411
412
zmiraj opravljali, veliko jih podučili in vsakemu pravi svet dali. Tudi v Idriji so bili v komisijo poklicani zarad pritožeb o škodljivem dimu in smradu idrijskih žgainih peči živega srebra; v kratkem so spoznali, da je ta dim za rejo živine močno škodljiv. Ravno tako so tudi drugi pravični doktorji to spoznali io potrdili, samo idrijsko rudarsko vodstvo noče verjeti in potrditi, da bi se nam škoda nekoliko povrnila. V tem letu je nam odpadlo 20 telet, 1 junica in 1 junček. — Dne 8. decembra popoldne ob štirih nam zvonovi oznanijo, da je sveto leto preteklo. Tudi to sveto leto je bilo dušen dobrotnik, ker se je v tem času veliko več molilo ; cerkev je bila bolj napolnjena, sosebno ob nedeljah. So uže v sobotah romarji in domači k spovedi prihajali, da sta imela samo dva duhovnika preveč opraviti; dne 8. decembra jih je bilo okoli 300 obhajanih. Ali bi ne bilo prav, da bi tukaj 3 duhovni biii, kakor poprej, da bi tudi otroke v šoli učili, katerih je 260 brez vse šole?
Boštjan Leskovic.
Prem 10. grudna. — Potrtega srca zavoljo nenadomestljive zgube , katera je dne 29. novembra t. 1. ves slovenski narod zadela, napišem ,,Novicam" danes po daljšem prestanku zopet nekoliko besedic. Smrt slavnega slovenskega velikana, premilega viteza dr. Janeza Bleiweisa pl. Trsteniškega, skrbnega očeta narodovega, bila je nas skrajne mejaše kranjske zemlje hudo potrla, in ne trdim preveč — da — popolnem zbegala. Huda je zguba očeta in skrbnega gospodarja v hiši in družini, a še -veliko in neizrečeno hujši udarec in zguba je pa za ves narod, kateri tako dobrega vodnika, modrega, previdnega očeta zgubi, kot je bil splošno nad vse priljubljeni pokojni blagi dr. Janez Bleivveis. Zguba je nenadomestljiva; ni ga več! Ali nekaj je, kar je med nami ostaio in to je njegov zgled, katerega vsak po svojem stanu in moči posnemajmo, in pa njegovi blagomili duh, kateri naj vedno nad narodom slovenskim kot angelj varuh čuje, ter naj ga na vse strani varuje otročjeneumnih razporov med strankami, kakoršni godili in ponavljali so se za časa pokojnega očeta med živimi večkrat, ki jih je pa vselej modro poravnati in umiriti vedel in znal. Ker nam je mili pokojni vitea in oče toliko neprecenljivo doto se svojimi blagimi zgledi na vse strani v moraličnem oziru zapustil, toraj ali hočemo ta zaklad res kedaj zakopati in ga brez obresti rjuveti pustiti? Nikakor ne! Dobri otroci poslednjo voljo svojega očeta vselej natančno, vestno in do pičice spolnijo; spolnujmo tudi mi vsi Slovenci poslednjo voljo narodovega očeta, pokojnega dr. Janeza Bleiweisa, na vse strani in vestno, katera je: edinost, sloga in vzajemno delovanje za vsestranski blagor in napredek slovenskega naroda na podlagi gesla: „Vse za vero, dom in cesarja'*! Ako bodemo temu zadostovali, srečni bo-demo in napredovali bodemo vsestransko, vidno in krepko, za kar nam gotovo nikdar žal ne bode.
Ker dobri sinovi in hčere tudi še po smrti za svoje stariše molijo in se jih hvaležno spominjajo, in ker so tudi prebivalci vse tukajšnje fare zavedni sinovi naroda, skazali so pokojnemu očetu milemu dr. Janezu Bleivveiu s tem zadnjo east, da mu je pri farni cerkvi dne 30. u. m., ko je tu sem prežalostna vest došla, opoludne in zvečer, ter 1. dne t. m. — v dan njegovega pogreba pa zjutraj, opoludne in popoludne ob 4. uri z mrtvaškimi zvonovi zvonilo. Danes pred zornicami bila je pa v cerkvi osmina s cerkvenimi molitvami (biljami) po nepozabijivem pokojniku tukaj opravljena, katere se je vdeležila polna cerkev ljudstva, kar je gotovo najbolji dokaz prave bvahžne ljubezni tukajšnjih prebivalcev do umrlega očeta. Tudi pogreba v Ljubljani vdeležili so se v imenu tukajšnje fare, občine in šole dne 1. t. m, gosp. župnik  Anton Žgur ,   g. župan Andrej Frank  in
pa podpisana malenkost; a vdeležencev pri pogrebu v Ljubljani iz tukajšnje fare bilo bi še več , ko bi bili vedeli za očetovo smrt in njegov pogreb o pravem času. Bog!                                                               M, Rant.
Iz Podrage na Vipavskem 18. dec. J. — Kakor ves*
slovenski svet,   tako   je   tudi   nas   Podražane pretresla prežalostna novica ,   da je preblagi „oče" Slovencev in neutrudljivi vrednik ,,Novic*', častiti gosp. dr. Jan. Blei-weis vitez Trsteniški umrl. — Zares z žalostjo smo si to vest drug drugemu pr povedovali.    Tužnega   srca   in solznih oči smo zdihovaii:   Očeta,   milega našega očeta ni več! — Kaj je bil pokojni za mili naš narod, to ve vsak, kateremu je njegovo delovanje znano. Zatoraj  pa pravici   žaluje   vsak   pravi   narodnjak   in   domoljub pa njem!   —   Dan pogreba njegovega, to je,  1. dne t. m. ob 4. uri popoludne   culo   se  je   po   vsi   naši Vipavski dolini milu zvonenje, katero nam je naznanjalo, da ravna sedaj   izročujejo pogrebci v Ljubljani truplo  pokojnega črni zemlji.   O tužeu spomin!   —  Radi bi se biii vdeležili pogreba njegovega v Ljubljani tudi mi,   ker   pa ta ni bilo mogoče ,   sklenili   smo   imeti   v tukajšnji cerkvi črno   sv. mašo za pokojnim.    Na željo  Čast.   gosp. faj-moštra šentvidskega   Jan. Tomažiča   se je pa omenjena sv. maša služila v farni cerkvi v St.  Vidu dne   15. decembra t. 1. ob 9. uri.   —  Ta   dan se zbere v šolskem poslopji   v Podragi   ves   občinski odbor   z županom   na čelu, čitalnični udje s predsednikom in vsa šolska mladina z gosp. učiteljem in  našim gosp. duhovnom; ko se je vsakemu   izmed nas   pripel črni   robec na levo roka in ko so se pripeli zastavama Črni trakovi,   vzdignil se je sprevod iz šolskega poslopja proti St. Vidu v tem-le redu:   Prva   je   šla  šolska   mladina  z gosp.   učenikom. Deklica nesla je krasen venec, na čegar trakovih je bil narejen z zlatimi črkami napis:   ,,Mladina   svojemu dobrotniku". Potem so šli občinski odborniki in svetovalci z županom ,   potem   čitalnični   udje s svojim predsednikom.   Eno zastavo nosila je šolska mladina, eno pa či-talničin ud. —  Ko smo tako dospeli v St. Vid, šli srna v prostore, tamosnjega   bralnega društva .,Sloge",    Tam smo se  združili s Sentvidci   in Lozičani   ter skupno sli v cerkev, kjer je bila napravljena rakev, katera je bila vsa z zelenimi venci obdana.   Iz  Podrage bili so prineseni   štirje   venci.   Eden:   „Občina   Podraška   svojemu častnemu občanu", drugi: ,,Čitalnica Podraška svojemu častnemu članu",   tretji:   , Šolska mladina svojemu dobrotniku" ,   in četrti   od pisatelja teh vrstic z napisom : „Narodnemu očetu   v spomin   žalujoči naroden sin". — Sv. mašo so služili   preč    gosp. Jan. Tomažič ,   župn'k šentvidski ,   pri   kateri sta ievitirala gg. Jan. Pogačnik, duhovoik podraški,   in Jan. Hiadnik,   duhovnik loziškir Med sv. mašo peli so vrli šentvidski pevci ,,rekvijem", in po sv. maši   mili   dve pesmici:   „Nad zvezdami"   in „Jamica tiha".    Potem smo se tužnega srca vrnili vsak na svoj dom,   preraišljevaje,   daje očitno,   da narodna ideja,   katero je pokojni vzbudil,  se zmiraj bolj razvia ter da je nemogoče jo več zatreti.
Iz Kranja 18. dec. — Gosp. dr. Karol vitez Blei-weis-Trsteniški je v spomin svojega pokojnega očeta, našege neumrlega rojaka, daroval tukajšnjim ubogim 90 gold. Darovana svota se je z najtoplejšo zahvalo sprejela in 13. t. m. na rotovžu med mestne uboger razdelila. — Pri sv. Krištofu v Ljubljani pa so isti dan v hladno zemljo položili redkega dobrotnika naše šolske mladine, g. Valentina Bleivveisa. Imel je rajnki navado o božičnih praznikih našo revno šolsko mladina obdarovati s toplo vbleko. Da se pa ta lepa navada ohrani tudi po njegovi smrti, volil je v ta blagi namen v svoji oporoki 5000 gold.    Večni mu spomin!
Iz Bizovika pod Ljubljano 16. dec.   —  Tudi naš>
vas je pretresla žalostna novica o nenadni in prezgodnji
413
smrti očeta vseh Slovencev, dr. Jan. Bleiweisa viteza Tr'teniškega, ki je bil pravi in častni ud in velik podpornik naše čitalnice pa tudi naš častni občan. Brž ko smo to žalostno novico zvedeli , razobesili smo s č;tai-nioe črno zastavo, ki je vihrala vse tri dni, z zvonika pa so vsak dan po celo uro opoldne tožili o žalostni dogodbi, ravno tako so peli še za njim, ko so ga k pogrebu nesli. Mi pa, občani in udje čitalnice smo se v obilnem številu in s čitalnično zastavo vdeležili krasnega pogreba v Ljubljani, in zdaj, ko ga več ni, zapišem v imenu vsega našega odbora s tužnim peresom : Bog daj blagemu iepši m^r, kakor ga je imel ca zemlji! Nam pa zopet kmalu obudi njemu vrednega naslednika, čegar geslo bo geslo nepozabljivega rajncega: ,,Vse za vero, dom in čara!"  — Večen mu spomin!
T. Babnik. Iz spodnja Šiške.    (Saza čitalnica) ima svoj redni •občni zbor v praznik sv. Štefana dan ob pol 3. uri po-poludne.   Nai  bi se častiti društvenki obilo vdeležili.
Iz Ljubljane. — Naši državni poslanci so se vrnili na praznike z Dunaja za kak mesec dni , a za Božič nam niso prinesli nobenega darilca. Bodi to potoženo Taaffeju! — Pravijo, da so prav radi šli z Dunaja, ker so tam ljudje, posebno pa Judje, še zmiraj hudo razjarjeni zavoljo glcdiščnega požara.
—   (Odbor Matice slovenske) ima danes popoludne sejo, pri kateri si med drugim voli tudi predsednika na pokojnega dr. Jan. Bleiweisa mesto«
—   (Deželni odbor) je sklenil, da se imajo zarad veče osobne varnosti občinstva, katero obiskuje gledišče, proti nevarnosti ognja sledeče naredbe takoj izvršiti, namreč : 1) na vseh gledišeinih prehodih (mostovžih) in stpnicah imajo razun plinove svečave goreti tudi sve-tilnice z oljem; 2) na stopnicah na galerijo kakor tudi na onih, ki drže v lože, se imajo na obeh straneh na praviti železni držaji; 3) med vsako predstavo naj bodo stranska izhodišča (vrata) iz gledišča edino le z zapahom zaprta, ključi pa naj se proč vzemo; 4) vrata iz parterja se imajo tako narediti, da se bodo dala lahko in popolnoma odpreti; 5) na gredi nad odrom se ima napeljati poseben plinovod, vrh tega pa se ima razun na odru tudi še na drugem lahko pristopnem kraji orni ¦ sliti naprava, da se v potrebi plin zapre, ako bi ne bilo mogoče zapreti ga na odru; 6) za porabo na odru in na gredeh nad oorom se ima napraviti prenosljivo gasilno orodje (ekstinkterji); 7) za oder se imata omisliti 2 velika volnata koča in rešilna vrv; 8) prvih 5 lož pri tleh na obeh straneh odra naj bode vselej ob času predstave odprtih; dotični p. n. posestniki lož blagovo lijo naj toraj na splošuo korist *voje lože, kedar se gle-diščina blagajnica odpre, odpreti dat\ Slavno občinstvo, ki hodi v lože, pa se prosi, da naj hodi iz gledišča skozi stranska vrata.
— (Poslopje ljubljanskega gledišča) je oni teden po povelji deželne vlade pregledala natanko posebna komisija, kateri je bil na čeiu gospod deželni predsednik sam. Tudi požarna straža se je posvetovala in podala deželnemu odboru svoje nasvete. Zdaj se bo nemudoma vkrenilo vse , kar je treba zoper nevarnost požara in more priti v okom nesreči, kakoršna se je na Dunaji zgodila.
—   (Psi) so v Ljubi ani in njeni bližnji okolici v hudi kontumaci, ker se je bil uže pred mesecem dni pokazal stekel pes, ki je več druzih po padel. Pa ljudje se premalo zmenijo za magistratno prepoved, psi letajo brez torb ali pa le s slabimi še zmiraj po mestu. Oni teden je popadel eden takih nekega otroka in ko so ga vjeli, so spoznali , da je bil stekel. Zato je zdaj policija podaljšala kontumaco in poostrila zapoved tako, da bo vsak,   čegar pes bo letal okoli brez torbe ali pa ne
z dosti trdno torbo , naznanjen deželni sodniji in hudo kaznovan. Pazite vendar na pse. da ne bo nesreče, ker groznejše bolezni ni ko je steklina, če pride v človeka.
—   (Popravek.) PoroČevaje o delitvi oblek ubogim dečkom in dekličem v ljubljanaki čitalnici smo med dobrotnimi damami imenovali gospo Mosovo namesto gospodične O r love, kar bodi tu popravljeno.
—   (Darilo.) Gosp. dr. Karol Bleiweis vitez Tr-steniški je v spomin na smrt svoiega preblazega očeta ljubljanski požarni straži daroval 50 gold.
—  (,,Bleiweisova svečanost o njegovi sedemdesetletnici L 1878.u) Ta knjiga, ki je prišla na svitlo kmalu po dr. Bleiweisovi sedemdesetletnici in popisuje vso svečanost, se dobiva še pri čitalničneni služabniku v Ljubljani po 70 kr.
—   Umrla je in danes bila pokopana 93 let stara gospa Josipina pl. Wurzbach, mati g. predsednika družbe kmetijske, barona Karola Wurzbacha Tannen-berškega.
—    (Slovensko gledišče) V pondeljek so Šle čez oder štiri manjše igre: ,,Diamant", ,,Ena se mora množiti", „Brati ne zna" in ,,Garibaldr*, izmed katerih ste pa le zadnji dve dosegli povoljin vspeh , akoravno so igralci in igralke vseskozi vrlo igrali. Prva je za naše razmere premalo umevna , v drugi igrajo le samo štiri dame in to je preenolično, kajti z vsem rešpektom pred dotičnim damam rečeno — uho se vtrudi poslušati vedno le ženske glasove, če še tako prijetno zvone. Pri tretji igri pa je uže prišla veselost in dobra volja med poslušalce in to po igri sami, kakor po igralcih, ravno tako pri četrti. Posebne pohvale vredne so bile gospodični Nigrinovi in gospa Gutuikova, med igralci pa gospoda Kajzelj in Sršen zavoljo svoje naravne komike; pa tudi drugi so zaslužili vse pripoznanje. Gledišče ni bilo posebno polno, morda žalostna osoda dunajskega nring-teatra" plaši tudi naše občinstvo.
—  (Vabilo k večerni zabavi), katero priredi čitalnica ljubljanska v svoji dvorani na sv. Silvestra večer, s sodelovanjem moškega pevskega zbora pod vodstvom g. Valente in glediščnega orkestra pod vodstvom gosp. Majerja. Program zabavi je : 1. Gerbič — ,,Kolou, poje moški zbor. 2. Deklamacija gospice CJke Rodetove. 3. Abt — ,,Plesalna", poje moški zbor. 4. „Igra na citrah ' gospice Cilke Rodetove. 5. L terija 6 Veit ,,Cvetka in keber", komičen prizor. 7. Dramatičen komičen prizor, sestavil gosp. Vincencij Vizjak. 8. Ned-ved - ,.Zvezna", poje moški zbor. 9. Nagovor o polu noči gosp. Drenika. — Po polunoči je prosto razve-seljevanje. — Med posameznimi točkami in popolunoči svira godba. Pristop je brezplačen, a samo in izključ-ljivo le za ude čitalnične in ,,Sokola". — Začetek zabave ob polu 8   uri zvečer.                                  Odbor.
—   (Vabilo gospodom drustvenikom narodne čitalnice Ljubljanske) v občni zbor 26. decembra dopoludne ob 11. uri v čitalnični dvorani. Vrsta obravnavam: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo bkgajnikovo. 4. Nasveti posameznih društvenikov. 5. Volitev dveh pregledovalcev za račun. 6. Volitev 15 odbornikov.                                            Čitalnični odbor.
—  (Poziv.) Slovenski pisatelji, kateri imajo izgo-tovljen kak rokopis , ki je namenjen Matici Slovenski, naj blagovolijo poslati ga čim preje društvenemu odboru. Isto tako naj se, kakor hitro mogoče, oglase tisti pisatelji, ki nameravajo še le sp sovati kako delo, katero hote ponuditi Matici Slovenski, da je izda.
Odbor Mat ce Slovenske.
—   (Mali, slovenski stenski koledar) izdala je Biaz-^ nikova tiskarna, ter ga prodaja po 16 kraje.
414
—  (f August Šenoa), ki je bil 15. t. m. v Zagrebu pokopan j je bil najbolj znan hrvatski pisatelj. Rojen 1. 1839. je študiral v Zagrebu in v Pragi. Na Dunaji je vredoval ,,Slav. Biatter" , pozneje ,,Glasonošo", nazadnje pa ,,Vienca"; razen tega je spisal veliko povesti. Imel je službo tudi pri mestnem glavarstvu. Bolehal je okoli 9 mesecev, 13. t. m. pa ga je vzela smrt. Pogreb njegov je bil veličasten; slovenska društva ljubljanska so mu položila na rakev vencev in poslala k njegovemu pogrebu v Zagreb še posebne deputacije , katere so Hrvatje prav bratovsko sprejeli. Truplu duhovitega in marljivega pisatelja bodi žemljica lahka!
— (Nov slovenski Časnik z naslovom »Mir"), namenjen posebno slovenskemu ljudstvu na Koroškem, bo z novim letom začela izdajati družba sv. Mohorja v Celovcu. Izhajal bo 10. in 25. dne vsacega meseca in veljal celo leto le 1 gold.    Dobro!
—  Levkam-Vevške tovarne v Gradci in na Vevčah je kupila dunajska „deželna banka", ki misli vsa taka podvzetja združiti.