Štev. 17.
^ "V ]\Xai:*il>orii 1. septembra
Tečaj IY.
Pregled. Poezija:  Hercegovačka. — Osodepolni ključ. — Iz zapislcov slovenskega umetnika. Haloze in Haložani. — Zopet nekoliko črtic o Bosni in Hercegovini. — Listnica.
Hercegovačka.
Speva Zorislav.
»iaj z Dormitora se planine Tam miče, z gore glasovite, S pogorij taj Hercegovine, In črne-gore bojevite?
Z brdóvja stopa v nizM dol, Vsak nosi v srcu gorko bol. Osvétnikov je četa ta, Nje klic: Na boj! Ura!
Tam, kjer podi svoj val Neretva,
Na srbska tla pobega Drina: Zvršuje se krvava žetva. Štrli v plamenu podrtina; Tam v vodi, ognju bolečin Se reši tužni raje sin ; Osvétnikov pa četa vsa Grmi: Na boj! Ura!
Orožja manjka? — Tur'k je dajef
In živež krije — mest zidovi! Več nego „nizama" — je „raje" ! Zavetje dajo — gor gradovi! Če goni sosed te od vrat: Glej ! proza roko slavski brat ! Osvétnikov pa četa vsa Grmi: Na boj! Ura!
Na boj! — Eešenje v njem ti zori!
V oblake zbiraj se v planinah. Kot grom od skal do skal se ori, Kot toča vsuj se po dolinah!
Tvoj klic „Za pravo! Svobodo!" Evropi naj vrši v uho ! Osvétnikov pa četa vsa Grmi: Na boj! Ura!
MS*»»--
IT
132
Osodepolni ključ.
Spisal V. E—n.
Lovro Kopiivar bil je uže kot dijak jako marljiv, da-si od prirode bogato nadarjen. Samo ob sebi je razumljivo, da si je po svojej neutrudljivosti v učenju, kakor tudi po svojem lepem obnašanju pridobil „ljubezen in spoštovanje svojih učiteljev, součencev in drugih Ijudij,. s katerimi je dohajal v dotiko." Vse svoje nakane, vse svoje šolske izkušnje je po sreči dovrševal.
Drugače se mu je godilo, ko je stopil v praktično življenje. Po dovršenej gimnaziji odločil se je junak naše do-godbe za zdravništvo, in je v nekaterih letih res stopil z najboljšimi svedočbami kot praktičen zdravnik v javnost. Naselil se je prav v glavnem mestu Kranjske dežele, hoteč v domača tla vsaditi prva zrnca svojega narodo- in človekoljubnega truda.
A mladim zdravnikom je začetek trikrat teži nego drugim ljudem; kajti, da-si ljudje ne dvomijo o njih sposobnostih, vendar jih nikakor radi k bolnikom ne kličejo meneč: „nema še dovolj izkušnje!" Da! celo, če vedo, daje mladi zdravnik mnogo bolj pazljiv in skrben nego stari, vendar jih odvrača misel : „človeka najbolje izkušnje brihtajo." Proti temu mnenju nij leka; samo sreča utegne tu dalje pomagati.
Došedši v Ljubljano nas Lovre nij imel po vsem mestu nijednega znanca, in ker je le redko zahajal v gostilne, bil je po mestu tudi malo ali celo neznan, in čeravno si je dal na hišo, v katerej je v drugem podu stanoval, lično tablico z napisom: „Dr. Lovro Ko privar, zdravnik", pribiti, in tudi zvonček v sobo napeljati, da bi ga lehko vsakdo poklical na težavno službo, če treba, tudi sredi trde noči, — vendar je uže dolgih štirinajst dnij zahman pričakoval ure, da kdo pride iskat njegove pomoči. Lehko si torej mislimo, kaka obupnost se je polastila mladega doktorja, ki je bil doslej razvajen, vsako svoje dejanje z najboljšim vspéhom dovrševati.
Petnajsti dan, —- bila je baš nedelja — prebiral je še naš doktor, kakor navadno, pozno v noč debele medicinske knjige. Toda nič več nij čutil v sebi onega veselja k učenju, kakor preje; nič več nij mogel gledati v knjige. Obupan pahne ves kup knjig v kot ter leže na blazino. A tudi tam ne najde zaželenega miru ; pelaste se ga raznovrstne skrbi ; mislil je vedno na žalostno prihodnost, ki ga čaka. Nemiren vstane ter zopet prešteje malheno svotico denarja, ki mu je še ostala na razpolaganje. Jedva teden dnij bi še bilo dosti k preživljenju s to malenkostjo in to samo pri najstrožej vzdržljivosti !
Ura odbije jednajst.
Mladi zdravnik ves nevoljen upihne luč ter se vrže v posteljo. Dolgo, dolgo misli in premišljuje svoje stanje ; pred oči mu zdaj tudi stopi lepa njegova preteklost. Polagoma se mu v duši nashka vse njegovo življenje, vzbudé se srečni spomini nekedanjih časov, — in to ga déla sedaj še holj otožnega.
Jel je celo obžalovati, da si nij izvolil drugega stanu ter da nij izpolnil želje svoje pokojne matere, ki je zmerom hrepenela, videti ga pred oltarjem opravljajočega brezkrvno ¦daritev.
Slednjič ga objame debrovoljni spanjec in ga zaziblje na svojem naročaju.
Ali čuj ! — Miloglasno zapoje zvonček ; nekedo je v sili in išče pomoči ! —
Kot blisek skoči mladi zdravnik po konci in hiti k mizi luč užigat. „Sveti Bog, res je uže skrajni čas, da uslišiš moje mile prošnje!" pravi z veselim glasom sam pri sebi ter v temi tava po sobi.
Zvonček zapoje uže v drugo, in zdaj še vse močneje in delj nege prvič. Zdravniškemu prvencu ta žvenket pretresa ves mozeg do zadnjih kostij, zdi se mu zvončka glas podoben upitju utapljajočega, ki kliče za božje voljo na pomoč.
V velikej naglici lopiitne naš človekoljub ob mize, žepna ura pade mu na tla, stekle se jej razdrobi na tisoče in tisoče drobnih koščkov.
Toda zdaj nij čas, takih malenkostij jemati v ozir! Zdaj gre za človeštva blagor, za zaslužek! V velike srečo si šteje, da slednjič najde užigalne klinčke, in da more prižgati svečo. V svojej nestrpnosti ne more pričakati trenotka, da bi vendar enkrat prišel na ulico pogledat rešilnega angela, ki je potegnil za rečnik, ki je v zvezi z žico (drotom) njegovega zvončka. Naglo odpre okno in je zaloputne s tako silo v stran, da šipa, ki se je bila zadela na zavesni žrebelj, žvenkljaje razleti. A kaj je tudi te v primeru k radosti, trpečemu človeštvu in sebi na pomoč poskočiti ?
A kedó bi mogel popisati jezo in obup, ki sta mu predirala v dušo, ko ugleda na ulici tropo pijaucev, ki se mu glasne reže in ga zasmehujejo, ker se jim je tako lehko dal premotiti !
V velikej nevelji zapre zopet okno ter pregrne odprtino, ki jo je napravila ubita šipa, z žepno ruto. —
Zopet leže v posteljo srdito mrmraje sam na sebe: „Čemu si se tako prenaglil? Zakaj bolje ne paziš in bolj polagoma ne odpiraš oken? Sej oi tudi pogled skoz okensko linico bil zadostoval?" To in drugo premišljujoč trdno sklene, v prihodnje biti v svojem ravnanju bolj previden. —
„Kakó? Je-li res ali sanja? Zvonček zopet poje?" — Res! sedaj je bil njegov zvok bolj zmeren, tudi nij kar zaporedoma bingljalo, ampak prenehoma. Se enkrat se je tako milo zaslišal zvonca jék, kakor da bi bil prijazni maj-nikov vetrič zamajal rečnik!
„Ne, ne, tega ne déla hudobija, nagajivost. Nekedo, me res kliče k bolniku!" Take sam k sebi govoreč naš Lovro počasi in z dostojnostjo vstane iz mehke postelje. Sploh je zdaj njegovo početje vse bolj previdno ; in prepričan, da se tisti, ki je zvonil, ne šali, gre previdno k oknu, otvori linico ter pogleda dol na ulico.
Baš je bleda luna posvetila izza oblakov in z milo svojo svitlobo obsijala mesto in ulico.
Zdravniku kar srce v prsih od radesti poskoči, ko se na lastne oči prepriča, da ga drugi pot nij varala slutnja. Samega veselja se mu iz prs zmuzne vesel klic : „HvalaBogu!"
Ženska oseba z belim slamnikom na glavi je čakala spodaj; začuvši zaškripanje linice obrne se kvišku, in jame doktorja tako-le ogovarjati:
»Oprostite, preljubi gospod doktor, da se drznem, vas tako pozno v noči motiti in buditi. Verjemite mi, samo na vas stavim jedino svoje upanje." —
„0, prosim, zelo me veseli, da imate toliko zaupanja do
133
mene. Rad vam postrežem, ob katerej koli uri hočete, po dnevi ali po noči. Dovolite mi samo en trenotek, da se ob-lečem; takoj pridem doli!" odgovori Koprivar poln prijaznosti.
„Take postrežljivosti bi se pač ne bila nadejala, gospod doktor; tudi nij treba doli priti. Samo to bi vas prosila, da mi vezni ključ daste. Kar skoz okno mi ga vrzite doli !" pristavi ženska.
„Vi hočete ključ od veznih vrat?" zastoče začudjen in prestrašen naš Lovro.
„Da, da, gospod doktor, ključ ! Jaz sem hišinja pri grofici, pri gospoji Rant-ovej, ki stanuje tu-le v prvem nastropju. Baš včeraj je prišel z novim dragonskim polkom moj bratranec v Ljubljano. Ker je vedel, kjer služim, obiskal me je, kar je samo ob sebi dovolj jasno, brž po svojem dohodu. Da pa tu doma némam časa kaj z njim se pomeniti, to si uže sami lehko mislite. Izprosila sem si torej pri stari grofici dovoljenja, proti večeru iti k njemu. Bila sem res uslišana. Povedala sem mu pa uro, kedaj se pri nas navadno zapirajo vezna vrata, in sem ga prosila, da prideva še ob pravem času domov. A, zašla sva v veselo družbo; ples meje zamotil ; ko na uro pogledam, ustrašim se in vidim, da je uže blizo jutra, kajti šlo je uže na tri četrti na tri. Oba se brzo odpraviva, on v vojaščnico, méne pa kar prepusti samej sebi. Boječ se, da bi me grofica, ki me še celo v svojej bolehnosti večkrat kliče po noči, ne bi zgrešila, drznila sem se, vas, častiti gospod doktor, poklicati. Ne hudujte se, ljubi gospod; sila kola lomi; človek, ki tone, prime se za slamico, da-si mu malo upanja obeta. Zdaj pa vas še enkrat prosim, storite mi to dobroto, in vrzite mi svoj ključ na ulico ; sej ga tako ne bodete več potrebovali ; jutre vam ga takoj nazaj prinesem s tisočero zahvalo." —
Govorljiva hišinja gospe Rant-ove bila je vendar enkrat svoj govor okončala. Doktor Koprivar samega strmenja in tudi pobitosti zavzet nij vedel besedice črhniti. Molče se uda v osodo ter stopi do vrat svoje sobe in sname z žreblja zaželeni ključ ter ga tako nesrečno vrže skoz okno, da ubogej hišinji na glavo pade in ta od bolečine glasno zajékne. Ali kmalu pozabi na svojo bol ter pobravši ključ naglo izgine kot senca v hišo. Naš Koprivar brž zaloputne okence ter se v novic spravi v posteljo. —
Ker je bil uže zelo potreben spanja, sili se zaspati ; in slednjič se ga res prime nekova omotica, ki pa — po izreku izkušenih zdravnikov — človeku več škoduje nego koristi.
Zdaj — o vi darežljivi nočni duhovi ! — zdaj pa zvonec zopet zapoje, primerno močno, pa v malih prenehljajih ! —
„Ali zopet kaka hišinja išče ključa?" bila je prva misel našega zdravniškega začetnika. — n^®; trikrat me vendar ne sme varati bridka osoda!"
To dvoje mnenje mu v trenotku prešine glavo ; hitro je stal pri oknu in radovedno gledal na ulico.
Zopet je šetala pred hišo v temno ruto zavita neka ženska osoba.
„Cesa pa želite?" oglasi se nekoliko ošabno Lovro. — „Ali ne stanuje tukaj neki zdravnik, Koprivar po imenu ?" „Da, in ta sem jaz !" odvrne naš junak s precej zado-voljnejšim glasom.
„Trgovskega svetnika Zalaščeka gospo vije hud krč; prosim, opravite se kolikor se da naglo; jaz vas bodem tu počakala.   Požurite se, gospod doktor!" prosi sluznica.
„Hud krč? Gospa trgovskega svetnika? Ž njo iti?" Ta vprašanja si je stavil doktor v neizmérnej radosti. Skoro, da je pozabil, kaj mu je zdaj storiti. „Takój, moje dete, takoj — v trenotku sem dole !" zakliče spodaj stoječej deklici.
Dovolj nam je znana basen o zajcu in polžu, katera sta se bila domenila in za stavo se pogodila, kedó izmej obeh bode prej dospel na določeni cilj : — polž je lazil počasi in je stavo dobil, v tem ko je zajec urno tekel, pa mej potoma zaspal, in tako stavo izgubil.
,,Naglica je mati zmešnjave", pravi nék pregovor ; in tega resničnosti se je mladi doktor kmalu prepričal. Obul se je naglo; ali kaj! Škorenj desne noge tičal je na levej, levi pa na desnej nogi. Trebalo je torej preobuti se. Dalje je narobe oblekel brezrokavnik; moral je tedaj zopet v novic se preobleči. Dobrovoljni bralec bi si utegnil misliti, da je ta nezgoda zelo usrdila našega doktorja. Nič menje nego to: še zmenil se nij za vse to, kamo li godrnjal! Sej zdaj nij bilo časa togotiti se nad takimi malenkostmi, zdaj, ko mu je širila vesela nadeja prsi, da se kmalu, kmalu popolnem zado-voli z novim stanom, in ko se mu sreča tako milo smehlja. Zakaj ne bi še zadnjih udarcev nesreče mirno prenesel?
Slednjič se je naš doktor opravil, ter naglo doli hitel po stopnjicah. Uže je prijel za kljuko veznih vrat, kar se spomni, da nema ključa! Domisli se, da ga je plesoljubnej hišinji posodil!
„Bes te plentaj — ta je pač najnesrečnejša noč, kar sem jih doživel!" zagodrnja sam na sebe. „Kakó zdaj pridem na ulico?"
Kakor je nekdaj korenjaški Samson stebrovje svetišča tresel, tako se je naš Lovro upiral proti vratom. Ali zahman! Kakor bi se norčevala iz ubozega siromaka, in mu očitala njegovo slabost, zaškripala je v časih velika ključavnica s svojimi železnimi čeljustmi.
„Ali kmalu pridete, gospod doktor?" bojazljivo vpraša zvunaj stoječa postrežnica. „Naša gospa trpe hude bolečine in uže težko čakajo pomoči! Za Boga, hitite, da ne prideva prepozno !"
Doktor zbere še jedenkrat vse svoje moči ter poskuša ulomiti ključavnico ; — slednjič pak mora vendar le pripoznati, da nij kos takemu junaškemu činu. Odloči se torej, iti po svoj ključ k hišinji. (Konec pride.)
-se-
lz zapiskov slovenskega umetnika.
Izvirno spisal Vatroslav. (Konec.)
XV.
Podrti upi, nove nade.
Ko mimo Mihalovca pridem, spomnim se nekdanjih Lenč-kinih besed, ktere mi je pri najinem lanskem razhodu dala na pot, in nov žarek upanja mi posije: morda me ona še ljubi in me še vedno pričakuje? Sej mi je obljubila, „če se kdaj nazaj povrnem, da jo najdem še vedno meni udano in da me bode z veseljem sprejela." Z blaženo nadejo podam se gori k Skrjančevim.   Ko se hiši približujem, pride
17»
134
mi Milko nasproti in me z neizrekljivim veseljem pozdravi ter v prednjo sobo pelje. Tu me vsi radostno sprejmejo in srčno pozdravijo; a Lenčike nij videti. Ko Milka vprašam, kje bi ona bila, reče mi ta z otožnim glasom : „Lenčike nij več, — omožila se je tja gori v Pohorje. . .
„Tedaj se mi je tudi ona izneverila?" vzkliknem ves obupan.
„In je pred kratkim — umrla!"
„Kaj? Lenčika mrtva?" sežem mu v besedo.
„Da, da, blagi moj Vatroslav!" nadaljuje Milko.
„Oče so jo silili k možitvi in siroti se je preveč potožilo po Vas. Ko je iz doma odhajala, naročila mi je, če se kedaj vrnete, naj Vam povem, da Vam vse odpušča ; nje srce je edino za Vas plamtelo." Moj edini odgovor je bil zdaj težek vzdihljaj.
Z bolečim srcem se poslovim od Milka in njegove rodbine, ter se otožen spustim po pustem brdu v tiho dolinico, kjer sem pred dvema letoma, v bližini mile Lenčike, prvo svojo ljubezen, najsrečnejše ure svojega življenja prebil. Pri pogledu tega priljubljenega kraja obide me neizrekljiva žalost. Usedem se na pobrežino bistrega vrelca, kjer me je mili pogled Lenčike prvikrat zadel, ter s Stankom Vrazom kličem :
nVidjam vas opeta; zdravo mi svedj bili, Vi krajevi meni i ljubavi mili ! Ovde j 3 dolina, ovde in studenac, Gdé na glavu draga metnula mi venac. Evo ti je potok, gdč još videli lani, Rajskom svom lepotom gdé sve kolo zani. Evo je i prizor, gdé zoru čekaše, I na „dobro jutro" — „Bog daj" mi vratjaše. O gdé si mi, mila, mila ko mio sanak ? Sunoe se več smirja, ostavlja me danak. Tebe nejma, ja sam ko metulj sred travnja, Što još cvetje traže; ocvalo odavnja." — *
* *
Tak je tedaj bil konec moje poetično-umeteljniške, tro-jedine ljubezni, katere tragični izid sem jaz sam s svojo omahljivostjo zakrivil. Prvima dvema, ki ste z dušo in telom mene ljubile, sem se lahkomiselno izneveril; tretjej, ki me je s prilizljivostjo omamila, posvetil sem se izključljivo ter se je z vso strastnostjo oklenil. Pravična kazen je bila moj zasluženi delež.
Srce mi je zdaj izgubilo ves pogum ; duh ves onemogel ; raj mojih najlepših spominov bil mi je kot od kerubimatako rekoč pred nosom zatvorjen. Začutil sem gorje, kojemu se pravi: samemu biti na svetu. Jel sem hoditi od kraja do kraja, da si preženem bolest srca. Naposled v meni premaga umeteljnik ljubovnika. „ Človeška družba, v kojej sem srčno obolel, naj me zopet izleči" — s to mislijo iščem tovarišev, in če mogoče, veseljakov. Taki se mi naključij© na Krembergu, odkoder z njimi grem na Dr vanj o k znanemu daleč na okrog rodoljubu: Dominiku Golniku. Tu najdem zbrano veselo družbo slovenskih dijakov, med njimi mnogo sošolcev, znancev in prijateljev, kateri me radostno sprejmejo. V tej dobrovoljnej družbi preživim nekoliko krasnih dnij in nočij, obhajaje v časih globoko pod zemljo, v pro-etranej kleti, na orjaških sodih, med veselim petjem in žvenk-Ijanjem polnih čašic svoje novo „srčno vstajenje." Ko pa se dobrovoljni gostje zopet na vse kraje razkrope, ostanem
jaz sam pri gospodarju ter si ogledam izvrstno njegovo posestvo.
Dično poslopje čolnikove hiše dviga se v tihem zavetju prijazne dolinice med Bačkovo, Ihovo in Zagaj-skim vrhom, na malem griču in je krog in krog z njivami, travniki, goricami in gaji obdano. Pred hišo najužnej strani, nahaja se umetno uredjena in skrbno obdelovana drevesnica, v katerej je silno število vsakovrstnih drevesce nasajenih, na severnej plati pa, ob znožju vinograda, je velika trsnica, kjer se rožje in trsovje zareja. Sploh je po celem posestvu mnogo sadnega drevja nasajenega in povsod se vidijo sledovi umnih gospodarjevih rok.
Z ličnega balkona, ki se na dveh kamenitih stebrih nad hišnimi vrati vzdviguje, je lep razgled proti jugu črez dolino, po katerej se Drvanja v mičnih ovinkih med travniki vije, na obe strani pa se dvigajo valoviti holmci z ličnimi hišami posejani.
Tu mi zopet nekoliko ozdravi srce, in ko si načrtujem razne plane dalnjega življenja, pride mi zopet — in z mogočno silo — morje na misel.
Kopno se ti je izneverilo; hajdi na mokro! tako mi je velelo srce.
V Pulj dospevši, pridružim se ravno na odplav priprav-Ijajočej vzhodno-azijskej ekspediciji, in odplujem z njo na fregati „Donavi" proti — Kitaju, tam med dalnjimi kečkavci sreče poskušat. Ko sem odjadral, spominal sem se živo Prešir-novih prekrasnih redkov :
„Po morji barka plava, Nezvesta bodi zdrava, Sto tebi sreč želim! Po zemlji srečno hodi. Moj up je šel po vodi, Le jadrajmo za njim!"
In tako sem se zopet mokremu svetu podal v naročje. Ako se komu moj namen prenevaren zdi, naj ga tolaži moje prepričanje : da sreča ostaje tu kakor tam enako trmasta, enako nestalna — ženska stvar; koliko pa ženskam upati smemo, prepričal se je ne samo naš vrli Preširen, nego tudi njega gorki čestitelj: Vatroslav.
Knez Vla^mir Monomah.
Po Kostomarovu in drugih spisal J. Steklasa.
(Dalje.)
Prva velika zadača njegova je bila, da reši Rusijo izpod jarma divjih Polovcev. Dozdaj se je Vladimir trudil, kolikor je bilo mogoče, vzdržati mir med Rusi in Polovci; od te dobe pa se je začel na vso moč s Polovci boriti, in to stanovito in nepomirljivo. Vojskujoč se z njimi vzdignol je na-nje vse ruske kneze in vso vojaško silo ruske zemlje. Borbo je začel z dvema knezoma kočevnih Polovcev.
Prišla sta namreč Kitan in Itlar v Perejaslavl ugovarjat se o miru, seveda z namero, kasneje ta mir prelomiti, kakor je bila njih navada. Kitan je stal za nasipom za mestom, Itlar pa je prijezdil z odličnejimi osebami v mesto. Od ruske strani pa je bil odpravljen k Polovcem za poroka sin Vladimirov, Svjatoslav.
Med tem je prišel od Svjatopolka poslanec Slavata ter je svetoval, da Itlar ubijejo.  Vladimir s početka nij bil za
135
tako veroloinstvo, a njegovi svetovalci so pristopili k Slavati ter rekli : „Nij to greh, če ne držimo prisege in to za to ne, ker tudi Polovci prisezajo na mir, potem pa vendar le po-končujejo rusko zemljo in prelivajo krščansko krv." Slavata se je namenil z ruskimi mladenči podati se v polovski stan za mestom ter od tod izpeljati Monomahovega sina Svjato-slava, poslanega k Polovcem za poroka. Ž njimi so bil odšli tudi Torki — narod istega plemena, kojega Polovci; ali ker so bili naseljeni na kijevskej zemlji, držali so z Rusi. Po noči 24. febr. so oni srečno osvobodili Svjato-slava in ubili Kitana ter potolkli njegove ljudi.
Itlar je bil takrat na dvoru bojarja Ratibora. Zjutraj 24. febr. so poklicali Itlara ž njegovo rodbino na zajutrek k Vladimiru. Ali komaj so se smestili Polovci v sobo, kamor so bili poklicani, kar so se za njimi zaprla vrata in sin Ra-tiborov Oljbeg je je postreljal od zgoraj skoz luknjo, narejeno na stropu izbe. Po tem verolomnem postopku, ki so ga Rusi opravdavali s tem, da so bili tudi njih sovražniki verolomni, začel je Vladimir klicati kneze proti Polovcem in med njimi tudi Olega, od kterega je zahteval, da mu izda siua ubitega Itlara.   Oleg ga ni izdal ter ni šel k knezom.
Kijevski knez Svjatopolk in Vladimir sta pozvala Olega v Kijev na svet za obrano ruske zemlje. „Pridi v Kijev" govorili so njemu knezi, „tukaj hočemo skleniti pogodbo aa obrambo ruske zemlje pred škofi, mnihi, pred našimi moži in očeti in mestjani." Ali Oleg je oholo odgovoril : „Ne pristoji, da o meni sodijo škofje, mnihi in smerdi (stanov-niki mest in vasi.)"
Še enkrat so poslali knezi poslance k Olegu s temi le besedami: „Ako ti ne greš na neverne ter ne prideš na svet k nam, potem to znači, da ti o nas slabo misliš in da hočeš poganom pomoči.   Bog naj nas sodi."
To je bila napoved vojske. Šli so knezi na sovražnika na mesto z edinjenimi le z raztresenimi silami, kajti mesto na Polovce moral je Vladimir udariti na svoje ljudi. Vladimir z Svjatopolkom sta pregnala Olega iz Crnigova, obsela ga v Starodubu, ter ga tako dolgo oblegala, dokler nij prosil za mir. Njemu sta poklonila mir, ali pod pogodbo, da mora bezodlašno priti v Kijev na posvetovanje. „Kijev — govorili so knezi — je najstareje mesto v Rusiji ; tam se moramo sestati ter narediti red. Obe stranki ste poljubili križ t. j. prisegle na ugovor.  To je bilo meseca maja 1. 1096.
Med tem pa so napali razdraženi Polovci Rusijo, kan Bonjan je požigal z svojo ordo okolico kijevsko, a tast Svjatopolkov Tugorkan je obsedel Perejasljavl. Vladimir z Svjatopolkom pa sta razbila Polovce 19. maja; sam Tugorkan je pai v bitki in zet njegov Svjatopolk je pripeljal njegovo truplo v Kijev, kjer so ga pokopali med dvema potoma, ki vodita v Berestovo in pečerski samostan. V juliju je ponovil Bonjak navale in 20. je prihrumel v pečerski samostan. Mnihi so po božjej službi ravno počivali v svojih sobicah, ko so Polovci vlomili samostanska vrata, udrli v sobice ter vse poplenili, kar jim je palo v roke; potem so sožgali južna in severna cerkvena vrata, vlačili in metali iz cerkve sv. podobe ter proklinali krščanskega Boga in pravo vero. Takrat so sožgali Polovci tudi zamestni kneževski dvorec, imenovan Krasni, ki ga je Vsevolod sezidal na vidobičeskem holmu, kjer je kasneje bil sezidan vidubicki samostan.
Oleg nij mislil izpolniti prisega in javiti se v Kijevu na kneževski sestanek. Mesto tega se je pojavil v Smolensku, (kjer je kneževal takrat njegov brat David), nabral tukaj vojske ter se podal od tukaj doli po Oki, udaril na Murom, ki je bil pod upravo sina Monomahovega Izjeslava, postavljenega za kneza v sosednjej rostovskej zemlji. (Oče Olegov Svjatoslav, vladar v Crnigovu, kneževal je tudi v Muromu, zatorej je držal Oleg to zemljo za svojo dedščino.) 6. septembra 1. 1096 je bil Izjeslav ubit v bitki. Oleg je vzel Murom ter vkoval vse tam najdene Rostovce, Belojezerčane inSuzdalce: iz tega je razvidno, da je upravljal knez Izjeslav Murom s pomočjo Ijudij svoje zemlje. V Muromu in njegovej domovini je tačas vladalo še poganstvo ; kraj je bil naseljen čudskim plemenom, Muromci, za to se je mogel tukaj vzdržati samo po svojej družini (spremstvu), ki je bila v tem času edino slavjansko naseljenje v tej pokrajini. V Rostovu in Suzdalu in Beloje-zerskem je pa že sloveno-ruski element prvotne stanovavce nadkriljeval.
Oleg, osvojivši Murom, je zavzel Suzdal ter jako kruto postopal s prebivalci: nekaj njih je zaplenil, druge pa razposlal po mestih svojih ter jim vzel njih premoženje. Rostov se je predal Olegu sam. Ohol na tako lepe vspehe, mislil je že Oleg podvrči tudi Novgorod svojej oblasti. Tukaj je kneževal drugi sin Monomahov, Mstislav, mlad, jako priljubljen knez, Novgorodčani pa so ga pretekli v nakani, ter so še poprej, nego je on mogel priti na-nje z vojsko, navalili v rostovsko-suzdalsko zemljo. Oleg je pobegnil iz Suzdala, poprej pa je iz jeze dal celo mesto požgati ter se je ustavil v Muromu. Mstislav je bil zadovoljen s tem, da je pregnal Olega iz rostovsko-suzdalske zemlje, ki nij bila nikdar delež Olega niti njegovega očeta; predložil je Olegu mir ter ga nagovarjal pomiriti se s svojim očetom. Mstislava pa je naganjalo na popustljivost tudi to, ker je Oleg bil njegov krstni kum. Oleg pa je pristal na mir samo potuhnjeno, ali mislil je iznenada napasti svojega krščenca. Novgorodčani so začuli vendar še pravi čas o njegovej nameri ter so se pripravili z Rostovci in Belojezerci na boj. Sovražne čete ste se strnile na reki Kolakši 1. 1096. Oleg zagledavši pri neprijatelju plapolajoče zastave Vladimira Monomaha je mislil, da je prišel sam knez svojemu sinu na pomoč ter je pobegnil. Mstislav pa je šel z Novgorodci in Rostovci po sledu za njim, vzel mu Rjezan in Murom, mirno postopal s prebivalci teh pokrajin ter oslobodil rostovsko-suzdalske oblasti vse ljudi, ktere je držal Oleg zaprte v muromskih in rjezan-skih mestih. Na zadnje pa pošlje Mstislav svojemu protivniku še sledeče sporočilo : „Ne beži dalje, pošlji prosit za mir k tvojim bratom; oni nočejo tebi vzeti ruske zemlje." Oleg je obečal, da bode tako storil, kakor mu je sovetoval njegov protivnik.
Tudi Monomah se je ponašal prijazno proti svojemu sovražniku ter ga nagovarjal lepo na mir v pismih, ki so še do dandanes shranjena ostala.
Tedaj nazadnje se je vendar zgodilo to, kar je bilo že dolgo namenjeno, ali se nij moglo precej izpolniti. V mestu Ljubeču so se sešli knezi Svjatoslaviči — Oleg, David in Jaroslav, kijevski Svjatopolk, Vladimir Monomah, volinski knez David Igorevič in črvenoruski knezi Rostislaviči : Volodar in Vasilko, ž njimi je bila njihova družina (spremstvo) in ljudje iz njihovih zemelj.   Cilj njihovega posvetovanja je bil,
136
kako da se ima obraniti ruska zemlja proti Polovcem in da dobi vsaki knez zopet svojo dedno kneževino.
Vsega cina duša je bil Vladimir Monomah.
„Zakaj pogubljamo rusko zemljo" so govorili takrat ruski knezi, „zakaj se koljemo med seboj ? Polovci razorjujejo zemljo, oni se te nesloge vesele. Naj bode od zdaj v uas vseh eno edino srce: varujmo svojo domovino."
Kneževine pa so takole podelili: Svjatopolk v Kijevu, Vladimir v delih očeta svojega Vsevoloda: v Perejaslavlju, Suzdalu in Eostovu; Oleg, David in Jaroslav v delu njihovega očeta Svjatoslava; v Sjeverskoj in Rjezanskej ; David Igorevič v Voliniji, a Vasilko in Volodar v mestih : Terebovlju in Peremislu z okolico, ki se je kasneje nazvala Galicija. Vsi so poljubili križ v znamenje, da se ne bodo nič več napadali in ko bi se to zgodilo, da morajo vsi na začetnika nesloge navaliti.   To prisego so storili i. 1097.
Do tega časa je živel Vladimir vedno v prijateljskih odnosajih s Svjatopolkom kijevskim. Poslednji knez je bil človek omejenega uma in slabega značaja, ter se je podvr-gaval Vladimiru, kakor se v obče ljudje njegovih lastnostij podvrgavajo osobam bolj silne volje in stalnejega značaja. Ali je tudi znano, da taki ljudje navadno sumničijo one, kterim morajo pokorni biti, ali je v duši mrzé. David Igorevič je bil zakleti sovražnik trebovlskega kneza Vasiljka ter si je hotel osvojiti njegovo zemljo. Vračaje se iz Ljubeča v Volin črez Kijev, je uveril Svjatopolka, da sta Vasil in Vladimir uganila zlo misel, namreč Svjatopolka vzeti kijevsko zemljo. Sam Vasiljko je bil knez jako gostoljuben; on je pa tudi vodil Polovce na Poljsko : kasneje pa je hotel sam na nje iti, sploh pa se mu more verovati, da on nij hotel nobenemu knezu hudega učiniti.
Od Davida našuntan je Svjatopolk poklical k sebi Vasiljka ravno takrat, ko se je vračaje iz Ljubeča domu šel mimo Kijeva. On nij šel v mesto, nego je ostal v samostanu Vidubickem, prtljago pa je naprej poslal. Zdajci ga nagovori poslanec, naj gre v mesto k knezu. Samo en sluga Vasiijkov nij svetoval svojemu gospodu jahati v Kijev, ker je morda previdel kovarstvo , ali ga je pa kdo na to upozoril. „Tebe hočejo vloviti" je rekel on. Ali Vasiljko se je zanašal na prisego ; nij mnogo premišljaval, se prekrižal ter odšel dalje.
Bilo je v jutro 5. novembra. Vasiljko je prišel na dvor Svjatopolkov ter je našel pri njem Davida. Ko so se pozdravili, so se vseli. David je molčal. „Ostani pri meni na praznik" je rekel Svjatopolk. — ^Ne morem brate, odgovori Vasiljko, jaz sem svojo prtljago že naprej poslal." — „No pa vsaj zajtrkaj z nami" je rekel Svjatopolk. Vasiljko je ostal. Zdaj kaže Svjatopolk : „Posedita tukaj, a jaz grem, da se kaj pripravi." — Vasiljko je ostal z Davidom sam ter 86 je bil začel ž njim razgovarjati, ali David je molčal, kakor da nič ne sliši. Nazadnje je David vprašal sluge : „Kje je brat?" — „Stoji v veži" — so mu odgovorili. — „Jaz grem za njim, a ti brat posedi", je rekel Vasiljku ter izišel. Tisti trenotek pa so sluge vkovali v verige Vasiljka in postavili k njemu stražo.   Tako je minola noč.
(Dalje pride.)
Haloze in Haložani.
Kraje- in narodopisna črtica. Spisal Jak. Gomilšak.
Čuda mnogoličen je obraz naše slovenske zemlje ; čuda različni smo glede govora, opravil, običajev in šeg ! Stal sem na Krasu, vozil se po Bleškem jezeru, sprehajal se po dolen-skih vinogradih, obiskal osamljene brate Korošce, mnogokrat prehodil ožo svojo Štajersko domovino, — a v vsakem kraju sem nahajal posebnih prizorov, svojih imenitnostij, drugih podob ! Kakšen razloček na primer — med Pohorjem in Slovenskimi goricami, med Pohorci in Goričani, kakošno nasprotje med Dravskim poljem in Savinsko dolino, ter med njiju prebivalci !
Pravi posebneži so, rekel bi, tudi naši Haložani, in spomina vredna njih pokrajina.
Kje in kaj so Haloze ? Kadar stojiš na visokem gradu Ptujskega mesta, kjer je v sivej davnosti prebival in vladal poganski Rimljan, tedaj imaš na južnej strani obširno ptujsko polje pred seboj, po kterem drvi reka Drava svoje zeleno valovje. To polje objema dolgo bregovje, ki goste vrste . svojih hribov tija do hrvaške meje razpostavlja. Kakor močne veje iz silovitega debla, razprostira se to bregovje iz strme v pozadju stoječe Rogačke gore, in deloma tudi iz gosto obraščenega pogorja Maceljna, mejaša med hrvatsko in štajersko zemljo. Bregovje počenši od Gmajšperga in romarske cerkve „Sv. Marije na črnej gori" doli črez Zavrčje, med ptujskim poljem in hrvaško mejo, zove se Haloze.
To ti je posebni kot štajerske dežele, stisnen, in nekoliko zaprt od drugih krajev! Iz Ptuja držita dve cesti v Haloze, prva na južno, druga na izhodno stran. Južna deli se še na polju v dve rasohi ; desna vodi po tesnej dolinici na ravnost proti sv. Trojici in dalje črez mejo v Krapino ; leva rasoha di ži mimo sv. Vida deloma po ozkih dragah v sredino Haloz, v Leskovec. Druga, vzhodna cesta, vije se črez polje proti gradu Borlu, ki stoji na rebru okroglega hriba kraj Drave ; tu se ona deli na dvoje, in drži onkraj dravskega broda v čedno dolinico k sv. Barbari, z levo panogo pa skozi Zavrčje v Varaždin.
Že z daleka zanimajo Haloze tvoj pogled. Te skupine gričev in holmov, ki so tu robati, ondi okrogli, te dolge vrste predstoječega brdovja, večidel z žlahtnim trsjem kritega, ta pa tam z gozdi obraščenega, ta gostota belih gorniških koč in ponosnih vmes stoječih gosposkih poslopij vrhu višin, te rdečeturnate cerkve in cerkvice, kako raznolična in krasna podoba tej krajini !
Potok Rogatnica, ki izvira ne daleč od Rogačke gore, in proti severu po ozkej dolini v Dravinjo teče, loči Haloze v gornje in spodnje; prve leže na levem, druge na desnem bregu potoka. V gornjih Halozah gleda nad vse hribe goia Krnica, visoka do 2000 čevljev; v spodnjih dviguje rtasto glavo malo niža Brezova gora, mejašica proti Hrvaškemu, nadalje vrhovi sv. Avguštin, Veliki vrh, Goričak in Gruškovec. Čem bliže Drave, tem bolje se znižujejo griči, ki so okoli sv. Vida in Lesko^ca večidel okrogli, drugje pa strmi in ostroslemenati. Globoko pod njimi križem držijo dolinice in neštevilni ozki klanjci z dragami, po kterih šum-Ijajo bistri, da-si le mali potočiči. V suhih letinah je tu huda za vodo, v deževnih pak voda zalija vse nižine, zapi-
137
raje tesne steze in pota. Znatne dolinice so razpete kraj potoka Rogatnice, pri Leskovcu in sv. Barbari.
Haloze so v obče prav plodna, rodovitna krajina, na lik sosednjim „Slovenskim goricam." Zemljišče je vrhoma ilovato, pod njim pa leže mogočne plasti laporja in peščna-tega škrilja. Skoro vsi hribi in griči nosijo na solnčnih straneh krasne vinograde in sadovnjake, na severnih dobre gaje bukovega, hojkovega in drugega lesa. Po dolinah in globeljih najdeš lepih travnikov, pašnikov in njiv. Oziroma haloških vinogradov sme se reči, da jih na Slovenskem Štajerju nij, ki bi bolje rodili in više dobička dajali. Da-si je vino razne dobrote po raznih krajih, prišteva se vendar boljšim vinom, vzlasti spodnje haloško, ki se daleč v svet prodaja ; glasovito je završko vino, koje si je celo pri Francozih o parižkej razstavi zlato svetinjo pridobilo.
To so tedaj one blagovite pokrajine, kjer stanuje in se trudi naš slovenski brat — revni trpin Haložan. Reven trpin na tako krasnej, rodovitnej zemlji?! Da, žalibože ; kajti hlapec je on v lastnej domačiji, in imenuje Ptujčana, Mariborčana, Gradčana svojega gospodarja. Le redka je hiša, redko posestvo, kije še njegovo, a tudi ondi ga tlačijo obicno dolgovi. Stopi na bližnji hrib, in oglej se malo, — v teh neštevilnih lesenih slamo kritih kočah životari Haložan, in ona ponosna, z večine prazna in pozaprta poslopja, to so hiše tujcev, ki le jeseni dohajajo sim , otrest se mestnega praha, kratit si čas in spravljat žlahtnih pridelkov. Pred njimi se globoko uklanja naš Slovenec domačin, ki bi lehko bil lastnik, pa od leta do leta čem dalje huje ugreza v ubožtvo, tako da utegne svoj čas beseda Haložan in Helot eden pomen dobiti. Odkod ta žalostna prikazen, in kdo jo je zakrivil? Glej, ne vraži rad brat bratu rane. Kar tu povem, piihaja iz dobrega namena. Kakor Slovenci povprek, tako so tudi Haložani že od nekdaj bili delavni, potrpljivi in pošteni, a tudi živahni, lehkokrvni, zabavoželjni. Njih zemlja jim je v dobrih letinah dajala dovolj vina, a vselej premalo kruha. Pomagali so si tedaj s tem, da so svojim sosedom, poljancem ali mestjanom, zamenjavali žito z vinom; in vriskali in pope-vali so potem na svojih hribih, ter vabili drug drugega na gosti. Toda gorje, kadar blagi trsek nij rodil ! Takrat obiskala jih je huda pošast, ki se imenuje glad ali lakota ! Kajti niso se učili one potrebno čednosti, varčnosti, ktera človeka uči pritrgavati si za bodočnost. Tako pa so živeli kot ptičice pod nebom, in čudo nij, ako je prišel za „juhej-em" „joh", za kapljico suša! S krvavimi žulji morali so si v sosednje kraje po kruheka iti, in svoje vinograde čem dalje v vece dolgove zakopavati in naposled prodajati. V trdih letih 1814—1817, ko so še drugod iz glavin in tropin kruh pekli, pomrlo je jako mnogo Haložanov. Toda niso te nesreče v spominu ohranili, in torej je polagoma šla njih lastina premožnim sosedom in tujim bogatinom v roke, po kterih so si dali poprej živež in denar posojevati ; večina jih je prišla popolnoma na bobenj. Marsikteri med njimi posnema dandanes lovca, ki je prodal kožo, predno je medveda dobil : že spomladi ponujajo vino na prodaj, ki ga še le pričakujejo jeseni, se ve da le za polovico vrednosti. Oni živijo, kakor prigovor pravi, „iz roke med zobe!" — Da bi se pač ti ljubi rojaki enkrat po-prijeli skrbnega gospodarstva, varčnosti in zmernosti! da bi zavezali jezik enkrat hudobnim zabavljivcem, češ, da se Haložani, kedar kaj imajo, vabijo drug drugega na gosti,
dokler v celem okraju nij več svinjskega repa, potem pa grejo beračit ali pa na tuje kakor poslovica zabavljivka pravi : „Haložan grede v Ptuj si jabelka ljuplje, vračaje pa pobira po stezi njih lupine !" Iz tega se vidi, da rodnost zemlje sama nikakor ne zadostuje k blagostanju kterega naroda, nego delo in njega dobre lastnosti!
Po številu utegne Haložanov biti okoli trinajst tisoč, ki v političnem oziru spadajo pod okrajno glavarstvo v Ptuj. V poprejšnjih časih bili so z večine podložniki grajščin Boria in Zavrčja, ki stojita obe na haložkih tleh. Grad Bori stoječ visoko na podnožju hriba kraj Drave, menda že 600 let star, prišteva se največim in najimenitnejšim gradovom dežele. Nekdaj močno utrjen in z nasipi obdan, branil je Haložane zoper napade Ogrov in Turkov, kteri poslednji so pogostoma v te kraje prilomastjali. Z grada je krasen razgled po ptujskem polju. Slovenskih goricah, Pohorju, tudi do nemško-štajerskih planin.
V cerkvenem oziru podredjeno je ljudstvo petim župnijam završke dekanije; te župnije so sv. Trojica, sv. Vid, sv. Andrej v Leskovcu, sv. Barbara in sv, Miklavž v Zavrčju. Le malo število gornjih Haložanov spada v druge sosednje župnije. Te župnije imajo tudi precej podružnic, cerkvic in kapel, ktere so večidel na visokih hribih postavljene, prijazen kinč krajini. Ljudstvo je v obče pobožno, ter rado hodi na božje pote, vzlasti k „Mariji na gori" in k ,,sv. Trojici v Slovenskih goricah." Priljubljeno mu je posebno vbrano v klenk —zvonjenje (trijančenje). —
Haložan je sploh trdne, srednje postave, zdrav in bister. On je vesel, radodaren, gostoljuben, pleše, prepeva in vriska rad. Vzlasti o kopi in trgatvi razlega se petje od hriba do hriba; jeseni odgovarja mu ropot „klopotcev" ali črčkov, iz nižav pa glas pastirčkov in neštevilnih pevskih ptic. Celo leto je staro in mlado v vinogradu, dela, gnoji, koplje, rahlja, sadi, reže, veže, pleje in suši ter si ,,v potu obraza" služi pičli svoj kruh. Veselo leto, ki daje obilno grozdja ! Ondaj so polne kleti ! — A gorje kadar pri delu nij „žegna z nebes", kadar spomladni mraz ali poletna toča podere zlati up ! Žalostno tudi, ako nagle plohe s strmih hribov odnesejo najboljšo zemljo. Mesto mesa, gibanic, krapcev in potic pride v trdih letinah sam krompir, turški žganik, na mizo ; sreča, če še zabeljen, mesto sladkega vinca pa voda! A v sili je Haložan tudi z malim zadovoljen, on kaže, da zna kaj pretrpeti; siromaštva se je tako navadil, da se ga več ne boji. Klaverno sicer pobesi glavo, kedar žene svojo malo kravico ali kozo na sejem, a že prva krčma mu muhe prežene. —
V nečem pak je naš Haložan tak čuden posebnež, da gotovo nima para na slovenskem svetu. To je njegov govor ! Že od daleč ga spoznaš na ptujskem trgu, kamor rad donaša sadje na prodajo. Človek urnega jezika, poskakuje namreč pri vsakej tretjej ali četrtej besedi z glasom na visoko in potem zopet nazaj, proti koncu stavka pak besede neprijetno zateza. To nenavadno, nenaravno naglašanje je krivo, da ga težko razumeš, in te lehko smeh posili, da-si drugače dobro slovenščino govori, in le nekoliko sosednje hrvaščine vpleta. —
V obleki in nosi je podvržen občnej slabosti vseh Slovencev, da tuje rad posnema, mene, da je pri hlačonih več sreče kakor pri bizjakih. Sicer tudi stare domače, priproste noše nij popolnoma zavrgel, in po leti vidiš pri delu mož-
138
kega in žensko bosih nog, oblečena v belo, hodno, močno platno ; on nosi dolge bele „b)-eguše", srajco do pol bedra, včasih nad njo kratek prišlek, na glavi klobuk ; ona pa nosi belo Janko in rokavce iz enakega platna. O dežju in v zimi nosita čižme, in on gabanico (plašč), ona pa belo, na krajih rdeče prešito rjuho ; tudi kožuh je obema priljubljen. Težko se Haložan loči svoje pipice in torbice. — Slednjič še eno o njem : da-si je priprostih šeg in bistre glave, vendar neče popustiti praznih ver in vraž, strahov in coprnic. Da bi on raji začel v se verovati, v svoje lastne moči! Potem bi se tudi njegovo slabo stanje vzboljšalo, kar naj se skoro zgodi !
Zopet nekoliko o Bosni in Hercegovini. J. p.
Več nego dve tretjini bosensko-hercegovskega zemljišča ste okleneni od avstrijskih mej, namreč vsa zapadua in vsa severna njega stran. Torej je bosenski predel Turčije tudi z večine kroz Avstrijo pristopen; Avstrija dela tako rekoč prag in predvežje bosensko-hercegovskej zemlji. Isto tako tudi vsa prosveta, vsa zapadna kultura baš kroz našo monarhijo v Turčijo hodi, kar je z mnogih ozirov vsega vvaženja vredno.
Potje, ki sedaj iz Avstrije v Bosno in Hercegovino vodijo, so — koncema je posmotrivši — vodni : na zapadu jadransko morje, na severu reke, posebno plovna Sava. Kajti, dokler v Dalmacijo železnica ne bode zdelana, ostaje tudi Hercegovina zapadnikom prekomorcem navadno ladjami pristopna. To pa zopet kaže, da so te zemlje za avstrijsko državo važne.
Najimenitnejše vode, ki zmakajo Bosno in Hercegovino, 80 : Sava, Una, Sana, Vrbas, Bosna, Drina in Neretva. Una loči na severo-zapadnej strani tako imenovano turško Hrvatsko (predel Bosne) od nase hrvatske krajine (granice) ter se izteka v Savo; za njo stoji trdnjava Bihač. Sana je Unin pritok, prihajajoč iz gorate sredine turškega Hrvatskega, padajoč pri Novem v Uno; za Sano stojite trdnjavi Priedor in Novi. Vrbas teče od juga proti severu v Savo, ter mejaši pravo (staro) Bosno od turškega Hrvatskega; na njega obali stoji Banjaluka. Bosna reka, po kterej se ves vilajet tako imenuje, teče skoro vzpored z Vrbasom od juga proti severu; za njo stojite dve najimenitnejši mesti Bosne: Sarajevo in Travnik. Bosna prerezuje baš sredino bosenskega kraljestva. Drina ima svoj izvir med vsemi pritoki Save najbolj na jugu in je tudi največa med vsemi; ona dela, združivši se s posestrimo Taro (okoli Kolašina) in s pobratimom Limom, ki iz stare Srbije pred Višegradom v njo priteka, dolgo mejo med turškim Bosna-vilajetom in srbsko Kneževino, ter se izliva v Savo. Neretva (laški Narenta) izvira iz sredine hercegovske zemlje in pada po jako slokih ovinkih v jadransko morje pod avstrijsko oblastjo. Na nje bregu stoji najimenitnejše hercegovinsko mesto: Mestar, in avstrijski M e t k o v i č. Neretva je glavna reka Hercegovine. Tako teda.) naša slavna domačica Sava kot majka vse vece bosensko-hercegovinske vode, razve Neretve in majhne Trebinj šči ce
(pred Trebinjem), v svoje ljubo naročje prejema, — imeniten kažipot našej kupčiji in obrtnosti.
Prebivateljstvo Bosne in Hercegovine se večidel bavi z zemljedelstvom in sadjevodstvom (oljkami), deloma tudi z živinorejo in baratanjem (prekupčijo). Ono se z jako pičlo hrano zadovoljuje: eno perisce češnja, domačega sira pa koruzne pogačice (polenti podobne) — evo hrane za pet dnij ! Ovčetina ali pa celo govedina — to je uže veci svetek! Zato je možtvo v Hercegovini tudi poprek prav suhotnega života: visoke rasti, krepkih mišic, žilavo, in za pod-našanje sil in nevolj jako pripravno. Obrazni izraz je pri možkih jako dobrodejen: resen, po pravici možk; ženstvo se pa sme uprav lepo imenovati. V ženskih obrazih leži nekoja odločitost, previdnost in razumnost, kakove n. pr. na severnih ženskih licih (prostega naroda) redkoma nahajaš. Zato se nij čuditi, da so Hercegovinke po vztočnih mestih jako dragocen predmet kupčije. Turška divjačnost in brezstidnost pokazuje se kakor v drugih ozirih tako posebno tukaj v vsej svojej nagoti : na mlado ženstvo je v Hercegovini pravi turški lov. Dekleta morajo grabljivim kupcem dostikrat na skale in v nepristopne krajine ubegati ter se zaslednikov z orožjem, kamenjem in v odločnih bojih ubranjati. O takovih prizorih je večkrat v jugoslovanskih poezijah govor (prim. Sunčaničin uplen v Gunduličevem „Osmanu"). Tudi nekteri slikarji (n. pr. izvrstni Germak, originalni Zverina) so takih prizorov narisali. Žalostna jim majka, tem lepim hčeram Hercegovine, kedar pridejo v nesramno turško kupčijo!
Po števila šteje Hercegovina menda — natankih in zanesljivih dat je težko dobiti pri sedanjej „turškej" statistiki — kakih 250.000 prebivateljev, a Bosna menda kakovih 5— 600.000, obe vkupaj tedaj ali pod eden miljon ali blizu enega miljona. Jasno je, da bi pri umnej upravi, pravičnem sodstvu in umnem državnem gospodarstvu teh dežel število prebivateljev se s časema lahko podvojilo. Razvidno je torej, da oziroma na veliko ubožtvo, na majhno število pre-bivateljstva, oziroma na zmesanje raznovérnikov, na odtujenje mest imajočih izključivo turški značaj, in na divjaški fanatizem Turčina o samovlastnem osvobodjenju, torej tudi o napredku in blagostanju imenovanih dežel niti z daleka misliti nij. Naj se stanje raje od strani Turkov reorganizuje kakor se hoče; v eno oni nikdar privolili ne bodo: v poravnanje agraričnih razmer, ktere so najhujši jarem raji. Kajti raja je brez posedstva; za edini užitek mora ona ne santo tuje zemljišče obdelovati, nego tudi davek plačevati! Na-davkano pa je raji vse, o čemer živi, razve vode in zraka.
Kako važne so te dežele za avstrijsko trgovino in nje život, o tem ne moremo tu dalje govoriti. Samo eno željo smemo s humanitetnega stojališča tu izreči, željo namreč, da bi te dežele kmalu prišle pod avstrijsko oblast ! —
Govore o teh deželah naj omenimo novih zemljekazov teh dežel, ki so baš o priliki sedanjih tamošnjih dogodjajev nastali. Eden zemljekaz je izdal ravnokar dr. Jordan v Meidlingu, pri Beču, drugi pa je izišel pri A r t a r i a et C o m p. v Beču.   Oba sta jako po ceni (okoli 30—40 soldov).
Listnica.  G. M. P.: Zabavnika je 10. pola v stavu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Jelovšek.
J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.