r PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodntfkl la uprovnilki prostori: •MT 8. LawadaW At«. Otfloa of PublkmUoa: M67 South Lawadala Am Talcphono, Zookwoll 4M« t: ^To^^-^^^rtlît: Chicago, III., pondeljek, 11. junija (Jun* U), 1934. 1600 STBV.—NUMBER 113 ie-so bo te- tl- jComcnlaiji J, ko trajal jrofitnl «a- AriMnMe^bila iestletna ¡7*« June Rabies ¡¿pred več tedni proti Ji. Bila je rešena »z že- Uetke v pustinji, kjer «ri imel» zaprto. Zdaj a z očetovim dovoljenjem 5 na gledaliških odrih, ¡¡ki ki računajo, da bodo drli'v teatre, da vidijo so obljubili očetu ^rjev tedensko, jrosta farmska dvojica j j« pred kratkim dobila ke. To je redek slučaj in * je dobila podjetna gla-bi rada spravila petorčke ¡rjo vred na čikaško raz-in jih kazala radovedne-ikor kažejo opice, ki se 0. Farmar je prejel po-|250 tedensko in 80 od-r vseh dohodkov, če di te in ženo na razstavo je brž pristal. Toda pe-io oboleli in zdravnik je »vil pogodbo. Kakor poje farmarju prav—ker ekdo opozoril, da bi lahko ft za kazanje otrok na 1. ika razstava je sama na lHcanski cirkus izkoriščanih žepov. Razstava ni stara osem dni, ko so že ijmanj trije koncesionar-vka s policijo zaradi na-isk, ki jih kažejo beda-drag denar. i predmetov denarnega znja je dolga. Ni je ki izgleda ali se glasi ko-enavadno, da je ne bi člo-pvrani kapitalizirali in i izkoristili. Vsak dogo-j bo še tako grd in zlo-vaak prirodni fenomen Je prav, samo da napolni o. mo nič proti temu, če se oznanijo z nenavadnimi fckdanjimi pojavi. Nič ni . če šestleten otrok na-» odru in pove svoj do-ugrabljenja—ampak zabil tak nastop vreden ti-irjev na teden ? )*» petorčki. Nič zato, stavljeni na ogled—toda ' ne bili postavljeni v kavnem zavodu v interesu n°«ti, da jih vsakdo vidi . če hoče? Zakaj bi se Privatna tvrdka okoristi-da je revna farmarka i naenkrat pet otrok? 3 t€mu »e vse to in še »moko drugega dogaja v» Uspeva ? Pa še ka-Zato, ker so ljudje «e otročji, da plačajo 10 ^'umnost in brezpo-"t. ki Jih vabi s kričečo nobene osebne koristi « kljub temu gre-nmtnice človeških gavra- ^ *» trajalo toliko časa, (>;Ul profitni sistem, priložnost, da prideš z trudom do čim naj- dobiš nekaj !'a dosežeš le na ®\dobl* «kupaj čim vcc lahko potegneš. ^ M nima časa, da *hU1* in npametovala-,Trlena z ''Panjem * in nečesa za- I naturi radove *avrani izkorišča * pnvatnr» obogat T**' "'"tem j«. > k f*i«J*-. Sistem j if^^'wn, lahko " 'ir 'Kil. brez za ta več tak, enje. I da e tak, pride brez last- «rii Aooaptaaoa far malih« »t »podal raU of poatagt provided far la »action 1103, Act of Oct. 8, 1917, author!,od oa Jon. 14, 1918. IOOSEVELTOVA SOCIALNA PO SLANICA ■ I Predsednik je opoaoril zakonodajo, da prihodnjo zimo pride na vrsto "velik socialni program" za Združene države Washington, D. C., 9. jun.— Predsednik Roosevelt je včeraj naslovil na kongres dolgo poslanico, v kateri je naznanil, da v prihodnjem zasedanju kongresa, ki pride v prihodnjem ianuarju, •bo na dnevnem redu velfk socialni program", ki ima namen, da "zagotovi slehrnemu ameriškemu državljanu dostojno stanovanje, sredstva za obstanek in socialno zavarovanje proti brezposelnosti in za starost". Predsednik je naslikal v poslanici novo Ameriko, v kateri ne bo več depresije in bede v taki meri, kakršno je ameriško ljudstvo izkusilo v sedanji krizi. "Veliki socialni preobrat" ima priti s tremi glavnimi reformami. Prva reforma bo preseljevanje ljudstva. Starega "frontir-ja" ni več in novega bo Amerika našla s tem, da opusti nerodovitne farme, na katerih je obstanek nemogoč in se naseli v novih krajih, ki jih pripravi vlada za obdelovanje zemlje z bogatimi možnostmi pridelka. Pri tem preseljevanju bo vlada ppmaga-la in dala priliko privatnemu kapitalu, da zgradi dovolj domov, toliko domov, da bo "slehrni a-meriški državljan imel destojno stanovanje". Druga reforma v načrtu vlade je socialno zavarovanje. Delavci morajo biti zavarovani proti brezposelnosti in vsakdo mora biti zavarovan za starostno pokojnino. Tretja reforma pa je zagotovilo, da (bodo ljudje vseh slojev imeli dovolj prilike za pridobivanje sredstev za eksistenco, dovolj zaslužka. Imenitna slika! Demokrati o-beh zbornic so bili zelo elektrizi-ranj, republikanska opozicija se je pa namrdnila in njeni voditelji so kasneje rekli, da je Roosevelt obelodanil zvit političen manifest za jesenske kongresne volitve in namen tega manifesta je, da pobi je republikansko platformo, ki je bila publicirana v Chicagu pred nekaj dnevi. Rooseveltova poslanica ne vsebuje nobenih podrobnosti in nobenih priporočil zakonodajstva; vsebuje le kratke točke osnutka, ki bo detajliran kasneje. Razume se, da naznanjene reforme predvidevajo ogromne izdatke, a kako bo vse to financirano, tega predsednik ni povedal. Roosevelt Je Žid, pravijo "srebr-nosrajčniki" Washington, D. C. — V teku preiskave pred kongresnim pod-odsekom o propagandi nemAkih nacijev v Ameriki se vedno bolj potrjuje* dejstvo, da so organizacije hitlerjevskih Nemcev v tej deželi v tesni zvezi z amerir Ako organizacijo Srebrne srajce. Kakor so izjavile priče, je ta organizacija "ugotovila", da je predsednik Roosevelt tudi judovskega izvora, kajti njegovi predniki so bili židje v Holan-diji, katerih prvotno ime je bilo Rosenfeld. V ^ dik'«tor aretiran W !l *un—Avgu-diktator tretjič pouku, '•tično dikta-! J ï'^da^dnika t ' * usp^ht. 'kaj njegovih h mm hc ki - ko «ktiti f. Odnlovitev unljaklh delavcev Iz zvala grožnjo a stavko Washington, D. C.—Svarilo, da lahko izbruhne generalna stavka v vseh elektrarnah centralnega Illinoisa. ako ne bo Illinois Power £ Klectric Co. ponovno uposlila delavcev, katere je odpustila zaradi unijskih ak tlvnosti, je izrekel te dni pred vladnim delavskim odborom R C. Harmon, pravni zastopnik unije elektrarskih delavcev. Har mon je tudi izjavil, da je družba ignorirala odredbo krajevnega delavskega odbora, da mora ponovno uposliti odpuščene delavce. Dollfuss v novi kri-zi: socialisti so mu grdo zagodli! Na odlok Dollfussove diktature, da brezveratva v "krščanski" Avstriji ne sme več biti. Je 30,000 socialistov sprejelo pr»-testantizem Dunaj, 9. jun.—-Katoliška diktatura v Avstriji je alarmirana. Zakaj ? Protestanti se slino množijo od zadnje civilne vojne. Prej je bilo v Avstriji manj ko 120,000 protestantov, a zdaj je število poskočilo čez 150,000. Kako to? Kriva je tega Dollfussova kle-rofašistična diktatura sama, ki je odredila, da prebivalcev brez konfesije ne sme več biti v "krščanski" Avstriji. Ker ao večinoma socialisti brez konfesije, jim je Dollfuss odredil, da se morajo vrniti v katoliško cerkev. Nekaj se jih je potuhnilo in vrnili so se navidez, da ne izgube dela in socialnih zavarovalnin, ampak ogromna veČina noče tega storiti. Da pa ugode novemu tiranskemu zakonu, so si socialisti izvolili protestantizem in do danes jih je čez 30,000 stopilo v prote-stantovsko cerkev. S tem korakom so sprejeli "vero"—dasi bodo prav tako slabi protestanti kakor bi bili katoličani—in Doll-fussovi katoliški krogi zdaj pihajo jeze. Ce bi imel Dollfuss opraviti s peščico ljudi, bi bilo lahko, ampak samo na Dunaju je čez milijon socialistov! Dunaj, 10. jun.—Ob koncu tedna je spet eksplodirala cela vrsta bomb v Avstriji in več železniških tirov in mostov je bilo razdejanih. Bombo so našli tudi v prazni pisarni nad uradom podkancelarja in kneza Star-hemberga na Dunaju. Za snšo prišla poplava! - In tornado povrhu! Od suše o-žgana Severna Dakota dobila povodenj Biamarck, N. l>ak.—Severna Dakota, farmska država, ki čez 60 dni ni imela ne kapljice dettja in je zgubila skoro ves pridelek zimske pšenice, je zadnji Četrtek dobila tako silne deževne nalive, da so v nekaterih krajih nastale povodnji, ki so povzročile smrt ene osebe in ogromno materialno ¿kodo. Kljub temu smatrajo eksperti, da so bili deževni nalivi vredni za državo BO milijonov dolarjev! Narasli potoki in reke so odnesle več mostov in železniških tirov. Vihar, ki je spremljal ploho, je bil tako močan, da je na-likoval tornadu in v Fort Lincoln u je razdejal taborilče civilne pogozdovalne armade, ftest mladeničev je bilo ranjenih. tlKAttO DELAVSTVO SE PRIPRAVLJA NA BOJ Vse kaže, da se bo razvila ljuta bitka, ako bodo Jeklarakl in drugi magnat je vztrajali na avojem stališču Zborovanje jeklarskih delavcev odloči o stavki "Naše zaupanje v vlado )e šlo po vodi,*' ao izjavili delavski voditelji ob odhodu iz WaKhingtona. Konvencija jeklarskih delavcev bo v četrtek v Pittaburghu. Baroni jekla ponudili delavcem "nevtralni odbor" namesto priznanja. "Dobri" izgledi za ameriško mladino Washington. — Na izredni konferenci pedagogov je zvezni komisar za prosveto ugotovil, da je "sreča 12 milijonov ameriške mladine, ki je izven šole, na tehtnici". Brez dela je nad tri milijone fantov in deklet med 18. in 20. letom starosti. Nad 14. in 18. letom je nad štiri milijone ameriških otrok", ki niso ne v šoli niti nimajo dela". Sreča teh otrok je pod kapitalizmom v resnici negotova kakor vseh drugih. Vendar Je sedanji "rod" — "najboljši ai-stem". Pod socializmom bi vm hudič vzel. flanice zadružne zveze naNtsfile proti vojsi Superior, Wia.— Članice zadružne zveze za aeverne države ao na svoji letni konvenciji po novno naglasile avojo opcflftfijo proti vojni a aprejetjem zadevne renolucija. I>alje ao odločile, da se glavni stan organizacije pr*-meoti iz New Yorka v Mlnnee-polia, kjer ao t*t\*k* bolj aktivno v zadružnom gibanju. Chicago. — (PP) — Uspešne masne stavke v Minneapolis!!, Toledu in drugih krajih so vlile Čikaškim unijam novega poguma. Uvidele so, da se z diplomacijo in potrpežljivostjo ničesar ne doseže in da se morajo delavci boriti, če hočejo izvoje-vati svoje pravice. Republic Steel Co. in Inland Steel Co., veliki jeklarski korpo-raciji v čikaškem distriktu, sta iijavili, da ne bosta priznali unije jeklarskih delavcev, pa naj pride karkoli. V nekaterih tovarnah sta že postavili strojnice fn se preskrbeli z municijo. Pripravili sta se tudi na uvoz stavkokazov in povečali število oboroženih pobojnikov. To kaže, da je vroča bitka neizogibna, pravijo unijski voditelji. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ki Je nedavno obiskal Chicago, je dejal, da bi se stavka morda preprečila, ako bi jeklarske kompa-nije pristale na volitve, pri katerih naj bi delavci odločili, da U hočejo svojo ali kompanijsko unijo, toda magnatje nočejo o volitvah ničesar slišati. I)asi «atrjujejo, da so delavci zadovoljni s svojim položajem, se volitev vseeno boje. Nepokoj se širi tudi med drugimi delavci. Prlstaniščni de-lavei so se te dni pridružili svo-jltn tovarišem v drugih obrež nffi* mestih, ki so »11 v boj za Izboljšanje svojega položaja. Tu se ne gre za priznanje unije, ker to že imajo, temveč je boj naperjen proti redukcijam mezde, ki so prišle po uveljavljenju pravnilnika. Prejšnji delovni teden 40 ur je bil namreč znižan na 30 in s tem tudi tedenski zaslužek. Pred nekaj dnevi Je izbruhnila stavka pri Schulze Bakery Co. Krog petsto delavcev je pustilo delo, da izvojujejo priznanje unije. Družba je izjavila, da je pripravljena podpisati dogovor z unijo pekovskih delavcev, tega pa jI ne dovoli organizacija lastnikov pekarn, ki Jo kontrolirajo openšaparji. Stavka Je že izzvala spopad med piketi In !>o-licijo, v kateri Je bilo več oseb ranjenih. Policija je dvakrat navalila na stavkovno stražo ter udrihala s količki po glavah stavkarjev. Temu so sledile aretacije 45 delavcev na obtožbo kaljenja miru. NRA storila aov «mik Opustila je narekovanje cen v trgovinah na drobno Washington, I). C.— NRA je zadnji teden storila nov ln mogočen korafc — nazaj, Voditelji NRA so sjH*t klonili pred strumnimi napadi v reakcionarnem ta-|>oru in se odločili za revizijo vladne kontrole Industrij. Revizija je v koriat privatnim p«*d-jHnikom. Kontrola cen v trgovinah na drobno bo d»«finitivno opuščena in dovoljena bo "svobodnejša konkurenca". Mnogo pravilnikov za manjše industrije in obrti U» aploh opuščenih. Na drugI atranl bo NRA zavila vrat nadzornemu odl*>ru, kateremu načeluj« Clarence Darrow, ki je pred kratkim Izrekel žgočo kritiko nad pristraneatjo vladne regulacije. Oift>or bo razpuščen 1. julija. Razoroiltveaa koaforoa ca poskaia z novo krpo Sprejela je ameriški kompromis za "pobratenje vaeh narodov" _ Ženeva, 9. jun.—Vodilni odbor razorožitvene konference je včeraj sprejel kompromisen predlog ameriškega delegata l)aviša, ki določa ob kratkem, da si Anglija in Francija podata roke in nato ponudita roko Nemčiji, naj se vrne nazaj na konferenco. Resolucija, ki to določa, je bila danes predložena splošni komisiji konference, ki ima nalogo, da izvoli tri odbore. Ti odbori imajo rešetati vsak lase probleme varstva, letalskih mornaric in trgovine z municijo. To delo bodo odbori vršili najbrž vse poletje in konferenca bo med tem suspendirana, lahko se pa skliče vsak čas, če se v tem času pojavi kaj izredno važnega v mednarodni situaciji. Na ta način se razorožltvena konferenca izogne direktni smrti; ne Ih) živela in ne bo umrla, le visela bo v zraku. . . Kako bodo pridobili Nemčijo za "novo bratstvo narodov," Še ni jasno, Prihodnji teden Hitler obišče Mussolinija v Benetkah ln Anglija bo pritisnila na Italijo za dosego zaželjenega cilja. Diplomati, ki mislijo, da vae vedo, pravijo na tihem, da je hai zdaj pravi moment za pritisk na Hitlerja, kajti Hitlerjev režim je v veliki notranji krizi, finančni in ekonomski, "SkrofflM" Hitlerjevih "Fuehrerjev" Krvniki nemškega delavstva ae drže geala: "plen zmagovalcem" Berlin.—Gesla: "plen zmagovalcem" sel* 2,750,-000 mark ($1,080,000). Slednji bo poleg tega dobil za svoje pokrajinske urad«* nadaljnjih 1,-099,400 mark ($650,000), Za propagando gre tudi večina dohodkov "delavake fronte", ki znašajo do $25,000,000 na leto. Poaledire ne/adoidnrga uživanja mleka Wa*hington. - Konzomskl odbor poljedeiake adminiatrad-j« ( A A A j pravi v avojem pre-glednem poročilu, ki pa nI polnilno, da je |m> vaej deželi odkril veliko hiranje radi nezadostnega uživanja mleka. Posledic* tega no poHebno vidri» drltoinah. Kast Chicago, Ind., 10, jun.— Delegatje krajevnih unij Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers v čikaškem distriktu so se danes sešll v Kast Chicagu in se a veliko večino izrekli za štrajk. Stavka v Čikaškem distriktu se prične prihodnjo soboto, razen če konvencija v Pittaburghu sklene drugače. Delegatje zastopajo 24 unij s 00,(HM) člani. Washington, D. C., 10. jun.— Odborniki urganiaacije jeklarskih delavcev so prepustili zadnjo besedo o stavki v jeklarski industriji konvenciji jeklarska unije. Konvencija se snide prihodnji četrtek v Pittaburghu, Pa. in tam se ima odločiti, če organizirani jeklarski delavci sprejmejo kompromis v obliki "nevtralnega posredovalnega odbora" brez priznanja unije, ki so ga predložili jeklarski magnatje in katerega je sprejel Johnson v Imenu NRA in vlade, ali pa ta kompromis zavržejo In okrog 300,000 delavcev stopi v stavko 10. junija. Delavski zastopniki so zapustili Washington, Pri isihodu so objavili "odprto pismo" predsedniku Rooseveltu izjavljajoč, da so lagubill zaupanju v NRA In vlado, In če hoče Roosevelt, da ae njih zaupanje vanj povrne, aaj zažene načrt jeklarakih družb za "nevtralni odbor" v koš! Washington, l>. C., Ji n - Včeraj je bil doaežen *|»orazum med jeklarskimi baroni in predstavniki vlade za "mir" v Jeklarski Industriji. Sporazum, ki Je kompromis med Johnsonovim vladnim razsodlščnim odlairom in prejšnjim stališčem Jeklarskih družili, je poraz za Ameriško delavsko federacijo. Johnson, vodja NRA, je predlagal odbor, v katerem bi bila zastopana tudi unija jeklarskih delavcev, toda načrt, ki so ga predložili baroni jekla, Izključuje unijo popolnoma. Načrt jeklarskih magnetov za "mir" je aledeči : Roosevelt Imenuje odbor treh nevtralnih mož In ta odbor rešuje vsu aporna vprašanja delavskega predstavništva in proliunijakih diskriminacij v Jeklarski industriji ; odbor ima tudi moč, da odredi volitve delavskih predstavnikov za kolektivna pogajanja kjerkoli »m« mu zdi to |>otrobno, Kden teh članov lahko sirnpatizira z jeklarskimi družbami, drugi član Je lahko aimpatičen z unijo Je-klarakih delavcev In tretji mora imeti pred očmi splošne interes«* ljudatva. Administrator J o h n a o n Jo aprejel ta načrt v imenu NRA in vlad« in tak«»J je sporočil za-atopnikom Jeklarskih delavcev, da ta koncesija Jcklarakih družb pomeni "zmago" zanje. "Jeklar-ak«« družbe so prvič v svoji zg«>-dovlnl Opuatile svoj« ataro stali-Ače, ds Je jeklarska indnatrijs edino njihov buainsoa m ao pristale na zunanji «»db«ir"( Je trobil Johnaon. Delegatje Jeklarake unije ao brž odgovorili, da "nevtralni t robno za zdravstveno stanje. iNlIxir navaja Uplčnoet nekega šolak«'ga okraja v St, l/sjiau, kjer Je |»oraha mleka pod mlnlm««m. Najmanj p«»ral#IJo mleka «lelavake družine r nitki-mi'doh«» • a«»«4a 9*49 W i»aar. Ctttraa" l'lni» |1.M IH-» >«•' rouatrla> »» <*' r*' Our u«la«* «iw«»UukopUl a* •« vra'aja. _ AdvtrOain* »«raw^al.-»aau- arrlpu will not l*- frturaaé. . „ tir kar t"'» »Hk » li«^*»' __PKOHVETA MSf-M l-a»A»a-, Ultaa«. lUlaa« MKMHKN OK TM K »KOMAT*» MUWh flal um v oklepa'U. »>a l>rl m»t (May II. IM4I. polra vaiaf a mirna na naalwu po- «la »aro f • <««' Izlila aara*ntna I'oooviw- )« i»ra»o4aano, da aa vam lisi n« uala»i. _ Domač drobiž Peruškov obisk Chicago. — Slikar Gregorij Perušek naa je obiskal zadnji petek. V Chicagu se je mudil tlva dni med «potjo v Milwaukee, kjer je ta meneč v teku razstava njegovih «lik v tsmošnjem umetnostnem muzeju. Perušek je dospel v Milwaukee v soboto. Želimo mu obilo uspeha. Newyorfki rojak je bil "boga-tis" aasio en dsn! New York.—Frank Radovnik,( 67-letni hišnik, ki je topil srečko | v zvezi m konjsko dirko v Dubli-j nu na Irskem in je zadnji teden prejel brzojavko, da je zadel $76,(MM), je bil namo en dan bogat. Ta dan je bil najburnejši v njegovem življenju. Frank je /agnal hišniško metlo na cento in »e ve« dan posvetoval z ženo in sinom kaj bodo počeli z denarjem; poleg tega so hodili k njemu rojaki h čestitkami, hodili ao reporterji m filmskimi fotografi, ki mo sneli njegovo sliko ah ' filmske vesti. Končno je prišel njegov nečak iz Astorije, N. Y., ki si je nadel ameriško ime Hmith. Ta nečak je tudi kupil srečko za irsko dirko, ko pa mu je srečni stric pokazal telegram z veselo novico, je Smith skoro padel na tla. Zmagovita srečka je imela njegovo številko! In Smith je brž pojasnil, da je pri nakupu srečke dal njegov (Ra-dovnikov) naslov, ker on nima stalnega naslova. Tako se je zadeva končala, da je nečak Smith zadel $75,000, ne pa stric Ha-dovnik. Razume se, da je bili Radovnik .zelo poparjen. Najhujše pa je to, ker Je moral potem poiskati metlo, o kateri je mislil, da je ne bo nikdar več rabil! Hrvaška učiteljica je izgubUu tožbo Sault Ste. Marie, Mich.—Miss Marta Dančulovič, učiteljica iz A krona, ()., je itgubila toils* proti državnemu senatorju Rayu Dcrhamu iz Iron Mountaina, Mich. Obravnava je bila zadnji teden in |>orola je zaključila, da misa Dančulovič ni imela vzroka za tožbo. Učiteljica j<- tožila senatorja sa $25,000 odškodnine, ker je prelomil obljubo ženitve. Porotniki mo imeli v rokah njenih 35 pisem, ki jih je pisul senator in iz v mi h teh pisem je piamtela ljubezenska strast. To-žiteljica je pričala, da jo je Der-ham vsel s seboj v hotel v Detroit u v novembru 1931 in tam Jo je ua|Nijil in )>otem «e je zna-¡*lu V Spalnici z njim. Senator je pa pričal, da ga je ona povabila v svojo sobo v hotelu in mu i>o-stregla s pijačo. Senatorjev advokat je naslikal učiteljico kot navadno izsiljevalko, ki bi rada izvlekla iz moža veliko vsoto denarja: tudi sodnik je v svojih inštrukcijsh poroti rekel, da je totiteljica zrela ženska, torej bi nmrala vedeti za kaj gre. Ko-m-c j«« bil, da je porota oprostila senatorja Dvrhama. Ve*t o uboju v atarem krsju Milwaukee. — Pauline Vogrič Je pr<'j«'la piamo or proti mleku. Posebno priporočljiva so jetrea. ki jih otrokom v raznih oblikah lahko dajemo vsak dan. Washington, D. C. — (FP) —. Med tem ko Darrowov odbor pripravlja drugo poročilo o delovanju NRA, odmevi na prvo poročilo še vedno grme. «Hti-kom, «predvsem članom delavskega svetovalnega odbora NRA, ki so entuziastično podprli Johnsona in Richberga, je odgovoril Darrowov kolega William O. Tho«»peen, o katerem se ne more reči, da ni naklonjen delavstvu. V svojem odgovoru on kritizira delavske voditelje, ker so potegnili črto med interesi malega biznisa in delavstvom in stopili na stran monopolističnih tendenc "novega deala". "Povsem jasno je, da so interesi malega biznisa na strani delavcev in farmarjev v skupnem boju proti monopolističnemu kapitalu", pravi Thompson. V teoriji je to res jasno, ker velebienis je enako opreaiven napram delavstvu in farmarjem kot malemu biznisu. V praksi se navadno dogaja nekoliko drugače. V večnem konfliktu za čim večji delež sadov dela je majhen biznis prav tak "glodalec" ko ve lebiznis. Unijski voditelji pravijo, da àe večji. Za to svojo trdi tev navajajo razpas znojničnih razmer posebno v malih podje tjih in kažejo hvaležnost NRA za večje ali manjée iztrebljenje tega izkoriščanja. To da je bilo storjeno z minimalnimi plačami, ki veljajo m veliki in mali ¡biznis, in prav tako maksimalni de-lovnik. Thomipson pravi, da se Dar-rowovo poročilo ni skušalo tem^ izogniti. V dodatnem poročili], katerega sta podpisala on in Darrow, zreta v obraz funda-mentalnemu vpraAanju in kon trodikcijam kapitalističnega sistema. Vsled tega realizma sta prišla do zaključka, da je edini izhod iz kaosa in edini pogoj za dosego splošnega blagostanja v socializiranju produkcijskih in distribucijskih sredstev. Fundamentalnim vprašanjem, okrog katerih se suče poročilo Darrowovega odbora, pa "ne zrejo v obraz člani delavskega svetovalnega odbora1 Njih stališče—pridruženje John-sonu in Ricbbergu—»-je le "maska, za katero skuhajo pokriti «la «NRA, ki jih je odkrilo poročilo Darrowovega odbora". On tudi zanika trditev delavskega svetovajfoega odbčrk, da jim Darrowov odbor ni hotel dati prilik do zaslišanja. "Kadar je bilo na dnevnem redu delavsko vprašanje, so bili člani delavskega svetovalnega odbora vedno obveščeni in so tudi imeli vso priliko za izpraševanje zaslišan-cev". V več slučajih se je to tu l di zgodilo. Dlaka bo najbrže še letela kot rezultat delovanja Darrowovega odbora, čeprav je njegova usoda že znana—v bližnjih dneh bo raz-pudčen. V svojem poročilu le odkriva kontradikcije kapitalističnega gospodarstva in se kot sku pina joka nad usodo malega biznisa ter nad usodo konzumen-tov, katerih striženje je pod NRA še bogatejše za velebiznis. Darrow in Thompson tudi razumeta kapitalistične kontradik- Remeduro proti ^ socializaciji, vsi* ** ^ ^Uki nučr, «telega stan* T! sovoren ** 8V<)j, ^joubttipo^ ^t*>ra in predv** £ Poročilo. w Stališče unijskih vodi članov delavskega «vet odbora NRA - Grm Hillman in Berry — , netljivo. Upoštevajoč i ljensko opredelbo, je bramba NRA in kritik la Darrowovega odbori logična. Razen Hillmai stali trije verujejo v fi talne principe kapitalii poved u jejo svojo vero družabni red. Vsled U gično, da ga zagovarja tem slučaju. O Hillma sedniku Amalgamated Workers unije, se pa U da je poročen z NRA in verovan v "new deal", ga je tudi logično, da varja. Sinclair Oil Com* znala aaij« Kolektivna pogodba ji proti stavkam. Grem je glasnik "nove ere striji Washington. — (FP clair Oil Cö. je prva o! ba, ki je te dni priznal rodpo unijo oljnih, pi refinarijskih delavcev, no pogodbo sta podpisi nijo William Green od, delavske federacije in gnat Harry F. Sinclair bo. Pogodbo sta pozdrav rak, "ki prinaša novoi nošajih med delodajalci lavcem". Ta skrivnosti v klavzuli, ki prepoved ke, dokler traja pogodi junija, 1935. Vse diif plači ali delovnih poguj re ne morejo izravnati i ÎJ i in zastopniki unije, seval« Green in Sinclai čaju, da bi se pa tudi t mogla zediniti, potem pa "drugo maiinerijo" no izravnavo zadeve. Pogodba določa tudi off"—odtegovanje uniji ses men ta od plače. Toi rečno željo posamezne! ca. Pogodba pokriva 15 lavcev. Vse druge več družbe imajo "odnoiaj svojimi kompanijskimi Klavzula glede stavk Slično določbo ima tudi ska pogodba ter ieleznié nije. Rudarska pogodtt dalj in določa dolar Ï vsak dan "nepostavne" ( Prestiž plaveča ort varnoifi Določba, da zaak pla»< lahko nosijo kazni W ki, izzvala protfd Washington. D. O Prestiž znaka plaveg« izginil, ako ga bodo nilniftki izdelki, je Mo mnenje unijskih vodiW skih klubov in tovarni so te dni nastopili na pred odborom NRA , določbe, ki govori o P* peticiji in katero uklj* vilnik za oblačilno sme tudi blago, ki v jetniSnicah, nositi ga orla. . Sidney Hill*»" unije. yr^^^M riške delčke stopnic«- it^ja varnarji 90 nsP"^— protestirali p^*"^. kaznilniiki ** znak plsvfg« nrU. m med m zag' Itfbbin* ki ™<-î znafl , rim, rn< z4 . ozra< )«• K>m' , pfoti ga orla ' j« '""¡TJ za»t"P*' I« stavke v Toledo žal mrle« ns ulM. mille i je atreljala v del** «ko množico in 27 CatrMiS Ptriaraa 27 letni Frank llubav je oble- Michiggi^-- AGÎTIRA^ lK II. JUNIJA. PROSVETA > Vesti iz mm (lifiiM ttgmm velemojster, dr. ^"nan v lovskem ** bil eden izmed o- * "-vetovnem prvea- K lota pa d- K ali remizira sli P* rfZU kratkim se je vr fcSluSr v Budimpe Pred kratkim se je vr-* urnir v Budimpe-zaključil o binko- t7uioal.vije se ga je u-«i»sn Vidmar, "naš K; kakor mu pravijo. U. i«; ae Raje še drug Slo- moj i ter Pire, ki se nekaj letih povzpel K* šahiste, ki mu celo pojster Vidmar priznava ve-Koenoat. Izkazalo se je to Smpešti. Nastopali so J^psko, pa tudi svetovno . Pa je naš Pire za-\Zt0 meato ter dobil e^j ¿o dr. Vidmar pa je prišel gno'mesto ter ostal brez na-k In kdo. kaj pravite, kdo •iv tega Vidmarjevega pad-gmrad uradnikov in delav-Vidmar ureja namreč ša-rubriko ljubljanskega „ i„ tu je 19. maja objaviš s turnirja, kjer pravi, t tem turniju izkušeni moj-izgubljajo in da je tega kri-kolica. Turnir se vrši v prednju, ie to vpliva na izkušene itre. In potem pravi dobesed-"Okolica vpliva. Celo močno, prijetni okolici človek ne i-i poletom. V dvorani, ki je pred par minutami še obed-gotin uradnikov in delav-iah ne diši..Torej pred-tje, to je eno, in drugo: dvo-, kjer so malo poprej jedli ¡Biki in delavci. Zaradi -tega Idmar izgubil mnogo partij prišel na osmo mesto. Kaj e bi v tisti dvorani bilo ma-»prej mnogo visokih, odlič-i debelih ljudi? Bi "velc-¿f, katerih nekateri so ze-irogii, partije dobivali? rtvl Amerikanci.—Okrožno lie v Novem mestu je—naj-na prošnjo sorodnikov po-incev — uvedlo izstopanje, t proglase za mrtve nasled-lolenjski izseljenci: FranČi-Crtalič iz Grobelj, Anton iek iz Vrhpolja, Ivan Ep-a Poloma, Janez Tročinar nI. Vrhpolja in dimnikarski )fnik Ivan Kraker iz Občic, • se vsi izselili v Ameriko in njih že dolgo let nobenega l Vsak, kdor bi kaj vedel o ljudeh, naj javi to novome-iu sodišču, sicer bodo vsi »vini v nekaj mesecih pro-»i uradno za mrtve, •omor poštarja. — V No-»lih pri Kočevju se je te tttrelll poštar Anton Curl. j« bil živčno bolan že dalj ' Nekaj dni pred samomo-je bila revizija na pošti, ■o ugotovili red v denar-prometu, očitali pa so mu, I poslovanje ¡»ovršno in ne 0 1'otem se je spri še doma »" in najbrže v tej živčni Hienosti aegel po revolver- * * ustrelil. Zadnja tri lc- 1 b'l tudi župan. *Nar na Dravskem polju. ' Sik.,lah je v noči na 19. taital ogenj v parni po-«ka Franca Mihelaka v Si- L 0,,azili (,omači «> je bilo že vse gospodarje v plamenih. Hlev s m parno je pogorel do gorelo pa je tudi ostrešje hiše in leseni svi-^ Pernata. Gasilci iz l IB firkovc ho preprečili b , ^ trajna ostala so- je no/ v nrce i" dne 23. maja ' r , trašen samo-k,;rgostilničar France ^ ' ' 1 «• gosti In iearko r* doma'*, majhn« ta J^iditllaJ se je lena okrog 6. vrnila domov in stopila v sobo, je našla moža mrtvega na postelji v mlaki krvi. Tršan je bil star komaj 37 let. Obsojen "ustaš". — Lani spomladi je 88 let stari Ivan Mikec iz Zlatarja na Hrvaškem pristopil k "Ustašom", teroristični organizaciji, ki jo vodita emigranta Pavelič in Pertoc. Maja meseca je pobegnil na Madžarsko, kjer je bil aretiran in nato izpuščen ter izročen emigrantom PaveliČeve skupine, ki' ima svoj tabor na Janka pusti na Madžarskem. Moral je priseči, a kmalu potem je pobegnil v Avstrijo, odkoder je lani decembra skušal priti preko meje v Jugoslavijo. Na meji so ga aretirali ter poslali v zagrebške zapore. Dne 23. maja je bil obsojen pred sodiščem za zaščito države v Beogradu na 8 leta robije in 5 let iigube državljanskih časti. O ustreljenih tihotapcih na italijansko - jugoslovanski meji nad Skofjo Loko so ljudje v Poljanski dolini govorili, da so bili mučeni in pretepani, preden bo jih obmejni stražniki ustrelili. Da o vrže j o te govorice, so oblasti odredile ekshumacijo trupel ter pregled. Sodna komisija je razglasila, da je pri obdukciji u-gotovila, da ni bil nihče od tihotapcev mučen in da so torej pravilne prve vesti: da so bili namreč tihotapci ustreljeni na begu. Nekoga, ki je širil govorice o mučenju, je sodišče že obsodilo na 3600 Din kazni. Samomor.—V ljubljanski bolnišnici se je zdravil že dalj časa tuberkulozni mizarski pomočnik, 27 letni Rudolf Princ s Kodelje-vega-Ljubljana. Pred binkoštmi je pobegnil iz bolnišnice neznano kam. Ob praznikih pa so na šli ob Gruberjevem prekopu bol niško haljo in listek: "Mene ne boste več videli". Sodijo, da gre za Princa, ki je izvršil samomor. Truplo iščejo. Umrli so: v Padričah pri Trstu posestnik Franc Grgič, na Cvenu pri Ljutomeru 80 letaa preužitkarica Marija Skrobar, v Polju Marija Rebec. izIprimrjia : - l ■> r f FAŠISTI SO NA MEJI UBILI IVANKO BEVKOVO go- 'Janaki cesti. |*i| |M1 1 r' naveličan življe-J' " prodajala go-' možem prese-Wati inventar pa zato je bil Trían t Vfili«. popoldne pa je *momor. Dopol-"'avtiii o po meaar- * J« popival v neki * ie vrnil do-' po oprav» . '*' ' l"il nož.deirel 1 ZM»adil nož na-l*ko globoko, da 1 pre rezal. Ko Seat strelov v ženo, katera je bi- la noseča in je imela poroditi dvojčke __1 Ljubljansko "Jutro" od 20. maja javlja pod naslovom: "Incident na italijanski meji": 2iri, 19. maja. Dne 11. t. m. je neka fašistična patrulja, sestoječa iz treh mož, ustavila v bližini državne meje Petra Bevka, posestnika iz Laniš, občina Cerkno, okraj Gorica, ko je šel s svojo ženo Ivanko od nekega soseda proti svojemu domu. Medtem ko se je Bevk na poziv ustavil, se je njegova žena zbala, da je ne bi fašisti šikanirali, in je pričela bežati. Tedaj sta jo dva fašista ponovno pozvala, naj obstane, in pričela nato za njo streljati. Oddala sta nanjo šest strelov, od katerih se je žena nevar no zadeta zgrudila brez zavesti. Pripeljali so jo hudo ranjeno v bolnišnico v Idriji, kjer je 18. t. m. umrla za poškodbami. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je bila žena noseča in da bi imela poroditi dvojčke. Med tamošnjim prebivalstvom se govori, da so bili fašisti tedaj močno pijani in da so dejanje zagrešili pod vplivom alkohola Toda nihče se ne upa javno o tem dogodku razpravljati, še manj kritizirati postopanje miličnikov. upa puščati otroka še drugam kakor v šolo. Poleg tega pa mora fant pomagati v obrtu. Učitelj se s tem zagovorom ni zadovoljil in je zagrozil učencu, da bo, če ne pregovori očeta "čutil hude posledice". Ko mu je potem učenec prinesel zanikujoč odgovor, ga je učitelj v navalu jeze divje udaril z roko po licu, da se je dvanajstletnemu dečku ulila kri iz nosa in da ga je še nekaj dni po tem občutno bolela glava. Oče se je proti takemu divjaškemu postopanju pritožil. Toda učitelj je bil za svojo "vestnost" še pohvaljen, dočim so o-četa, pod grožnjo, da sina izključijo iz šole, prisilili, da je vpisal sina v "balillo". Štirje slovenski delavci aretirani v tržiški ladjedelnici ' Tržič, 10. maja. — Kakor nam javljajo so pred tremi dnevi a-retirali štiri slovenske delavce, doma iz okoliških vasi, ki so bili zaposleni v tržiški ladjedelnici. Osumljeni so protifašistične propagande 1 KDOR NI FAŠIST ZGUU1 DELO! Svet pred 200 milijoni leti Štirje trgovski pomočniki vrženi na cesto Gorica, 10. maja 1934.—V neki goriški veletrgovini na Corso Vittorio Emanuele III. so bili nameščeni štirje slovenski tr-trgovski pomočniki, ki so bili sprejeti v službo takrat, ko je bila trgovina še v rokah slovenskega gospodarja. Radi neprestanih šikan s strani fašističnih oblasti in slabega prometa jc moral prvotni gospodar prepustiti trgovino drugemu. Ta pa je velik fašist in zagrizen nasprotnik Slovencev. Prvo kar je zahteval od svojih pomočnikov, je bilo, da se morajo vpisati v fašijo. Ubogi slovenski fantje so morali to, ako niso hoteli ostati na cesti, .tudi storiti. 'Cez teden dni potem, je kljub temu vse štiri odpustil, češ, da tako >neza nesljivih elementov, kot so Slovenci, ne more trpeti v svoji tr govini. Poleg vsega tega jim še, kljub vestnemu in pridnemu delu, ni hotel Izdati dobrega spričevala. i' i • Visoka globa radi slovenske pesmi Dutovlje, maja 1934.—Na dan sv. Blaža je imela "mladinska fašistična organizacija "balilla" v gostilni pri Tavčarju veselico s plesom. Ko so zvečer prišli v gostilno tudi nekateri fantje— domačini niso smeli plesati, niti prisostvovati prireditvi. Italijani so jim enostavno pokazali vrata. Fantje so nato odšli v drugo gostilno, in sicer k Zvabu, kjer so med razgovorom tudi prepevali, seveda slovenske pesmi. Toda kmalu so prišli v gostilno karabinerji in aretirali te le fante: Gomizelja Franca, Zlobca Alojzija in Stanislava, doma iz Kranje vasi, Zego Filipa in še enega fanta doma iz To-maja. Fante so odvedli v kara-binerske zapore, kjer so bili zaslišani, pretepani in končno, ker jim niso mogli dokazati nikak-šnega protizakonskega dejanja, izpuščeni. Cez nekaj dni pa so vsi omenjeni fantje dobili tako zvano "contravenzione", in sicer Gomizelj Franc 220 Ur, Zlobec Alojz in Stanislav po 150 lir, Ži ga Filip pa kar 500 lir. Kako so utemeljili te globne in pretirano visoke kazni ni znano, če so utemeljitev v plačilnem nalogu sploh navedli. Preprost človek si dandanes težko zamišlja, kakšen je bil začetek življenja na naši zemljiJ I* Sv. pisma vemo, da sta prišla Adam in Eva na zemljo šele potem, ko so bile na njej že rastline in živali, kako in kdaj se je to življenje začelo, tega niti u-čenjaki doslej še niso mogli na-1 tanko dognati, Gotovo je, in v tem se strinjajo vsi životoslovci, du je naša zemlja stara več sto milijonov let in da so se prvi znaki življenja pokazali veliko pred prvim bitjem, ki je imelo človeško podobo. O tem sicer ni zanesljivih in popolnomu verjetnih dokazov, toda mnogi sledovi, ki so jih našli v zemlji in v duplinah in jamah, pričajo o marsičem, kar se je godilo na zemlji pred davnimi davnimi veki. Zemljeslovcl so najprej na osnovi raznih zemeljskih plasti proučili oblikovanje zemlje in določili njena razdobja, a životoslovci in drugi učenjaki so proučili postanek in razvoj Življenja v teh razdobjih. Po mislih znamenitega zgodovinarja Wellsa je sestavljena naša zemlja iz velikega števila plasti, kamenitih skladov, na katerih so zapisani prvi zgodovinski podatki v obliki okamenin in sledov nekdanjega življenja. Po dolgem proučovanju teh okamenin in znakov na njih so učenjaki polagoma odgonetall njih pomen in sestavljali zgodovino o prvih začetkih življenja. Ta velikega knjiga je zaradi pertu-bacij, potresov in viharjev vsa razmetana in nejasna in je podobna listom nevezane knjige, ki jo je zgrabil veter in razne-sel na vse strani. ' Ce pozorno spremljamo vse tisto, kar so mogli učenjaki prečitati s teh listov in zbrati, si lahko ustvarimo sliko življenja v njegovem prvem začetku. Po ostankih osamenin v pečinah in mnogih rudokopih lahko sklepamo, da na zemlji dolgo, cele veke in voke. nl bilo nobe nega življenja. * Pečine iz azoj ske in arhiozojske dobe naši' zemlje ne kažejo nobenih zna-ki bi mogli v nas vzbuditi vero, du je bilo tedaj na zemlji kaj življenja. Zemlju je bila takrat še v večnem preobrazo-vanju. Toda na teh pečinah iz brezživljenjske dobe naše zem lje so iiakopičene druge, na ku-terih so že prvi sledovi življenja. Na proterozojakih pečinah se poznajo sledovi neke rastline, podobne algam, in nekih mehkužcev. Sele paleozojska doba pokazuje veliko več sledov o življenju. Ali niti tedaj še ni bilo oblikovanih živali in rastlin. V najbolj zgodnji paleozoj-ski dobi, in to je bilo zopet po dolgih vekih, ni bilo na kopnem nobenih bitij, ampak samo v vodi, kjer je mrgolelo vse polno čudnih stvorov, podobnih škorpijonom in neki vrsti školjk. Zemlja je bila takrat čisto gola, na kopnem ni bilo nobenega življenja. Izza te dobe prvega življenja v vodi nas loči vrsta ne-številnih vekov, v katerih se Je |K>lagoma tibliHovalo življenje in puščalo sledove na tako Imenovanih sedimentarnih skladih, TI skladi razodevajo dve- razdobji življenja. Mezozojakl skladi kažejo drugI veliki del življenja, na njih se že lahko zaslede okamenin«' velikanskih plazilcev. Ti skladi izvirajo iz dobe, ki Je FAfilSTOVHKI UCITEIJ PRETEPA UČENCA, ker ga oče noče vphiati v "balllto" Gorica. 9. maja 1931. — V neko ljudsko šolo v Gorici je bil pred dobrim mesecem nameščen mlad in ambiciozen italijanski učitelj, ki si je nadel za sveto nalogo, da prisili vse slovenske učence, kolikor jih je imel. da se vpišejo v "balillo". To se mu je v glavnem z grožnjami In daja* njem -labih redov tudi po*r«- il'».1 - --- |>-rn>w minja na pliakavicu. To so velikanski morski kuščarji, ki so prilezli včasi tudi na obalo. Razen teh plazilcev so bilu tudi še druge vrste, ki so imele velikanski obseg. Takšni so bili di-metrodoni s pahljačastimi ščiti na plečih, ki so bili prave mur ske pošasti. Največja in najrazličnejša skupina pa so bill> dinosaur!, katerih po velikosti nj prekašala nobena suhozemska žival. Največji dinosauri so bili rastlinožerci in travoturcl. Zrli so grmovje in praprot ali pa so se vzipnjali na zadnje noge iti obtirall vrhove dreves. Med dinosauri so bile vrste*, ki so bile dolge po več ko 25 m. Glgan tosaur, ki so ga bili izkopali leta 1912 na afriški obali, je -bil dolg celo 30 metrov. Vse te živali so imele noge, je pa malo verjetno, da so se mogle s svojimi velikan skimi trupli premikati po kop nem, ampak so prejkone bredle po močvirjih in blatu. Med'plazilce iz te dobe sta spadalu tudi strašni trlceratops, ki Je imi na glavi tri rogove, in pa grozni tiranosaur, pravo naravno čudo. In Še veliko drugih. V tej mezo zojski dobi gigantskih plazlkcv je živel nestvor, tudi plazilec, ki ga je priroda obdarila z opno razpeto med boki In prednjimi nogami. To so bili pterodaktili, nekakšna mešanica velikega ku ščarja in netopirja. Pterodaktili so se vzpenjali tudi po zraku, In spominjajo zato na zmaja i« bajk. Kazen teh so živela tudi bitja, podobna pticam, a to so bili še plazilci. Luskine teh plazilcev so se cepile in dobivale polagoma obliko perja. Arheop-teriks Je prva ptica, ki Je itnela podolgovat rep, obrasel s |H-r-jem. po tej dobi plazilcev Je nastopila na zemlji velika Izpremem-ba. Dinosauri so nenadoma legl-itHI, čez nekaj časa pa so se pojavile druge Živali: sesalci, To )«• kenozojska «poha, ko nt- Je prav za prav šele začelo razvl-jati življenje na zemlji, življenje, ki se po svoji vnanji obliki prav malo ali |* nič ne razlikuje od dandanašnjega. V tem čaau Je dobila zemlja v marsičem sedanjo ¡»odobo. Iz kenosoika n. pr. Izvira mnogo planin, kakor Alpe, Himalaja in še druge, Tskra^se je jela tudi flora močno ra/vljatl. Velikanski kompleksi zemlje, nekdj gole !**e, »O Me tedaj obraidi s travo, ki je bila za večji del žival-«kega m veta velikega izmena. Tako je začelo rasti tudi različno drevje in rastlinje, katerih aadefti »o MM hrana živalim. Ti novi pogoji za življenje mi u-stvarjali tudi nove mogočnosti v razvoju raznih vrst. Po prvih vretenčarjih plafikih, ki m živeli v veliko topi*)** dobi in niso 8 vretenčarji sesalci. Med sesalci prvega razdobja kenozoika, v tako imenovanem oceanu, so našli okameninc predniku konj, žiraf, malih kamel, jelenov, svinj in nekaterih mesožercev. Za njimi se pojavljajo zopet velikanske živali unltaterl in titanoterl, ki so imeli že vidne znake možganov, toda prav neznatnih v primeri s telesom. V tem času se pojavljajo še tudi razne vrste opic in nekih bitij, podobnih človeku. Ali to je bil še samo živalski svet, ki je kraljeval na zemlji. Zaradi atmosferskih prilik in vedno hujše zime so se jc-le živali razhajati na razne kraje in dobivati oblike, ki so ustrezale podnebju, kjur so največ bivale. Vse do kakšnih 250 tisoč let nazaj ni na zemlji notienega sledu o človeku. Sele tedaj se je, kakor vse kaže, oblikovalo bitje, ki je prej a|tomiujalo na človeka, ki pa še ni bilo človek. Poreklo človeka sega, sodeč po raznih bolj ali manj zanesljivih znakih, kakšnih 50 tisoč let nazaj. Pomislite samo, koliko je žu 50 t i sik' let, a na zemlji je bilo življenje pred 200 milijoni leti I Ali je to mogoče? Ali jo to res? Velikanska knjiga zemeljskih kamenitlh listov še nI prečltsna, ljudje so Jo pričeli čitati šele v minul« 111 stoletju. J0I1M0R oártdil zniianjt plač radirjm Prizadeti so rudarji v Mlaaou-rlju, Kanaaau, Arkansaau In Oklahoml Washington. — (FP) — General Hugh S. Johnson, direktor NHA, je zopet dvignil svojo čarobno palico in udaril po "visokih" plačah rudurjev v jugoza-padnih državah. Z odlokom je modificirul pravilnik, ki je stopil v Veljavo zadnjega uprila. Johnsonova odredba za—'"zvišanje kupne sile"-se tiče rudarjev v Misaouriju, Kansasu, Arkansaau in Oklahoml, kjer je bila plača že prej okrog 18Vi nižja ko v centralnih in vzhodnih državah. Johnson jo je zdaj še bolj znižal. Nova lestvica za vso Izvežba-ne rudarje v omenjenih državah znaša 94 mi dan, prej Je Idla $4.35, za navadne delavce zunaj premogovnikov je pa $3.53, prej Je bila $3.75. (Počasi Jim bodo vse odgrizli.) Prizadeli rudarji —stvar se tiče tudi rudarjev v drugih državah—-lahko Johnsons ozmerja s "čizlerjetn", ampak jim to ne bo pomagalo. In upreti se jim je tudi bolj težko, ker hi pri tem lie imeli podpore laiwiaa, ki je privolil v to redukcijo. Strojevodje /a Liindeenov pred* lug Kansaa City. — Dvesto zastopnikov bratovščine lokomo-tlvnlh strojevodij se Je na pokrajinski konferenci 150 krajevnih unij izreklo za brezposelnost, no zavarovanje kakor ga določa osnutek miiuicHolakogn kongres-, nika Lundeciia. Delegat je ao. zastopali nad 7500 strojevodij v Minnosotl, lowl, Missouri j 11, Kansasu, NebraskI, Montani, O-klahomi, Tezasu in VViHcousinu. JAJfJA LUPINA Pred zdrobi j kostjo Jajc imajo ljudje običajno največji rc. špekt/in ravnajo z njimi kolikor se da obzirno in previdno, A ta reš|>ekt Je v bistvu krivičen, kajti jajčna lupina je v primeri s svojo tankostjo pravi čudež trd-ncjati. Jajce prenese dosti, č« ga ne mečeš naravnost v steno, V znanstvenem laboratoriju ao jajce izpihnili in prar.no lupino, ki so jo |»o»tav III pokonci, HO obtažili. Držala «e Je kaj krepko, ker e Je zdrobila šele pri obtežbi .'Mi do M funtov! Tudi proti pritisku od znotraj Je jajčna lupina izredno odjtorna. Pri tern eksperimentu ao uvedli v prazno lupino skozi- majhno ItJkhJo gumijast balon. Nai>olni-II m ga od zunaj z vodo in »to|>-njevali pritUk «« dalje Ulj. Lupi-na Je vzdržala pritisk do pet fuiitov na kv««lratni centimeter. Proti gunanjemu vodnemu pritisku je bila še odpornejša. Zdrobila s« j« ŠeU. pri pritisku 30 do 37 atmo«fert _ 11")*« 4 4#la*»k# VMII M v ŠMvatfte Tre*t«r. AM |Ui nut« vMfc n«? — Ljub« hčerka, je dejala gospa, opravi svojo dolžnost. Gregoirejevi so Ceciliji naložili, da je dajala vbogajme. To jim je narekoval njihov pojem o dobri vzgoji. Človek mora biti uamiljen, in sami so rekli, da je njihova hiša Bogu dopad-Ijiva hiša. Sicer so «1 domišljali, da delijo miloščino po preudarku, a bili ao v večnem strahu, da jih ne bi ljudje varali ali pa da ne bi podpirali greha. Zato niso nikdar dajali denarja. Nikdar! Niti deset soujev niti dva souja, saj jih zapije. Dajali so torej zmerom miloščino v blagu, zlasti v toplih oblekah, ki so jih pozimi delili domačim otrokom. — Oh! revčka! je vzkliknila Cecilija, kako «ta bleda od te hoje po mrazu I . . . Honorina, pojdi no po tisti zavitek, v omari je. Tudi služkinji sta gledali siromake s sočutjem in z nekakšno nestrpnostjo kot dekleti, ki ne jima ni bilo treba brigati za kruh. Ko je hišna odšla, se je kuharica spozabila ter postavila ostale kolačke na mizo in obstala s povednimi rokami. — Kakor nalašč imam še dve volneni oblekel in nekaj robcev, je nadaljevala Cecilija . .. Bo-ate videli, kako jima bo lepo toplo, revčkoma! Zdaj je Maheujka spet našla besede in zaječi jala: — Hvala lepa, gospodična ... Vi ste tako dobri ... Solze so ji stopile v oči, že je mislila, da bo gotovo dobila sto soujev, akitoelo jo je le še, kako naj zanje zaprosi, če bi jih sami ne dalL H i Ana se ni vrnila in za trenotek je nastala mučna tišina. Izza materinega krila so sijale velike oči malčkov in strmele v kolačke. ' — Kaj imate samo ta dva? je vprašala gospa Gregoirejeva, da bi prekinila molk. — O, gospa! sedem Jih imam. Goappd Gregoire, ki se Je bil lotil spet svojega časnika, je skočil ogorčen kvišku. — Sedem otrok, toda čemu, za božjo voljo? — To je nespametno, je zamrmrala stara gospa. Maheujka je neodločno zamahnila v opravičilo. Kaj hočete? Saj človek ni imel namena, prišlo je kar samo po sebi. A potem, ko dofa-atejo, služijo in pomagajo družini. Tako bi pri njih že vse nekako šlo, ko bi ne bilo deda, ki ao mu že vsi udje otrdeli, in ko bi od vseh otrok ne bili le trije — dva fanta in starejše dekle — toliko Mtari, da bi mogli delati v jami. Hočeš nočeš, tr<4ja je pač hraniti tudi male, ki nič ne zaslužijo. — Vi torej že dolgo časa delate v rudnikih? je vprašala gospa Gregoirejeva. Nem smehljaj je razjasnil Maheujkin bledi obraz. — O, da, da! . . . Jaz sem hodila do dvajsetega leta v jamo. Ko Hem drugič rodila, mi je rekel zdravnik, da ne bi prišla nikoli več ven, ker se je zdelo, da bi »i preveč pokvarila kosti. Sicer pa je bilo to prav takrat, ko sem se motila, in je bilo doma dovolj dela ... Z moževe strani, vidite, pa delajo v jami že celo večnost. To nega nazaj še do pradedovega očeta, kaj vem, kako daleč, prav do začetka, ko so v Re-(juillartu prvikrat zapeli krampi. Goapod Gregoire se je zamislil ter motril to žensko in ta dva uamiljenja vredna otroka z njunim voščenim mesom, z njunimi brezbarvnimi lasmi, izrojena in zaostala, razjedena od malokrvnosti in kaioča žalostno grdoto do smrti izstradanih ljudi. Irnova je nastala tišina, čulo se je le, kako gori premog in kako se razvija iz njega plin. V vlažni sobi se je čutilo tisto zatohlo oz.račjo blagostanja, v katerem d remi jej o srečni meščanski domovi. — Le kaj neki dela? Je Cecilija neučakano vzkliknila. Melanija, stopi ji gor povedat, da je zavitek spodaj v levi omari. Zdaj je pričel gospod Gregoire glasno razpredati misli, ki mu jih je navdahnil pogled na te sestradance. — Hudo je na svetu, to je pač res; toda, ljuba moja, reči je pa tudi treba, da so delavci včasi nespametni . . . Na mestu da bi rudarji kakor nafti kmetje devali denar na stran, popivajo, se zadolžujejo in na koncu koncev niti toliko nimajo, da bi s čim prehranili svoje družine. — Gospod ima prav, je resno odgovorila Maheujka. Ne hodijo zmerom po pravi poti. Saj venomer ponavljam tem malopridnežem, kadar se pritožujejo . . . Jaz sem še dobro zadela, «noj mož ne pije. Nu, ob izrednih praznikih si že privošči kak kozarček čez mero, in to je tudi vse. Reč je zanj tem lepša, ker je pred najin/) poroko «pil — naj mi ne zamerijo — kakor prase ... In vendar, vidite, čeprav je pa-. meten, ne pridemo nikamor. So dnevi, kakor na priliko danes, ko nam lahko pretaknete vse predale, pa ne boste našli niti beliča. Hotela je zaokreniti pogovor na tistih sto soujev in je govorila dalje z mehkim glasom; pripovedovala jim je o tistem nearečnem dolgu, sprva plaho, potem pa vedno bolj sproščeno in vsiljivo. Odplačevali so ga redno na vsakih štirinajst dni. Nekega dne pa so s plačilom zaostali in bilo je konec, ni se in ni «e dala stvar več popraviti. Luknja je bila večja in večja; moškim se je jelo delo upirati, ker niso zaslužili niti toliko, da bi prišli na čisto. Je vrag, če človek tiči do smrti v precepu! Sicer pa je trelba vse razumeti: rudar mora imeti svoj vrček, da poplakne prah. Tako se ta reč začne, potem pa, ko se prično težave, ne pride več iz pivnice. In morda, ne da bi se hotela nad kom pritoževati, delavci res ne zaslutijo "dovolj. — Mislila sem, je rekla gospa Gregoirejeva, da vam daje družba tudi stanovanje in kurjavo. Maheujka se je postrani ozrla na premog, ki je plamtel v kaminu. — Da, da, dajo nam premoga, ne sicer najlepšega, ki pa kljub temu gori ... Kar se tiče stanovanja, res, da ne stane več nego deeet frankov na mesec: to se zdi, da ni nič, včasi pa jih je vendar tako težko plačati . . . Tako bi me danes mogli raztrgati na kosce, pa ne bi spravili iz mene dveh soujev. Kjer ni nič, pa ni nič. Gospod in gospa sta se udobno stegovala ter molčala; to razlaganje -bede ju je jelo polagoma dolgočasiti, bila sta že nejevoljna. Maheujka se je bala, da ju ni užalila, zato je pristavila mirno in pošteno, kot praktična žena: — O, saj ne da bi se pritoževala! Razmere so take, treba jih je pač prenašati; zlasti pa še, ker je vse zaman, da bi jih mi spremenili... Najbolje je, kajne, milostni gospod in miloat-na gospa, da skušamo pač tam, kamor nas je postavil ljubi Bog, pošteno opravljati svoje delo. Gospod Gregoire je živahno pritrdil. — S takšnimi čuvstvi, ljuba moja, smo vzvišeni nad nesrečo. Naposled sta Honorina in Melanija prinesli zavitek. Cecilija ga je razmotala in vzela ven dve dblekci. Pridejala jima je še nekaj robcev, celo nogavic in rokavic. Vse to se bo čudovito podalo, hitela je in dala zaviti izbrano obleko služkinjama, kajti zdaj pa zdaj bo prišla učiteljica za klavir, ter je potiskala zato mater in otroka proti vratom. (Dalje prihodnji«.) Srha lom Asrh - Cv. Kristan: Židovska gladovna demonstracij* Znani iidovaki pUalelj ttrhnlom A»rh j»« napiaal trilogijo "Pred potopom", «ni kater«* bo ir.a|«> tel«* knjige: !>trograd, VarAava, Mcu-kv«. Y»aka trh knjijt tv.iri, «amo-fttnjno delo, vae celoto. V nemAkcm jeiiktl je delo itilala calotha Paul Hiolnay v Itvrlinu. Tudi to Aneho-vo delo j«« tgorrlo na hitlerjev«kih grmadah. Aach je nantopil tudi na kongresu PKN*klubov v Dubrovniku. Ni več ni mogoče ugotoviti, kdo je bil v mrzlih proletarakih stanovanjih razširil govorico, da pojdejo na oličino zahtevat premoga Ta misel se je rodili» pač v vseh hkrati, le zaradi tega, ker je židovska občina v VarAavi edino mesto, kamor se revščina V Času iMimanjkanja lahko obr-Ko je priAla KachH-I.eje, spremljana «hI avojih sosedov, k uradnemu domu iidovakr oličine na Grtybovakl cesti, je dobila tam te cela krdela hreipoaelnih in rokodelcev is vseh delov mesta. Vaa vrata ao bila zaklenjena in za|tahnjena, vaa okenra nb prrgrajah zaprta. Ne da bi dolgo raimiAljala. Je s» «-U Kachel-I .rje t iibemi prstema Inthnati (m» nekih zaprtih vratih "Premoga, premog«' Premoga hočemo!" Samo ta signal je bil potreben, te je zavpila vsa množica: "Premoga!" Sto rok je začelo tolči I m) zidovih in vratih in okencih, ki so jih uradniki strahopetno zapustili. Noge so cepetale takt: "D a j t e premoga l Premoga! Zmrznili bomo! Premoga!" Klici in hrup so bili čedalje bolj glasni. Tu in Um je bilo razbito okence pri pregraji za uradnike, Sirokoplečat Žid, čigar hrbet je bil kakor «id, se je pri-rinil skozi stisnjeno množino v ospredje in zaklical: "Kar mene pustite k vratom!" Stopil je k zaprtim vratom, pred katerimi je stala Rachel-I V™ Pišite f »■fee»«*!)' * ^ S.N.P.J. PRINTER 2657-59 Sa. Lawadsk A"»* Tálales Bmš«««