KAKO SE RAZVIJAJO DELA 
na prekopu Donava - Tisa - Donava
Vodni sistem Donaoa—Tisa— Donaoa je eden izmed najoečjih int>esticij-skih objektov v driaoi, a hkrati ena izmed najvažnejših akcij, ki jih pokre-njamo za pospeševanje napredka kmetijstoa. Z zgraditoijo tega sistema bomo zagotovili kcnnpleksno rešitev osuševanja rta površini 1,222.000 h-a in namaka-nja iia poorsini 360.000 ha, kar bo terjalo tudi spremembe v načinu pridelo-Danja: sprememba kolobarja, intenzmnejke gnojenje « hleoskim in umetnimi gnojili, krepiteo melianizacije itd. Vse to naj zngotooi intenzionejše in Hal-nejše pridelovanje na mšji ravni. To hkrati pomeni tudi ustoarjanje pogojeu za moinejše podruibljeoanje in vpliv skupnosti na to pridelopanje.
Po oboestilih, ki jih je dobilo naše urednišlDO, se sredsloa, ki so bila odo-brena za zgr&ditev prekopa, trošijo počasi: letos je bilo porabljenih pribliino 20 odstotkoo odobrenih sredsieo. Obrnili srno se na tooariša Dragoljubn Gnoz-denca, direktorja upraoe za graditeo prekopa, da pooe nekaj naiim bralcem, zakaj je odstotek uporabe teh sredsteo tako nizek kakor iudi o možnostih za njihovo nadaljnje izkoriščanje. Na zastavljeno vprašanje, koliko je resnice na tem, da je bilo letog porabljenih 20 odstotkoo sredsteu, je tovariš Goozdenac odgoooril:
Do zaključno 31. avgusta letos je bilo porabljenih \z prcdujma v višini 750 mili-jonov din točno 20,U odstotka. Da bi pa dobili jasno predstavo o trošenju sredstcv pri graditvi vodnega sistcma Donava— Ti-sa—Donava (tni?,lini, da je bilo v tem smi-srlu to vpražanje tudi zastavljeno, ker se te dni o tem govori), je treba uipaštevati naslednje.
Znesek 730 milijonov je samo del srcd-gtev, ki iih je Jugoslovanska investicijskn banka odobrila za ta objekt. To je dejan-sko satno ena izmed lt postavk srcdstcv, ki jih uporablja uprava prekopa. Skupna •redstva znašajo 3.678 milijonov din. od česar je bilo do 31. avgusta porablieno 2.054 milijonov ali 55.11 odstotka. Odobre-na sredstva se bodo Se povečala, posebno za najkup mehanizacije, toda upam, da se bo tudi poraba sredstev povečala v ena-kem razmerju. Doslej od banke odobre-na sredstva so samo del STedstev, ki so sesta-rai del  naloge uprave prekopa v le-
toišnjem letu, ker zoaišajo skupna sredstva 6 615 milijonov din.
Ta vsota potneni možnost porab«, ki jo je zagotovil zvezni izvršna svet. Potrošnja teh sredstcv pa je odvisna od mnogih dru-g.ih pogojev formalne in faktičnc narave. kakoj si>: načrti, njihova revizija, n.ikup niefan.niizaeiju, stanje gradbene operative, raz>na poro&tva itd. Uprava ptekopa raču-na, da bo od teh 6615 milijonov dinariev poraibila lctos pritoližno 5 milijard. Do zmanj^anja naloge bo posebno prišlo pri postavki »Graditev osnovnega omrežja prc-kopov«. Ta postavka znaša dve in jx>I mili-jordi din. Dela, za katere je odobrena teh-nična dokumeutacija, so vredna 1.332 m,i-lijonov din. Uprava računa, da b» pripra-vila še dokumentacijo za prihli7.no 200 milijonov din in da bo izvršitev vrcdna nad  1.500 milijonov din.
Ostiovni vzroki za to zmanpSanje od dveh in pol milijarde na milijardo in pol dinar-jev so naslednji:
Prvič, mehanizacija, ki bi morala priti že v drugem iji tretjcm troonesečju, je za-čela prihajati te dni in jo sedaj montirajo.
Druigič, angažiranje domače mehaniza-cije, ki je razdrobljena na desetine grad-benih podjetij, je težavno in precej kom-plicirano in tu še nismo našli rešitve.
Tretjič, začettfk zemeljskeg^a i>kopa ta-kega obsega, kakor je izkop prekopa Do-nava—Tisa—Donava, ki znaža skupno 128 milijonov kubikov, pomeni tako za naia podjetja kakor tudi za naš strokovni ka-der popohioma novo stvar, tako da je treba v prvem le(u premagati številne te-žavt".