ŠE LETOS
Nov vodovod na Črnučah
Kot vse kaže, bo na Črnu-čah že letos stekla voda po novem vodovodu. Gre pred-vsem za področje v tako imenovanem zazidalnem otoku BS 111/2, ki mu je že zdaj, z vselitvijo Ijudi v nove bloke pa prav gotovo, pretila prava suša.
Vse se je pravzaprav zače-lo z že močno dotrajano in priletno salonitno cevjo, ki je vrsto let (že preko dvajset) uspešno opravljala svojo na-logo. Lepega dne pa cev, ki meri 125 milimetrov, ni vzdr-žala več pritiska vode, ki je postajal zaradi večjega števi-la Črnučanov vse močnejši. V delovni organizaciji Vodo-vod Kanalizacija - tozd Me-stni vodovod so priprli venti-le. Pritisk vode je padel, cev je bila rešena, žal pa so ostali brez vode - predvsem ob konicah, ko je njena po-raba največja, okoliški prebi-valci,   najbolj  tisti  iz višjih
nadstropij. Težko bi ocenili, kdo je napravil večjo napa-ko, ali stara cev, ki ni zatajila že prej, ko je bila rekon-strukcija ceste Ceneta Štu-parja še v teku, ali DO Vodo-vod Kanalizacija, ki je dala k tej rekonstrukciji pristanek, ne da bi preverila stanje ce-vi. Dejstvo je, da je cev dotr-pela prav takrat, ko se novi asfat na cesti še ni dobro ohladil. Da ne bo krivice, za-pišimo še to, da je količina vode pravzaprav ves čas za-dostovala in da so zatajili pritiski v cevi. Krajevni skupnosti Črnuče
— Gmajna in Franc Ravbar
- Črnuče sta na težave opo-zarjali že dlje časa. Sodu pa je izbila dno obravnava od-loka o spremembah in do-polnitvah zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 111/2- Črnuče- Gmajna na julijski  skupščini. Odiok je namreč omenjal kar dve ce-
vi, ki napajata z vodo ome-njeno področje. Seveda so delegati brž opozorili, da druge cevi s premerom 100 milimetrov sploh nikjer ni! Kako se je to moglo zgoditi? Magister Boris Prešern, predsednik občinskega ko-miteja za urbanizem, grad-bene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo nam je o tem povedal na-slednje: »Zazidalni načrt po-daja zgolj tehnične rešitve. Njihova realizacija, vključno s časovnim zaporedjem, pa je stvar planskih dokumen-tov.« Z drugimi besedami: v odloku je lahko zapisano tu-di nekaj, kar v naravi še ne stoji in za kar se bomo še odločili, kdaj bo postavljeno.
Bežigrajski izvršni svet je na svoji julijski seji označil stanje vodooskrbe na levem bregu Save za izredno in kri-tično. Takoj so stekle pripra-ve za gradnjo vodovoda. De-lovna organizacija Vodovod Kanalizacija je v zares rekor-dnem času izdelala projekte za novi vodovod. Zataknilo pa se je, tako kot vedno, pri denarju. Čeprav so normal-no oskrbo z vodo plačali v ceni kvadratnega metra sta-novanja tudi bodoči stano-valci v Črnuški gmajni in če-prav plačujejo Crnučani, ta-ko kot vsi, nadomestiio za uporabo stavbnega zemljiš-ča, denarja za gradnjo nujno potrebnega novega vodovo-da ni bilo. Bežigrajski izvršni svet se je sicer dogovoril z delovnima organizacijama SCT - tozd Inženiring in IMP, ki sta bili pripravljeni izgraditi in tudi kreditirati gradnjo vodovoda, komunal-
na skupnost Ijubljanskih ob-čin pa gradnje ni mogla vključiti v rebalans plana za letošnje leto.
Po pospešenih in številnih razgovorih je obveljalo (od-ločitev bodo morali potrditi še delegati skupščine komu-nalne skupnosti), da bo ko-munalna skupnost Ijubljan-skih občin vključila to po-membno naložbo v plan za naslednje srednjeročno ob-dobje in v plan za prihodnje leto. Nov vodovod na Črnu-čah torej bo! Poleg komu-nalne skupnosti ga bo delno financirala tudi območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava. Prva faza gradnje bo stekla v kratkem. Od vodar-ne Jarški brod, mimo križiš-6a ceste, ki vodi v industrij-sko cono, s severno vpadni-co, do jugovzhodnega dela zazidalnega otoka BS 111/2, bo skopan kanal, postavljen cevovod z jaški in opravljena bodo vsa monterska dela. Tako bo stekla voda po novi cevi premera 300 milimetrov že letos. Temu primerno je spremenjen tudi predlog o spremembah zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 111/2 Črnuče -Gmajna, ki ga bodo spreje-mali delegati na oktobrskem skupščinskem zasedanju. Druga faza izgradnje črnu-škega vodovoda, ki predvi-deva podaljšanje vodovoda do vodohrana, še ni termin-sko opredeljena in bo sledila predvsem potrebam nadalj-nje urbanizacije Črnuč, kar pa bo podrobneje opredelje-no v dokumentih Ljubljana 2000.
V. P..