraščajske prireditve nobenega dovoljenja še od Vas, ker ima to dovoljenje od višjega šolskega sveta, ki je splošno naraščaju dovolil, ne le, da sme bivati, ampak mu je s tem tudi dovolil njegov delokrogi Zato si tako preiskave na-sproli našemu orlovskemu naraščaju, g. Lajovo, enkrat za vselej prepovemo! Roke proč od orlovskega naraščaja, ki .'e katoliška organizacijal Nad otroki se znašati, to je junaštvo, vredno baš Vasi Za orlovski naraščaj nosi vso odgovornost vodstvo naraščaja, ne pa otroci. — Vedite dobro, g. Lajovc! no Vas in ne Vaših kosti ne bo več nikjer, a orlovska organizacija bo v Tržiču še cvetela! Ne skrbite toliko za red v orlovskem naraščaju, ld Vas nič ne briga, raje pa skrbite za meščansko šolo, ki bi Vas morala brigati! Kajti isti čas, ko sle preganjali orlovski naraščaj, sta se na Vaši meščanski šoli dogodila dva škandala, eden večjt kot drugi! Nek 15 letni fant se jo s silo uprl svojemu g. učitelju, ki je zahteval od njega ljubavno pismo, ki ga je pisal med poukom svoji mlečno-zobi : neveslickt Drugi dan nato se je zgodil še večji škandal, o katerem ve ves Tržič in okolica. Ista zgoraj omenjena nevestica, deklo* 15—16 let se je hotela na stranišču zastrupiti vsled nesrečne ljubezni! Gosp. La.iovc! ta dva slučaja, ki nista slučaja, sla se zgodila baš v tednu, ko ste čutili posebno dolžnost preganjati orlovski naraščaj, ki s ponosom lahko pove, da ona dva mlada junaka mlcčnozobe ljubezni nista njegova člana! Gosp. Lajovc! Vi mislite, da sto v tem tednu izvršili velik čin in ubili orlovski naraščaji Ne! Ubit je sedaj precoj ugled meščanske šole! Kako si Vi drznete preganjati katoliško orlovsko organizacijo poltene naše mladiue? So gotovo še sporni'
njato grdega denunciranja naših Mar. družb na ]
vlado v Belgrad? V isti ovadbi je tudi ta-le sta- j vek: »Če potrebuje kr. ministrstvo o najslabšem (!) vplivu teb verskih organizacij natančnejše podatke, smo pripravljeni nave«ti vse polno (I) žalostnih slučajev, ki se dogajajo med najnežnejšo mladino, ki odreče baš tedaj, ko bi morala v šoli najbolj prospc-vatU (»Naprej« 8. jan. 1921.) Gosp. Lajovcl Ali ni resničen ta stavek, če namesto Marijine družbe, zapišemo: Brezverska vzgoja in brezverski duh sploh, ki je zlasti prve dve leti vladal na tej šoli in ki sedaj rodi zgodnje, pa strašno sadove I Le še naj se denuncirajo Marijine družbe, le še preganjajte katoliško orlovsko organizacijo: teh dveh ne boste nikdar zatrli, lahko pa s tem popolnoma uničite ugled meščanske šole! Ker kdo bo še pošiljal otroke na šolo, kjer se dekle že v III. razredu hoče zastrupiti vsled nesrečne ljubezni in kjer se fant III. razreda upre svojemu učitelju vsled ljubavnih pisem! Le spomnite se besed, s katerimi je lansko leto meseca februarja končal predavanje g. kate-het Vavpotič na roditeljskem večeru: »Brez po-hoznostl. to je brez vere, brez zaupanja v Boga, brez vsega tega manjka opora in palica v živ- I ljenjul In Vi hočete vzgajati uboge izmed ljud-
stva — brez vere? Prokletstvo bo na Vas še v grobu letelo mesto blagoslova!« Toliko za danes! Kaj je nek odličen mož, pa ne naš političen somišljenik rekel ob priliki tega škandala o Vas, a. Lajovc, o tem za danea molčimo, spregovorili bomo pa ob priliki I
Učiteljski vestnik.
Podružnica Slomškove »veze ia okraj Kamnik zboruje dno 1. maja 1922 ob 1. uri popoldne na Homcu. Udeležite se ga polnoštevilno. —
Odbor.
Narodno gledališče.
Večer baleta in plastične ritmike slovensko plesalko Lydije Wisiakove se na splošno željo občinstva ponovi v ponedeljek, 8. t m. v opernem gledališču. Opozarjamo občinstvo na to prireditev, ki je pri prvi uprizoritvi sijajno uspela in nudi res umetniški užitek. Na sporedu so: Chopin, Delibes, Dvofak, Gounod, Grieg, Mozart
in drugi. Na klavirju spremlja kapelnik nar. gledališča A. Balatka. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
Dijaški vestnik.
d Ž O. »Zvezda«. Danea zvečer ob 6. uri
je važen sestanek za vse članice v Ljudskem domu. Vabljene so tudi tovarišice 2. O. »Svit«. —
Predsednica.
d Blejska podružnica SDZ ima svoj redni občni zbor 7 t m. ob pol 2. uri v Akademskem domu, Miklošičeva cesta z običajnim dnevnim redom. — Predsednik.
Turistika in šport.
Celje : Ilirija. V nedeljo 7. t m. ob pol 5. uri se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med S. K. Celjem in Ilirijo. Celje je v poslednjem času svoje 1. moštvo izdatno ojačilo, doseglo je n. pr. predzadnjo nedeljo proti AUetikom neodločen rezultat 1 : 1 in to najbrže tudi Iliriji oster protivnik.
Meteorologlčno poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
C as opaao-vama	Baro-matai T mm	1'ucmo* Psibruiu mat.r itilaranoa v C v O		Nebo, vetrovi	Pauanna v mm
4. 5. 21 h	736-6	111	1-8	v. Jas. sever	; —
6./B. 7 h	737-8	125	1	Jasno	
B./5 14 h	737-7	16	a-i	v obl. sever	
Zolo prijetno deluje pri drgnenju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože zob in ust, lekarn. Feller-ja prijetno dišeči »Elsafluid«. Je mnogo močnejši in boljši kot Frane, žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojn. stekL ali t špecij. stekl. z ovitkom in poštn. pošlje za 72 K? Eugen V. Follor, Slubiea donja, Elsatrg 134, Hrv.
ZdraviliSfe ln sanatorlj
Tobslbad
pri Gradcu.
Krasno letovišče
Radioaktivno kopoli (VVildbad). Vsi moderni »dravllni pripomočki. VodUni rdruvnik dr. FRIED&IOH TVORB.
Nniveč)o termalno prosto iradno plavalno kopališče, 2400 m' Krasni prostori sa šport. — Prvovrstna oskrba, velika lastna ekonomija. — Zmerne oene.
Zopetma otvoritev
po popolni prenovitvi dne 15. BS]a 1S2?. Pojasnila ia prospekte daj«
Zdraviliško ravnateljstvo Tobelbad
pri Oradon (Telefon Graj! JH07.) in
Dianabad flkc. Gesellschaft UTIen II.
Telofon 48488, 48018, 4801S.
1
Dober komercijalist železničar iščo
službo kot TARIFER.
JJaslov v upravi »Slovenca« pod št. 1709.
Mesto graščinskega duhovnika na Hmeljniku
bo prazno od 15. junija t. 1.
Reflektanti naj se blagovolijo obrniti na upravo graščine Bmeijnik, p. Novomesto.
izurjena šivilja SfSrS:
pališču ali letovišču preko sezono ali za stalno. Ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod: »ŠIVILJA 1663«.
Kupim dobro yfl7 (Tragschier). Po-ohronjen » Ufc nudbe no g. Emila Avguština, Sp. Šiška, Jernejeva cesta 231.
Prodam 1 bandonium
(harmonika) KOVČEG in nekaj not — FRANCE AVSEC, Površje 23, p. Raka.
samostojna moč (stalno mesto) se spiejme pri stavbni tvrdki IVAN Olj m iN, bjubijana, Grubarjevo nabrežje 8.
Arhitekt in mestni stavbenik
: VILJEM TREO :
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Telef. inter. št. 103. Ustanov, leta 1850.
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Slovenska banka Ljubljana.
Vabilo
dobro idoča. i lepim senčnatim vrtom in veliko dvorano na prometnem kraju v Ljubljani ge proda po ugodni ceni radi družinskih razmer. Ponudbe pod »Restavracija« na An. zavod Drago Bcseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 1677
TVRDKA ZAJEC
Ljubljana, Sv. Florijana ulica 23, priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode, orodja, kovanja in drugih potrebščin.
▼ lepem mestecu Slovenije, s sadnim vrtom, z ali brez pohištva, se proda. "4C
Dobava drv je od meščanske korporacije zasigurana. Vpraša se pod: »Letovišč « na Anonč. zav. Drago Besoljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št 5.	168-1
Stenograf(inja) se takoj
?nrPIIT1P v odvotniško pisarno v Ljub-0|Ja CjlllC ijani. Želi se event. znanje nemške stenografije. Začetniki izključeni. Zadevne ponudbe brez izvirnih spričeval na upravništvo »SLOVENCA« pod šifro: >STENOGRAF 1722«.
POZOR KUPCI! Ulčsrn
Kdor želi kupiti prijazno II Id lir U
na zelo lepi solnčni legi, s krasnim vrtom ob drž. cesti, primerno tudi za obrt, v kateri je stanovanje takoj na razpolago, naj se obrne na I. M., Zgornje Gameljne št 18, pošta St Vid nad Ljubljano. 1710
hlode, Jelovc in bukove, g« kupi. — Ponudbo pod: »Beograd« na An. zav. Drago BESEIJAK iu drug, Ljubljana, Sodna ulica S.	1652
l/nf VQifit1QP fc dobremu ključavni-IVUl VtJjSIICti Barskemu ali krojaškemu mojstru želi vstopiti 141eten, zdrav, vesten, močan fant. Vprašanja na: Marija Polajnar, trgovka, Žirovnica, Gorenjsko.
Sprejmem takoj izvežbanega
mizarskega pomočnika
Plača po dogovoru. Franc Žust, mizar, Unec pri Rakeku.
išče se vešč orgarcisi
Nastop in plača po dogovoru. Dober violinist bi imel posebno lepo bodočnost. — Župski ured Osijek dolnji grad. Slavonija.
IfllhaHpn ki zna dobro kuhati ln je IMIliai IUU. voljna opravljati tudi druge hišne posle, iščem za dve osebi proti dobri plaži. Imeti mora dobra spričevala. STJEPU8IN, trgovec, Sisek. Hrvatsko.
Organist in cerkvenik
dobi službo o binkoštih na Trsteniku nad Kranjem. Stanovanje, drva in okoli 60 mernikov krušnega žita.	1648
Sprejmem dobro izvežbano
Pozor kovači 1 Pozor kovači 1
Dne 7. maja se vrši
javna dražba za kovaško orodje in razno železo.
opoldne pri TOM. t Vid pri Ljubljani.
Začetek ob &. uri HOJKAR t Podgorl,
Limone, pomaranče,
I*n7i(ta PI7 oddaja po najnižjih conah
I U&ILG, IU TVRDKA PATERNOST & REMIC, Ljubljana Slomškova ulica št. 11.
Telef. št. 589.
Tovarna sode v Lukavcu
w Bosni
sprejme za takojšnji nastop prvovrstnega
elektrika
i večletno prakso. Cenj. ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače naj se pošljejo na ravnateljstvo tovarne.	1699
PRVOVRSTNO BRIVSKO IN
TOALETNO MILO
kolonjsko vodo, kremo za kožo, puder, šminke; nadalje mrežice za lase,
enostavne in dvojne ter vse polrebščine za maskiranje priporoča
parfumerija »STRMOLI«
Ljubljana, Pod Trančo 1.
PENZiJA GRINTOVEC
graščina Preddvor, pošta Tupaliče pri Kranju, v najlepši, solnčni legi, ob vznožju alp, se priporoča cenj. letovi-Ščarjem in goslom. Električna razsvetljava, gostilna z najboljšo hrano in pijačo v penziji. Veliki prostori za različne zabave. Gledališče Izobraževalnega društva v Preddvoru v novi veliki dvorani penzije. 38T" Vozovi po naročilu na postajo v Kranju.	983
delničarjev Slovenske banke v Ljubljani,
kateri se bo vršil
dne 20. maja 1922 ob 10. uri dopoldne v prostorih Slovenske bankej Ljubljana, Stritarjeva ulica šl. 9 (Filipov dvorec) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega svela o poslovanju za leio 1921. in predložitev bilanc t
zaključkom k 31. decembru 1921; ?. poročilo nadzorstvenega sveta;
3. odobritev bilance za leto 1921. in sklepanje o predlogu upravnega svela glede
razdelitve čistega dobička v smislu pravil; 4 absolulorij ravnateljstvu in upravnemu svetu za upravno leio 1921.; S. slučajnosti.
V smislu pravil izvršujejo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji sanfi ali pa s pooblastilom drugi do glasovanja upravičeni delničarji.
Pravico glasovanja imajo vsi oni delničarji, ki so najmanj osem dni pred občnim zborom založili it) delnic pri Slovenski banki v Ljubljani.
Delničarjem, ki na ta način dokažejo svojo glasovalno pravico, se izda brezplačno legitimacija z označbo števila po njih zastopanih delnic in števila glasov, ki jim prislojajo.
Ljubljana, dne 3. maja 1922.	UPRAVNI SVET.
HIŠA naprodaj
z VRTOM in I NJIVO. Vpraša se pri lastniku JOSIPU KERN, Ciriiie	se proda,
pri Kranju šter. 26.	1657 I nlica št 9, Ljubljana.
Dvonadstropna HIŠA
Studontorska 1704
Proda se:
Originalna peč s plaščem
(Manlelofen) z rebrastim obročem, nastavkom, 2 kolenoma s cevjo, 3 manšefi iz medi, pločevina za tla, kompletno, vse novo — višina 1.62 m, premer 46 cm,
»*<Z SooTir 1 motor za vrtilni tok,
1 stroj za obrobovanje &s,d'E
nele, klobučevine, platna,	odda ljubljanska tvrdka. -^c	1716
Iz prijaznosti daje pojasnila tvrdka I. C. MAYER, Ljubljana.
Najstarejša slovenska
PLESKARSKA IN LIČAR-SKA DELAVNICA
j IVAN BRICELJ, Dunajska cesta 16 v Ljubljani se priporoča. Proda se vsled opustitve prometa Izvršitev ločna. Cene zmerne
osebni avto
6 sedežni, 25 P. S., dobro ohranjen, po I jako ugodni cenL — Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca« pod št. 1728.
V smislu sklepa občnega zbora je kupon 1921 naših delnic plačljiv takoj z
Vstop takoj ali s L majem. Prijave na upravo »SLOVENCA« pod štev. 1645.
Ali ste že naročnik „Slovenca"?
Zahvala.
Za vse obile dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob pre-bridki izgubi našega srčnoljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Htehsatfdra GBfzl
se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. — Posebno se zahvalimo g. primariju dr. Jenku za zdravniško pomoč, prečasliti duhovščini, pevcem za ganljivo petje, darovalcem krasnega cvetja, odposlanstvu trgovske akademije in vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so tako mnogoštevilno spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 5. maja 1922.
ŽALUJOČI OSTALI.
S OPEKA!
Tvrdka Fran Kotnik in drug, Glince 223 pri Ljubljani
Priporoča svojo veliko zalogo cementne strešne opeke, za katero jamči najmani pet let. lstotoko prevzema	vsa betonska in v to stroko spadajoča dela.
Prevzema tudi	cele stavbe z novo Iznajleno garantirano konkurenčno
opeka	DV Izvršitev naroČil točna. — Cene imerne.
dobavlja in polaga v mestu ln na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova nlica št. 19. — Telefon 527.
PREMOG ,„ CEMENT
prodaja najcenejše H. PETRIČ, Ljubljana, skladišče Balkan.	1824
Dr. ing. MIROSLAV KASAL
Oblastveno poverjeni stavbeni liti. In mestni stavbenik
LJUBLJANA. G .AD SfE 13.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železobe-
tonske in vodno zgradbe, arh.tekturo ter vsakovi stne visoke stavbe.
za delnico pri blagajni centrale v Ljubljani in njenih podružnic v Novem mesiu, Rakeku in Slovenjgradcu.
Opazka: Posestniki delnic V. emisije, ki še ni dotiskana, dvignejo lahko proti-vrednost ludi proti predložilvi interimnih ::::	potrdil.	::::
Broj 981/1922.	STEČAJ.
UPRAVNA 0PČINA ŠID namerava, da u mesto uvede
električni! razsvetu.
Osim toga bi se i/, mesta Šida osvetljivala najbliža mesta, i to: Gibarac, Berkasovo, Tovarnik, Mala Vasica i Adaševci. — Usljed toga pozivaju se svi oni, koji žele, da preuzmu uvedenje i rasvetu ovih mesta, neka DO 20. MAJA 1922 '•C podnesu ovom poglavarstvu svoje pismene ponude, zajedno sa odnosnim proračunima i uvjetima, pod kojima bi ovaj posao preuzeli.	162i
OPSTINSKO POGLAVARSTVO U ŠIDU, dne 24. aprila 1922.
Načelnik: Spai6

mestni tesarski mojster
Ijublfana, Linhartova ulica st. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
za promenadne in športno obleke v bogati izbiri
A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10.
Zalocra ki
in pianinov najboljših tovarn Bčsendorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schvveighofer, Stingl itd. — Tudi na obroke.
Jerica Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5.
m
EKSPO&T.

11
Veletrgovina ha!
m
m s m
:© Sfoklas,
Sv. Andraž u Halozah, želez. pesta^a
priporoča svojo bogato zalogo namiznega, kakor sortiranega vina, iz haloškili in ljutomerskih goric, posebno pa garantirano pristna masna vina. Solidna clobava po ugodnih cenah. V sredini vinogradov. — Cene brezkonkurenčne.
Smre&nve, hrastove, Siokovs, brsfove
'iS-?.1
J
kupuje po dnevnih cenah:
Ali sle že p* d »o?
Priporočamo vsakomur nojsolidnejšo tvrdko pri nakupu:
" sip Peteline
Ljubljana, Sv. Peira nasip 7.
Najboljše šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle, olje ta šivalne stroje. Istotam potrebščine za čevljarje, krojače, šivilje in sedlarje, žlice, vilice, nože. kravate, milo za briti. zobne ščetke, krtače za obleko, glavo in konje.
NA)NI2|E CENE I NA VELIKO IN MALO I
iiiiiiiiiiiiiiiitiimiHiiimitimiiiiimiiiitiiiiiinii
111II1111111111IIM11111III11111 SI 111111 ■ III11M lili f I lil 111
se priporoča z najsolidnejšimi cenami. Sprejema vsa popravila, tudi prelikanje moških klobukov in slamnikov.
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
1611 POSOjilij

h
ir.no. i.
(poleg nunske cerkve).
Hranilne vloge se obrestujejo s
4°/o -mm
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplaču ejo potom poStnoCek. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posoiila na zemljišča, zaznambo ua službene prejemke, proti poroštvu i. t. d.
BB
ZR PLESKARSKA IN LICHRSKH DELH
SE NflJTOPLElE PRIPOHOCfl SLAVNEMU OBČINSTVU IN PRECAST1TI DUHOVŠČINI
00 TONE MRLGflJ 00
PLESKAR IN LlCAR :: LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6
iaM», peti,«a i« a., sieriSce, ščurki
in vsa golazon mora poginiti, ako porabl|ato m o ju nuibot|e preizkušena in splošno hvaljena irucNtvn, kot proti poljskim in hišnim mišim K IC na podgano It 20 aa jdurke K 20; nn ste-nloo K 15 uničevalec moljev K 10 in 20; proti mrčesom K 10 in 20 mamilo proti u&om nn l)uaob K 10 — in živini K 10' — ; aa niii v obleki in <ierllu K 10 m 20 proti mrčesu na sadja in zelenjadl proti mravljam 10 iu 30 K.. L'o4iljn po povetiu	..h oksport
M. Jiin er, Pelrt&jsiia ul 3. Z i flreb 30.
Tr-ovcem ri veelor.i odlomu nopuat.
P. n. slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem prevzet
mesto restavraterja in ravnatelja
v Grand hotelu „UN10N" v Ljubljani.
Nudil bom gostom prvovrstno hrano, špecijalitete primorske kuhinje, izboren in cenen predjužnik ter vabim slav. občinstvo na mnogobrojen obisk. S svojo sirokovno znanostjo in prakso jamčim p. n. gostom za najokusneje pripravljena jedila, za izborno pijačo ter za najboljšo in najfinejšo postrežbo.
Priporočam se ter beležim z najodličnejšim spoštovanjem
Franc Rom
resfavrater in ravnatelj Grand hotela »UNION*.
Stroji za poljedelstvo in pl ofirt, želsznino in orodje, ^ kemikalije, droge, papir, Bl modra galica, steklo itd. Potrebščine za vrtnarje.
Naša pisarna je vedno na razpolago za izvršitev Vaše korespondence v vseh tujin jezikih. Za časa Vašega bivanja v Nemčiji dajte nasloviti korespondenco pod Vašim imenom na našo tvrdko. Preskrbimo Vam dovoljenje za potovanje od nemških oblasti in oiajšamo Vaš promet z bankami. Preskrbimo Vam stanovanje in smo Vam v vsakem oziru na razpolago.
Živa in zaklana živina, deželni pridelki vseh vrst, žita, suhe slive, zdravilna zelišča, rudnine itd. itd.
j | poslužujte se naše tvrdke I m
UST Poslužujte »e naše tvrdke I
umnHKMB
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael flloškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.