Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKI 45 J0L1ET, ILLINOIS 2. MAJA ---—^-=---- 1916 LETNIK XXT. Trdnjava Verdun videti nepremagljiva. Vsi nemški napadi se razbijajo ob čudovito spretni francoski obrambi. Lahi spet tepeni ob Soči. Angleži v Kut-el-Amari se vdali Turkom. Boji na ruski fronti. Berlin, 27. apr. (Brezžično v Say-ville.) — Avstrijskega glavnega stana poročilo o vojskovanju na italijanski fronti, izdano na Dunaju dne 24. apri-'a, se glasi: "Bojevanje na jugozapadnem robu Doberdobske planote se nadaljuje. Več napadov pod vodstvom bersaglierov 86 je izjalovilo pod avstrijskim streljanjem. Na Col di Lani so branitelji nekega opirališča na slemenu odbili Pet sovražnih napadov." Avstrijsko naznanilo z dne 25. apri-!a Pravi: "Po odbitju italijanskih napadov je bil sorazmeren mir na jugovzhodnem r°bu Doberdobske planote. Severo-2aPadno od Sv. Martina so naši vojaki Prodrli v sovražne postojanke, povzroči eksplozije, razdejali težke minske nietalnice in se vrnili, kakor so nameravali, v svoje lastne zakope, izpolnivši svojo nalogo. "Živahni topniški boji so bili v odseku Zacedre. Vrh Col di Lane je bil zOpet obstreljevan po sovražnih težkih možnarjih." Lahi hudo tepeni. Berlin, 28. apf., brezžično v Say-ville. — Iz Dunaja semkaj dospelo poročilo avstro-ogrskega glavnega stana 2 dne 26. aprila o vojskovanju proti Italijanom .se glasi: "Na jugozapadnem robu Doberdobske planote so se vršili novi in silni spopadi. "Vzhodno od Selc se je sovražniku Posrečilo vdreti v naše postojanke na veliki fronti, ali ko so nameravali nadaljevati napad, so Avstro-Ogri s pro-tmapadom pognali Italijane v njih Prejšnje postojanke in jih celo prepodi iz teh v ljutem boju od moža do moža, S tem so vse naše prejšnje postojanke v naših rokah. Ujeli smo pri tem 130 Italijanov. "Topniško streljanje je bilo živahno na več mestih na soški fronti. "Na koroški fronti je bilo malo bojevanja. Pri Col di Lani so naši težki možnarji nadalje streljali. Sovražno topništvo je zmanjšalo svojo delavnost. "V suganskem odseku so Italijani zapustili vse postojanke med Vottom 'n Roncegnom, kjer smo našl> mnogo bojnih zalog. Italijani so se umek-nili v Roncegno." Topovi grme ob Soči. Berlin, 29. apr. — Avstrijski vojni urad je nocoj doposlal sledeče poročilo o laškem vojskovanju: "Italijansko topništvo je obstreljevalo Doberdobsko planoto in goriško predmostje in tudi več vasi za našo fronto. "Naši zrakoplovci so spustili več težkih bomb na železniški postaji v Gormoniji in San Giovanni di Man-zano. "V več odsekih dolomitske fronte se vrše silni topniški boji. "Italijanski napad proti našim postojankam na hrbtu Col di Lane smo brez truda odbili." Z ruskega bojišča. Berlin, 27. apr. — Avstro-ogrski vojni glavni stan je izdal sledeče naznanilo: "Bojevanje ob celi ruski fronti je bilo včeraj znatno manj živahno nego po navadi. Sovražnik je razstrelil mino vzhodno od Dobronovca, a ž njo poškodoval samo ruske zakope." Nemškega vojnega urada naznanilo pravi danes: "Položaj je neizpremenjen. Ena naših zrakoplovnic je spustila več bomb na železniške postaje v Dunamundu (Ust Dvinsk), ob ustju reke Dvine." Prazniki minili mirno. Petrograd, 27. apr. — Izvzemši ne-prenehljivo nemško ofenzivo na fronti pred Dvinskom, ki se je razvila v osredotočen napad na predmostje pri Ik-skulu, so velikonočni prazniki minili mirno. Kakor poročajo ruski častniki, ki so su vrnili z raznih front na bojni Htiiji, so dobo miru vsled spomladanskega tajanja izkoristili Rusi za okrepitev svojih obrambnih naprav, dokler niso zdaj polni zaupanja, da bodo vsi prihodnji nemški poskusi prodiranja bodisi na južni fronti ali v Galiciji poraženi. Čeprav ni misliti na takojšnjo rusko ofenzivo, je armada pripravljena v vsakem oziru, da začne napadati, brž-ko pripuste zemlja in ceste. V izobilju je streliva pri roki in kar najmanj bolezni med vojaki." Berlin in Dunaj poročata uspehe. Berlin, 29. apr. — Vojni urad je danes naznanil, da so nemške čete zavzele ruske postojanke južno od Naroške-ga jezera med krajema Stanorocjte in Stachowce ter ujele 5,600 ruskih vojakov in 56 častnikovv, a uplenile en Photo copyright, 181«, by Lawrence Studio. NEWTON D. BAKER, VOJNI TAJNIK ZDRUŽENIH DRŽAV. Newton D. Baker, bivši reformni župan elevelandski za štiri leta, je bil "cdavno imenovan vojnim tajnikom po predsedniku Wilsonu kot naslednik ^»rrisonu. top, 23 strojnih pušk in 10 minskih metal. Avstro-ogrski vojni glavni stan naznanja, da so Avstrijci v odseku ob Ikvi na ruski fronti prepodili Ruse iz prednjih postojank ter ujeli 180 mož in 1 častnika, a uplenili eno strojno puško. t Tudi Petrograd poroča zmago. Petrograd, 30. apr. — Uradno poročilo naznanja ujetje nad 600 avstrijskih vojakov in 22 častnikov v ljuti bitki severno od Murovca. Rusi so zopet pridobili izgubljene zakope, ki so bili napolnjeni z mrtveci in ranjenci. Ruske izgube v tej bitki so znašale 4 častnike in 100 mož. Z zapadnega bojišča. Berlin, 27. apr. — Veliki glavni stan objavlja danes sledeče dnevno poročilo: "Jugozapadno od Ypresa smo hudo obstreljevali britanske postojanke in sicer, kakor so pozneje doznale naše patrole, z dobrim uspehom. Južno od St. Eloi se je sovražen napad z ročnimi granatami izjalovil pod ognjeni naših strojnih pušk. 'V odseku Givenchy-En-Gohelle-Neuville St. Vaast srno uspešno razstrelili več min, in v boju z ročnimi granatami blizu kraja Givenchy smo izgnali sovražnika iz dela njegovih strelskih jarkov. Protinapad smo u-spešno odbili. 'Angleški napadi severno od reke Somme so bili brezuspešni. V odseku reke Meuse. "V odseku reke Meuse je prišlo na levem bregu do pehotnih napadov. Vse smo uspešno odbili: "Na raznih točkah fronte se je posrečilo nemškim patrolam vdreti v sovražne postojanke, in sicer severovzhodno od Armentieres ter med Vail-ly in Craonne. - V zraku. "Zbili smo sovražnega letavca pri Souchezu, in drugega južno od TaMira, oba z obrambnimi topovi. Tretji zrakoplov smo zbili pri Parroy. "Številno bomb je *pu(««jl oddelek nemških zrakoplovov na železniške proge v Noblettski dolini, južno od Suippesa. "Snoči je neka zrakoplovnica pod-jela napad na luko in železniške postaje v Margatu, na vzhodni angleški brežini." Francosko vojno poročilo. Pariz, 28. apr. — Malo pehotnega bojevanja ob celi fran^jski fronti, a mnogo spopadov v zraku in dvobojev s težkimi topovi poroča današnje francosko uradno naznanilo, ki pravi: "Podnevi v četrtek so francoski zrakoplovci podjeli mnogo napadov. Zbit je bil. sovražen zrakoplov blizu Fn> meseya. Dva druga nemška zrako plova, napadena po francoskih zrako-plovcih, sta morala pristati resno poškodovana, eden blizu Douaumonta in drugi v Montfauconskem gozdu. "V okraju Nesles-Chaulnes je nemški Fokkerjev zrakoplov, zadet po fran coskih izstrelkih, strmoglavil v nemško linijo. Čez dan 27. aprila je oddelek francoskih zrakoplovov v okrožju Woevre bombardiral železniško postajo v Lamarche in spustil osemnajst bomb. "Ponoči so naši zrakoplovi obstreljevali postajo Audun le Roman, vojaške kolibe blizu Spincourta ter postaji Grand Pre in Challerange. "Topniški boji »o bili severno od reke Aisne, zapadno in vzhodno od reke Meuse okrog Verduna ter v Vo-gezih." Francozi odbili nemški napad. Pariz, 29. apr. — Po silnem bombardiranju francoskih postojank blizu Avocourta in griča 304 na verdunski fronti zapadno od reke Meuse so nakopičene nemške čete podjele naipad, ki pa je bil preprečen po francoskem topništvu. Krepko so Nemci napadli tudi francoske zakope vzhodno od Thiaumontske farme, a napad je bil odbit s težkimi izgubami za Nemce. Dpor na Irskem baje blizu konca. Vsi voditelji upornikov v Dublinu so se vdali brezpogojno, pravi uradno naznanilo. N100 mrtvih, 707 ujetih. Deli Dublina v plamenih. Železna ro-ka britanske vlade. London, 27. apr. — Civilna oblastva so se na celem Irskem umeknila vojaškim oblastvom. To dejstvo samo bi bilo vkljub včerajšnjim pomirjajočim zagotovilom dokaz za resnost položaja, tudi če ne bi bil premier Asquith v zbornici prostakov naznanil, da se je upor razširil na druge dele Irskega, "zlasti na zjipadu in jugu". Kakor je prvi minister nadalje izjavil, uporniki še vedno zasedajo del Dublina in pocestni boji se nadaljujejo. V parlamentu je to naznanilo vzbudilo precejšnjo razburjenost. John Redmond obsoja upor. John Redmond, voditelj irskih nacionalistov, in sir Edward Carson, voditelj tinionistov in hud nasprotnik hnmerulske predloge, sta v zbornici pvostakov obsojala upor. G. Asquith je izrazil prepričanje, da bodo zdaj na li-kem razpoložne čete lahko zatrle upor. Herbert Samuel, minister notranjih stvari, je izjavil, da "v precejšnjem delu" zelenega otoka vlada mir, in da bodo, kolikor dovoli to vojaška potreba, vsa poročila iz Irskega objavljena. Za velikonočno nedeljo. -^- Pocestni boji se nadaljujejo. London, 28. apr. — Dva, častnika sta bila usmrčena in pet je bilo ranjenih v bojevanju v Dublinu danes, kakor je bilo uradno naznanjeno nocoj. General sir John Maxwell, znan izza egiptovske vojne leta 1882, je dospel na Irsko danes in takoj prevzel poveljstvo nad četami, ki bodo zatrle upor. Časopisje in občinstvo priznava, da je irski upor spravil Anglijo v najres-nejšo krizo izza pričetka vojne. Občinstvo ne ve, kako daleč je razširjen upor. Poročali so pa od časa do časa da so središča delovanja Sinnfeinerjev okraji Meath, Louth, Clare, Limerick in Tipperary. Deli Dublina v plamenih. London, 29. apr. — Brzojavka iz Belfasta na "Evening News" pravi, da so deli mesta Dublina v plamenih. Pocestni boji ;se nadaljujejo, in ropanje in plenjenje se vrši v vedno večjem obsegu. Britansko vojaštvo pa neprestano pridobiva. Tovarne so skoro vse zaprte, in osebni promet je ustavljen. Nemci podpihali upor. London, 29. apr. — "Česar ne morem umeti, je, odkod jemljejo uporniki na Irskem svoje strelivo?" je izjavil danes semkaj iz Dublina dospel Irec in pristavil: "Pač ni dvomiti o tem, da so nemški podmorski čolni že mesece in mesece dovažali orožja in streliva na Irsko. Pravijo nadalje, a komaj verjamem, da se je število Nemcev izkrca jeti v Wilmerdingu ter zaradi "nerednega obnašanja" kaznjeni po $10 in stroške. Število stražnikov je bilo danes povečano za 100 mož. Štrajkovni voditelji izjavljajo, , da znaša število brezdelnih, stavkarjev in izprtih sedaj 28,000. Viljem prosi Wilsona za mir. Washington, D. C., 30. apr. — Cesar Viljem je poslal predsedniku Wilsonu oseben poziv, ohraniti prijateljske odnošaje z Nemčijo, in poziv obsega znamenit namig o bližnjem dokončanju velike vojne. Če Združene Države, pravi nemški cesar, ostanejo v prijateljskem razmerju napram vsem vojskujočim se, bo predsednik kmalu naprošen, da nastopi kot posredovatelj med zavezniki in osrednjima velesilama. Če pa Združene Države pretržejo diplomatsko zvezo z Nemčijo, pravi nemški cesar, bo vojna podaljšana za nedoločen- čas, morda do onemoglosti vseh prizadetih dežel. Formalni nemški odgovor na nedavni predsednikov ultimatum bo baje zelo spravljiv. Pričakovati ga je te dni. London, 26. apr. - ko kolikor bo prav, da in gen. Funston navodil iz Washing- • 2gube na eno ne drug0 stran> Denar nam pošljite po bančnem tona. Konferenca se bo nadaljevala jutri. Roosevelt v Chicagu. Chicago, 111., 1. maja. — Theodore Roosevelt se je vrnil v Oyster Bay ob nat denar. 5:40 uri včeraj popoldne. V Chicago! Danes pošljemo je prišel v soboto zjutraj. V soboto zvečer je govoril pred 1,500 odvetniki in pravdniki na banketu v Hotelu La Salle o "preparedness". In govoril je še drugje o tem in onem, povsod navdušeno sprejet. "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Orderrom, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papir- v staro domovino: Stavka pri Westinghouse Co. Pittsburgh, Pa., 27. apr. — Število brezdelnih pri Westinghouse Co. je bilo danes povečano za nadaljnjih 1,500 delavcev. Veliki lepaki ob vhodu v tovarno v Shadysidu oznanjajo, da je ta nepoklicanim zaprta, da se prepreči "nadlegovanje delajočih". Velike tovarne delajo sedaj samo z neskončno majhnim številom 6tavko-kazov. Trije inozemski delavci so bili pri- Kron Kron Za $ 80 .... 5 Za $ 18.50.. .. 125 " 1 60 .... 10 it 22.20.. .. 150 ?35 .... 15 it 29.00.. .. 200 a 3 10- .... 20 " 44.10.. .. 300 a 3.80. .... 25 (i 58.75.. ... 400 it 4 SS .... 30 tt 73.40.. ... 500 " S 30 .... 35 it 88.00.. ... 600 ti 600 .... 40 i " 102.50.. ... 700 tt 675 .... 45 tf 117.25.. ... 800 tt 7 40 .... 50 it 131.75.. ... 900 " 8 85 .... 60 tt 146.25.. ...1000 H 10.35. .... 70 i( 292.00.. ...2000 ti 11 75 .... 80 tt 437.00.. ...3000 ti 13 35 ____ 90 ti 580.00.. ...4000 tf 14.50 ....100 ti 725.00.. 5000 AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slove-nian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. 11. aprila izvoljen za aldermana. Čast njegovim volivcem in izvoljencu! — Nedelje v Lockportu bodo "suhe", kakor je odredil mestni odbor lockportski. — Pisma na jolietski pošti imajo: Bončar Cecilija, Majnarič Pepica, Ra-dich John. NAŠI JUNAKI. (Iz "Slovenca" z dne 18. marca.) POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI! Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 1. maja.—Drugo nedeljo, dne 14. majnika, priredi naša vrla Dekliška Marijina Družba na korist slovenski cerkvi gledališko predstavo, in sicer na odru Sternove dvorane, popoldne in zvečer. Uprizorjeni bosta veseloigra "Kukavica—modra ptica ali boj za doto" in šaloigra "Pri gospodi". Več o tem še naznanimo. — Dr. S. Gasparovich, hrvatsko-slo-venski dentist, ki je bival zadnjih pet let v Jolietu, se je-danes preselil v Chicago, kjer ga čaka v širjem delokrogu lepša bodočnost. Tem potom pozdravlja v slovo vse svoje prijatelje in znance. Dr. Gasparovich je poročen s hčerjo našega znanega rojaka g. Geo. Lopartza, mnogokratnega hišnega posestnika itd. Doktorju kličemo z Bogom in na svidenje! — G. Fr. Kauzlarič je pred kratkim otvoril pod h. št. 205 Indiana street svojo barvarnico, kjer prevzema v pre-barvanje avtomobile, vsakojake vozove in druge stvari. G. Kauzlarič se je izučil v barvarstvu že pred leti v Chi-cagu. — Vojaka na dopustu. V soboto zjutraj sta prišla domov k svojim staršem vrla fanta od fare Frank Čulik, sin g. trgovca Fr. Čulika, N. Bluff st., in John Stukel, sin g. kamnoseka Matt. Stukla. Mlada rojaka sta bila zadnja leta v Stric Samovi vojaški službi in sta videla mnogo sveta. O tem kaj več o priliki. K vojakom se več ne vrneta. — "Delavska vojna" v stavbni obrti v Jolietu se nadaljuje. Delodavci ne odjenjajo, in unijski delavci tudi ne. Gre se za "open shop". — Krasni majnik je danes nastopil svojo vlado, pa nastop ni bil krasen, ampak mračan in deževen in mrzel, da je bilo treba dopoldne v naši tiskarni peč kuriti in pri luči delati. Že izza to, da sme s krvjo in življenjem bra- Naši možje in fantje v visokem gorovju na laški meji. Imam večkrat priliko, da v službi in izven službe obiščem in opazujem naše može in fante raznovrstnih oddelkov: pehote, domobranstva, topništva, lovce in delavce (vojaške). Dobro se drže pred sovražnikom, stanovitno prenašajo vsakršne težave gorske vojske, uživajo ugled pri sosedih in pri višjih. Četudi so jim ti po mišljenju in čutenju večinoma tuji, vendar rade volje in ponovno priznavajo in hvalijo njih uporabnost in zanesljivost. Čast delajo našemu imenu! Na jako važni točki v višini 2500 m sem naletel na čisto slovensko predstražo desetih mož Korošcev, Pravili so mi, da je bila tu do oktobra italijanska straža, ki pa je vsled snežnega viharja odšla, nakar so naši še isto noč točko zasedli in vzlic vsem vremenskim neprilikam tam vstrajajo. Par ur po mojem odhodu je padel eden izmed njih z vrha in se ubil. Leži v brezdnu pod snegom. Na i drugi strani gorske doline se bore Go-ričani bolj z naravo kakor s sovražnikom. Več jih je že umorila bela smrt, nekaj jih je padlo raz steno nekaj sto metrov globoko in se jih ubilo. A trdno vstrajajo, da je veselje poslušati njih častnike, kako so z njimi zadovoljni. Zadnje dni so bili od višjega poveljstva laskavo pohvaljeni. Poseb naporno je tod delo vojaških delavcev, ki nosijo težke tovore vojakom na vrhovih. Stari možje (mnogi imajo sorodnike, stričnike in sinove, med vojaki) z bradami in rdečimi dragonski-mi čepicami, ki so videli Abrahama, so v posebnem slovesu. Vsak večer skupno molijo rožni venec in radi hodijo k svetim zakramentom. Vzlic vsem skrbem za svoje družine so vedno dobre volje, v pogovoru razodevajo občudovanja vredno brihtnost, kakršne še nisem opazil pri vojaštvu drugih narodov. V splošnem bo ta vojska gotovo povišala ugled slovenskega ljudstva. —er. Četrti izkaz darov objavimo v prihodnji petkovi številki, in obenem tudi prelepo pismo, katero smo prejeli od preč. g. Ignacija Tomazina iz Albany, Minn. Rojaki in rojakinje, spomnite se slovenskih beguncev ter vdov in sirot padlih vojakov slovenskih — ir. pošljite kako darilce zanje! Najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Zrno do zrna... Denar naj se pošilja na nasiov: A-merikanski Slovenec, Joliet, I 1. našega polka na kar smo se odpeljali z vlakom proti Gorlicam v Galicijo. Iz Grvbovega smo odmarširali skozi gozdne Karpate — začetkom po brezmejno blatnih cestah — pozneje mož za možem po strmih gozdnih stezah. V Keresmezoe smo menažirali nakar smo po tridnevni hoji zasedli Hu-ta. Od Jablonke smo korakali proti Markovem in Kricki, kjer smo' o-tali 4 tedne v pozicijah (Stellung). Pri nadljnem pohodu proti Dnjestru sem dobil kot četovodja levega krila naše stotnije povelje kot "patrulja" z 12 možmi v gozdu se nahajajočo lovsko hišo preiskati. Obkolil sem z mojim moštvom osamljeno, navidezno zapuščeno hišo in sem uničil, deloma razkropil do 200 kozakov. Kmalu nato se mi je posrečilo osvojiti pri nekem patruliranju nekaj ruskih topov in pozicijo proti večkrat ruski premoči ne samo obdržati, temveč z drznim protinapadom sovražnika k begu prisiliti. Tako sem si pridobil veliko srebrno svetinjo. — Pavel Kostanjevac. Odlomek iz bojev na severu. Z doberdobske planote. Bil sem pozno zvečer poklican službeno v strelne jarke. Ker imam itak večkrat to pot, sem se hitro odpravil. Mirno, skoro popolnoma mirno je bilo, le semintja je zapiskala kot čmrlj kaka sovražna svinčenka in zopet mirno. Nekaj se je pripravljalo na sovražni strani. Začelo je liti kakor iz škafa ter držalo do jutra. Sedel sem med tovariši v votlini pod puškami ter igral po opravljenem opravilu šah. Kar jo uspehano primahajo štirje Italijani k nam v jarke. Mi smo jih debelo pogledali. Pometali so pit-ške pred nas ter nas prosili, da jih sprejmemo kot ujetnike. Nam ni drugega preostajalo, kot te štiri vzeti s seboj. Z opazovališča v fronti je kaj dobro videti ob jasnem vremenu življenje Lahov v Tržiču. Tam je pravi virvar. Vozovi, avto, vojaki, da celo ženske se vidijo, a predaleč je. Ako pa doseže šrapnel to pot, postane mo-mentalno vse mrtvo, vse zbeži kot mravlje. Imam tu dobrega kolega Hrvata. V Zagrebu sem bil ž njim zadnjič v civilu skupaj. Pri opazova-lišču sva se zopet sešla. Bil je slabe volje. Vprašal sem ga, kaj mu je. Rekel mi je na to: "Poglej tam doli to vilo, moja je, moj dom je, a v njej stanuje sedaj Lah." Spomnil sem se, da ima on tu krasno vilo, ki pa leži v od Lahov zasedenem kraju. Razbita je že in prav dobro sva opazovala premikanje človeških postav poleg vile. Ob pogledu na dom ga je vedno pograbila sveta jeza ter bi Italijane naj-rajše pozobal. Življenje drugače dobro, zemlja se obdeluje kolikor jo je, tudi vinska trta je v redu kot bi bili občani tu. Vsem prijateljem in znancem pa pošilja iskrene pozdrave C. P. V strelskih jarkih. 8. marca. De"5 lije kakor za stavo neprenehoma že skoraj štirinajst dni. To je naš največji sovražnik in se ga tudi najbolj bojimo. Premočeni do kože ležimo v okopih in gledamo, kdaj se prikaže sovražnik, da ga dostojno sprejmemo. Da ni baš prijetno ležati v blatu, si lahko mislite. Nestrpno čakamo, kdaj pride zamenitev. Vsi trdi od mraza in premočeni se vračamo potem v svoja domovja — če jih smem tako imenovati. Pa kljub vsemu je Slovenec in Hrvat ponosen na dne 1. februarja imamo takole vreme. —Rojak Anton Miller iz Whitehalla, Mich., se je mudil včeraj in danes v Jolietu, kjer je iskal delavcev za stro-jarnico v Whitehallu, ki leži 15 milj severno od Muskegona, Mich. Sedaj je tamkaj šele sedem Slovencev; prvi je bil g. Miller sam, ki se je priselil tja pred petimi meseci. Tamošnje razmere za delavce v strojarski obrti so baje prav dobre. Obljubljen nam je tozadeven dopis. _ G. Frank Opeka, znani slovenski veljak v North Chicagu, 111., je bil dne niti nepremagljivo Avstrijo. "Vse za vero, dom, cesarja" — je geslo nas vseh. Živela Avstrija! — Ivan Vitrih. Kako sem si pridobil veliko srebrno svetinjo. Ob izbruhu vojne sem bil vpoklican v solnčno Gorico. Krasne dneve smo preživeli v tem blagoslovljenem letovišču. Nihče mojih tovarišev si ni mislil niti v sanjah, da bode Italijan tako perfidno obstreljeval in deloma uničil to popolnoma neutrjeno mesto. 7. novembra 1914 je bita odredena vojna pripravljenost (Marschbereitschaft) Dobili smo povelje, da za nekoliko kilometrov preženemo sovražnika, ker je bila bojna črta precej kriva. Vzeti smo imeli tudi majhno vas. Naš ška-dron je prodiral za vasjo. Ko se je jelo mračiti, se je pričel napad. Jaz, še en vojak in desetnik smo šli kot prednja straža. Storila se je noč tako temna, da se je dalje seglo kot videlo. Na levi v vasi se začenja krik: "Hu-ra!" Naši huzarji so prišli na nož. Mi nismo vedli, kje smo, ker je bila tako grozna tema. Na ta krik smo šli proti vasi. Krik potihne in že smo zopet izgubili smer. Postojimo in premišljujemo, kaj nam je storiti; počakati moramo, da se zdani, druzega ne kaže. Pred seboj zapazimo stajo. Čeravno na pol podrta, nam je bila vseeno dobro zavetišče. Tiho sedimo notri, zatopljen vsak v svoje 'i^I«, in kadimo tobak. Tako prečujemo noč, začne se svitati; toda pota nazaj nismo vedeli, ker nam n; bilo znano, st li nahajajo naši še tam kot prej. Napotimo se v vas, oprezno, ker nismo bili gotovi, če se nahaja sovražnik še v njej. Ko stopimo v vas, nam pride nasproti ženska, ki gre po vodo in joka. "Kaj je, mati?" jo vprašam. "Oh," odgovori, "pojdite, na mojem dvorišču leži polno mrtvih in ranjenih; večinoma so Rusi." Pridemo na dvorišče, in res, tukaj se nam nudi žalosten prizor. Eden naših me prosi, naj ga ob-vežem; imel je obe nogi prestreljeni. 'Počakajte nekoliko, prtvedem sani-teto," mu odgovorim. Dotično ženo poprosim, naj mu da nekoliko mleka, ker je precej slab. Odgovori, da ga nima, ker so vse "moskali zabrali". Med tem časom je začel sovražnik protinapad, morali smo jih pustiti in hiteti na pomoč. V gostih trumah se drve sovražniki, za te trume zadostuje naš ogenj, na rezervo pa začne bruhati naša artiljerija. Vse to je trajalo kake pol ure. Sovražnikov je ležalo cele kupe pred nami, naše izgube pa so bile neznatne. Boj potihne.--"Dobro ste opravili, povelje ste izpolnili," nas pohvali poveljnik z veselim glasom. "Sedaj se pomaknemo takoj nazaj na varno, da dobimo tudi kaj za naše lačne želodce." In res, čez kake pol ure nas nadomestijo sveže čete, mi pa se naskrivaj pomaknemo nazaj. Tako gre dan za dnem, sovražnika vedno odbijamo, in ne bomo odnehali, dokler ga popolnoma n eodbijemo in mu damo vedeti, kaj se pravi skušati Avstrijca v njegovi zvestobi in ljubezni do domovine. — Ulanec I. D. » IZ MOJEGA MALEGA DNEVNIKA (Dogodek z italijanskega bojišča, priobčil Ant. Kočevar.) I. Bilo je lepo jutro, nebo je bilo čisto kakor ribje oko in solnce je v tem poletnem času močno pripekalo. Lep, krasen pomladanski dan je motilo samo grmenje topov skoro vseh kali, brov, prasketanje pušk in strojnic na napadajoče Italijane. Naša baterija je stala približno kakih 500 korakov od naše hiše in vedno, skoro noč in dan, obsipala Italijane s svojimi izstrelki. Takoj prvi dan vojske z Italijo se je popoldan širila vesela novica, da so naši pobili 1000 Italijanov, jim ugrabili 3 strojnice in ujeli mnogo vojakov. Vsak dan smo opazovali učinke naših granat in šrapnelov. Od zjutraj in skoro do poludne smo bili tam. Ob 9. uri, b iloje menim, 26. junija, smo začuli neko tuljenje po zraku in kmalu nato se je zarila granata globoko v zemljo, kjer je z groznim pokom eksplodirala. Granata je padla približno 500 korakov od nas, a nobenemu nič žalega storila. Takoj nato privozari druga granata in zadene hišo tamošnjega pasjederca ali po domače "šintarja". K sreči je bil mož ob 8. uri napregel svojo kobilico in odpeljal nekoliko boljšega blaga nekam proti Gorici. Njegov pomočnik, ki je od nas cel dogodek opazoval, je tekel s kolesom ves razburjen poročat gospodarju žalostno novico. Medtem smo pa ostali šli na kraj nesreče. Med prvimi, ki so tja dospeli, sem bil jaz in pa moj tovariš Edvard. Takoj prične-va delo in kmalu sva našla več kosov granate. Kmalu nato sem našel pas-jedercev nož, bil je še ves krvav, in pokazal sem tovarišu kletko s kakimi i osmimi psi. V železni kletki so revčki vsi preplašeni cvilili in skakali naokrog. Edvardu rečem, naj s kakim tovarišem odpre kletko in izpusti ujetnike. Z velikim trudom je z nekim tovarišem odprl kletko. Psi pa vsi veseli so jeli mahati z repi, a nato so jo udarili po polju vsak proti svojemu potu. Kar zakriči nekdo, da se vrača pomočnik s kolesom. Kakor kafra >mo jo odkurili, 'samo dva sta tam o--tala in nista hotela ubogati tovariša. Ta dva sta dobila vsak par batin in zaušnic ter sta komaj ušla pomočniku. Sedaj jo udari pomočnik za nami. Xekaj časa smo bili opazovali od da-I leč, a nato smo jo odkurili po cesti I proti domu. Kar se obrnem in vidim pomočnika ne daleč od mene. Ves v strahu zakričim, naj beže vsi čez polje, ker mislil sem si, pomočnik s kolesom za nami čez polje gotovo ne more. In nisem se varal. Vsi smo mu srečno ušli. Doma sva z Edvardom pripovedova la čudno zgodbo o "šntarju" in o po močniku, ter kot izpričbo pokazala kosčeke granate. Neki mož, ki je bil ravno pri nas in je ves ta pogovor slišal, se je jezil nad "šintarjem", češ, danes zjutraj ob 7. uri mi je bil psa po krivici vzel, a sedaj ga bom gotovo našel doma; in podaril nama je vsakemu dvajsetico. To zgodbo bodem pomnil dokler bo dem živ. II. Bilo je menim 15. novembra 1915. Ko se zvečer vračam iz ateljeja g. Jer-kiča proti domu; pot me je peljala ravno čez Travnik. Na koncu Travnika zaslišim žvižg in močen pok. Šrapnel je bil došel in eksplodiral visoko v zraku. Pred očmi se mi je stemnilo in padel sem na tla. Ko sem se zbudil iz omedlevice sem se našel doma. Moj prijatelj Edvard, ki je prišel s Korza, me je z nekim vojakom prenesel domov. Zato mu bodem še jako hvaležen. Dobro in splošno znani policaj in Edvard sta bila ob postelji in me tola-lažila. Rana ni bila še tolika ali celo nevar-i: ampak kakor mi je povedal zdravnik, lahka. Skoro celo noč nisem nič spal. Drugo jutro ob 4. uri me zbudi grozen tresk v bližini. Granata malega kalibra je bila prodrla skozi bližnjo streho in eksplodirala. Kakor bi trenil, sem se oblekel in takoj zbežal v klet. Zjutraj sem pregledal sobo in našel zapičen v moji postelji kos granate. Ob 7. uri, ko je vse vkup nekoliko prenehalo, grem z Edvardom na zrak proti Ajševici. Tu sva imela priliko opazovati dvoboj v zraku. Neki sovražni letalec, ki je bil bržkone namenjen obsipati našo letalno postajo z bombami, je bil pa v veliko presenečenje sprejet od dveh naših letalcev. Vedno bližje in bližje sta prihajala in v bližini kakih 50 metrov je naš zrakoplovec prvi napadel. Na pomoč mu je došel nato drugi letalec in skupno sta ga premagala in mu užgala rep, bencin je začel sovražniku curljati in padati je začel. Po ljutem obstreljevanju z našo hrabro artiljerijo je bil, kakor sem pozneje zvedel, prisiljen nekje pri Biljah se spustiti na tla. Ob kaki 9. uri smo opazovali pet naših letalcev, ki so kakor sem zvedel, vljudno vrnili poset s tem, da so šli oni in obsipali italijansko letalno postajo pri Gradišču z bombami. III. Italijansko topništvo obstreljuje ulico Camposanto in Gorico. Popoldne istega dne sem imel priliko opazovati iz ateljeja obstreljevanje ulice Camposanto. Italijanski top je bilo slišati, ko je ustrelil. Mnogo bolj pa še kroglo samo, ki je drvela in se kregala sama s seboj, dokler ni prišla do cilja. Cela ulica in pa postaja sta bili v gostem dimu, kajti začelo je goreti par poslopij. Naši neustrašeni vojaki so reševali blago iz gorečih hiš in tvegali lastno svoje življenje pri tem. Kruti krvoločnež si je s tem hladil svojo jezo. Potem ko je oskrunil božji hram na sv. Gori s težkimi granatami, se je obrnil proti Gorici. Ravno isti dan smo začuli veselo govorico, da je naša težka artiljerija razbila sovražnikom pet baterij in da je zletelo sovražno municijsko skladišče v Krminu v zrak. popoldne je šel sprevod 600 ujetnikov skozi mesto. Dan je preminul brez vsakih nesreč. Dne 18. novembra. Ko se na ta dan spomnim, mi je kar tesno pri srcu. To je bil usodepolni dan za Goričane in za tujce. To je bil dan, v katerem so mnogi izgubili življenje. Zjutraj c-krog 3- ure 'n J'e padlo hkratu de-set 28 cm granat. Vsake pol ure je došlo po večje število težkih granat, med tem pa, neprestano kakor dež, so padale manjše granate 8 sm., 12 cm. in iS cm. v mesto. Imeli smo malo podzemsko klet, prostora za kakih 15 lju- di. Vedno je bila tesno nabita tujcev, tako da včasih ni bilo prostora niti za domače. Zjutraj ob 8. uri je nekoliko ponehalo in tu na dvorišču sva našla za celo kapo šrapnelskih krogel in za kakih 8 kg kosov granat. Nato se je obstreljevanje nadaljevalo in ob 5. uri sva zopet nabrala za kapo krogel in celo 15 cm. hilsno, kojo sem pustil v Gorici. Ima 25 kg. Mnogo krasnih uric sem še kot dijak preživel v Gorici, a sedaj se mi je jako težko spomniti na one srečne čase. V Gorici smo cstrajali skoro prav do zadnjega, namreč 3. novembra, ter tudi mi preživeli marsikatero grenko med tem časom. IV. Kako sem iz Gorice vbežal ip dogodbe na potu. Dne 30. novembra. Popoldne ob 3. uri smo dobili slučajno voznika, kateri nas je prepeljal z nekoliko stvarmi do Šempasa. Ta dan je tudi žalosten. Nobene tolažbe nikjer, samo to sem vedno pel: V očeh jim strah gori in lica gloda jim bolest tako beže gredo in sami ne vedo kje konec bo njihovih cest. Predno sem odšel, sem vzel s seboj steklenico žganja in 2 kg kruha. Par loncev za domačo rabo in pa svečo, da bi si jo prižgal ako bi ravno bilo treba. Starši so odšli naprej z voznikom, a jaz sem s kolesom počasi šel za njimi. Ob 6. uri sem jaz odšel, pot je bila precej dolga, a ker nisem vedel, kje so se ustavili, sem jo zavil v neko napolpodrto hišo, popolnoma na samem in si pripravil začasno posteljo. Požirek žganja in dva kosa kruha me je dovolj okrepčal da sem zaspal. Drugi dan ob 9. uri sem se zbudil grozno lačen in žejen. Dva požirka dobrega žganja in malo kruha mi je bilo za nekaj časa dovolj. V Šempasu sem v gostilni prašal, ako jim je kaj znano o stariših, poznal jih je namreč gostilničar. On mi pove, da se nahajajo tu v Šempasu pod št. 17. Takoj mi da nekoliko črne kave, da sem si ravno želodec ogrel, a od tam sem šel naravnost k njim. HIŠNO DELO DOBI DEKLE PRI Mrs. B. Given, 1232 N. Center St., Joliet, 111. It DEKLE DOBI DELO PRI DOBRI družini. Telefonajte—Chicago telephone 2452. Joliet. DEKLE ALI VDOVA OD 30 DO 40 let stara dobi stalno gospodinjsko delo pri vdovcu okoli 45 let staremu, ki lastuje večje premoženje. Katero veseli, naj se oglasi ali pi šena Uprav-ništvo Amerik. Slovenca, Joliet t46 Naznanilol Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, d» sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste gtocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerij-sko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John IT. Pasdertz Chicago- tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, ID. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEX North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Dr. Richter's Pain ExpelUr zoper rermatl-zem in trganj« bolečine in o-trpnelost členkov in mišic. Pravo zdravilo Je ▼ zaroju, k&koršnega vidite na sliki. Zavrnite vsak žaro], ki ni zapeCaten s An-hor Trade Mark. 85c in 50o vseh lekarnah ali pa piSit« ponj naravnost na F. M. Mer & Co. 74-80 Washington Street New Ytrk. Buchanan-Daley Co. Deoplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les z a Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CINO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Union Coal & Transfer Co. 616 CA8S STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving. Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 411. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. JJ VZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET- ILL. Vatanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 JŽB1NO GESLO: "VSE ZA. VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.IEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed, Zapis- Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet. Ill Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petno, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Samo dopisnice ujetnikom na Ru-e®- Ruski cenzurni uradi so ozna-""i, da so prisiljeni, vsled stalno na-scajočega pošiljanja pisem ujetni-pm na Ruskem, sprejemati samo do-lsnice. Pisma se sploh ne dostavljajo. j^"""* Častniške izgube. Major 47. pp. ,arel Gotter, mrtev; poročnik 27. i j*1®- P. Alojzij Humulz, ujet v Rusiji; tt?dPOročnik 27. dom. p. Ernest Japel, ietl Poročnik 27. dom. p. Franc Kraft, 6et; nadporočnik 2. bos.-herc. p. Vla-Krasnik, ranjen in ujet; kadet t r dom. p. Anton Krehan, ujet; nad-« ?ročnik 27. dom. p. Rudolf Majerič, Poročnik 27. dom. p. Konrad . ujet;, kadetašp. 27. dom. p. l,m«nd Modic, ujet; poročnik 27. P- Karel Mohr, ujet; praporščak p. ivan Peterčič, ranjen; stot-dom. p. Josip Rus (Prevoje), (j. en in ujet v Moskvi; »adporočnik-• vodja 27. dom. p. Oton Sa^iek, V5 Po.r°«»k 27. dom. p. Anton Sleis, £t-1j.en in ujet; poročnik 26. dom. p. J ranjen; praporščak £27. i»k s? ^arosIav Volek, ujet; prapor-n'lT PP' Kurt Weisser, ujet; po--j. 17- PP. Josip Wolf, ujet; pra-|\Cak 26. dom. p. Ivan Zor (Kam-ranjen. Iz seznama izgub št. 391. Poroč- Kudo,f Delkin, Gorica, ujet v Ru- :,s't Po_ročnik Milan Ivan Klemene, ■Josi' pJet v Rusiji, poročnik Rudolf /!Uroselj, Ljubljana, ujet v Rusiji .^»api - Grošelj, Ljubljana, ujet »Porscak Alojzij Bravničar, Tol-VJ Italiji. Vsi štirje od 27. t%!|nen» k0Dr.Perutnine z mladimi in sve-'Vami ^ rastline. Nadaljne odredbe sledijo. S | ie diip '°ra; Dobili smo sporočilo. nekateri povedati, da je bil v Galiciji na kosce raztrgan. Tudi za Riflja se ni znalo mnogo mesecev, kaj je z njim. — Nadalje se je oglasil Matija Pro-gar, doma iz Hmelčiča, fara Mirna peč. Njegova žena ni dobila celih 18 mesecev nobenega poročila, in ker je par njegovih tovarišev trdilo, da so ga videli pasti, ga je že kot mrtvega objokovala. Sedaj marca meseca pa dobi karto od njega, na kateri ji poroča, da je že v drugo svoj god obhajal v ujetništvu, in da njej čestita h godu, katerega bode obhajala na praznik sv. Jožefa. Želi ji ljubega zdravja, in skoraj konec vojske. —Bolnišnica v Kandiji. Posestnikov sin Ferdinand Musar iz Rudne vasi pri .Radečah je iztrgal precej velik štor in ga. hotel razklati s smodnikom. Pri tem je ravnal tako neoprezno, da se mu je zažgal smodnik in ga tako močno opekel na obrazu in vratu, da je moral iskat pomoč v bolnici. — Semkaj pripeljan je bil tudi 131etni Franc Krevs iz Gorenje vasi pri Mokronogu. Igral se je z nabitim samokresom in se ustrelil v desno nogo. — Omenjamo pri tej priliki, da se je v zadnjih mese-sih že opetovano moralo zdraviti otroke, ki so bili večinoma iz samokresa ranjeni. — Vojaške vesti. Od 20. lovskega bataljona so ranjeni nastopni Dolenjci vojaki: Bogovič Jožef, 4. stotn., Ple-terje. Ravšelj Andrej, 4. stotn., stari trg. — Ujeti: Bogataj Pavel, 1. stotn., Dole. Petsche Andrej, 17. pp. 5. stot. Kočevski okraj. Vidmar Jožef, 17. pp. 7. stotn., Žužemberk. Oba v ruskem ujetništvu. Od tam je pisal tudi Josip Jarh, učitelj v Dragi, kovčevski okraj. Bil je 22. nov. 1914 ranjen in ujet. Nahaja se v Kijevu v bolnici ter upa, da kmalu okreva. — Iz ruskega ujetništva se je po dolgem molku od 12. novembra 1914 zopet oglasil vojak Anton Može, posestnik na Krki št. 10., župnije Šmi-helske pri Novem mestu. Nahaja se v mestu Bugulma, Samarskeja guber-nija, ki se razteza ob veliki reki Volga proti Uralskem gorovju. Dne 9. februarja 1915 oddana dopisnica je posredovanjem "Rudečega Križa" na Dunaju dospela 10. marca. — Jože Grum, učenec ljudske šole iz Trebče vasi pri Žužemberku, si je zlomil desno roko v podlehtju. — Ciril Flajs, pos. sin na Vadalu pri Mokronogu, je prišel pod voz in si zlomil desno nogo v goleni. — Ponesrečenci se zdravijo v kandijski bolnici. — Tatvine. V Hrušici, župnija Sto-piče, so dne 21. marca tatovi pokradli na št. 1., 6., 10., 11. mnogo mesa in obleke. V znamenje, da so pobožni, so vzeli seboj tudi molitvenike in rožne vence. Po opankih so se poznale sledi po njivah, pod nekim dreveom so se krepčali, kjer se je našel kos klobase in soli. 'Odšli so proti Gorjancem. — Nesreča v delavčevi rodbini. Dne IS. marca zjutraj je šla žena delavca Habiča v Ljubljani k peku po kruh. Ko se je mati mudila pri peku, so o-troci doma na skrinji zakurili. Hitro se je po sobici razširil dim in ko se je mati vrnila domov, našla je tri otroke nezavestne. Dečka sta bila mrtva, deklica Albina je pa še živela. — Vič, 21. marca. Spodnjim Vov-kovim na Viču je te dni dopisnica iz Rusije napravila veliko veselje in tolažbo. Sin Franc, o katerem več ko eno leto niso nič slišali, jim je pisal, da je zdrav v ujetništvu ter pozdravlja vse Vičane in druge znance. — Tine Dovjak, katerega so sneženi plazovi te dni zasuli tam nekje blizu Sv. Višarij, je kot vojak delal Vičanom vso čast. Vojaška oblast je staršem v tolažbo poslala dve srebrni svetinji večjo in manjšo, ki ste krasili njegova junaška prsa. Vojaki-tovariši pa sporočajo, da so izgubili s Tinetom najboljšega tovariša. Ako bo količkaj mogoče, bodo starši poskrbeli, da se bo njegovo truplo prepeljalo domov, da bo počivalo na domačih, viških tleh. — Smrtna kosa. V Dobravljah je umrl te dni znani posredovalec za živino Anton Črnigoj. — Umrla je v ljubljanski deželni bolnici Marija Šturm, begunka, doma iz Livka na Primorskem. — Iz Žužemberka. V drugo se je oglasila smrt v naši šoli in si izbrala učiteljico g. Ivanko Pezdir. Umrla je na svojem domu v Novi vasi pri Viču in bila pokopana 12. marca na farnem pokopališču. Bolehala je že par let in uživala dvakrat začasen dopust. Po-kojnica je bila zares učiteljica po poklicu, vzor prave krščanske učiteljice. Pač zasluži, da se spominjamo njenih velikih zaslug za šolo. V Žužemberku je poučevala okoli osem let in je žela ves čas ljubezen pri otrocih in odkrito spoštovanje pri stariših in vseh, ki so jo poznali. Kot učiteljica je imela lepe darove od narave. Njeni otroci-učenci so se veliko naučili. In krasna disciplina! Veselje je bilo stopiti v njen razred. Kako je ljubila šolo! Ko je bila doma na dopustu, je zbirala okrog sebe otroke in jih poučevala. Sicer ni mogla prestati. Četudi močno slaba, je vendar prišla letošnje šolsko leto zopet v šolo in zdržala nad dva meseca. Vse je občudovalo njeno vztrajnost in pa skoro brezprimerno požrtvovalnost v težavni službi. Sele nazadnje, ko zares ni šro, se j eposlo-vila z jokajočim srcem od priljubljene ji šole. Kar zadeva sicer njeno živ ljenje, mislim versko plat, ji ni mogel nihče očitati niti najmanjšega pogreš-ka. Kar je učila v šoli z besedo, je potrdila v življenju. — Maturo so na c. kr. državni gimnaziji v Novem mestu predčasno naredili isledeči osmošolci: gg. Dular ^ _____________ Vinko iz Jurke vasi, Kozoglav Fran 2- febr. 1916, na Svečnico, okolice Stopiče, Orešek Ignacij iz Ikm lc .«11 ■ . .* 1 MilnrlAHl^ 'Spodnjih Vodal, Poljanec Fran iz Sv. Šmarjete, Prah Josip iz Vrhovskc vasi, Štemberger Josip iz Goč. '-*0 fV Uem bojišču vrl mladenič > 1. l8^lc iz Škemljevca h. št. 9., fanta • Vse' ki so P°znali Prid" Pos^i/ Je Pretresla ta žalostna k> ob'° Pa "Wove skrbne rodi-•Hlad J0*uiejo najboljšega sina. fino. °j?,vljenje dal je hrabro za "Oma, i<0 0 J? odhajal za vedno . sPravij. ,Je njegova mati drugega I 1& slo ^ V°jno int0ČiIa solze |"Me Jo je tolažil z bese- K in ju te' ne b°jte se za ™e" "a Paj ija me bosta čuvala; ,,Nrl Cm' ne žalujte, ne bodem , „ Tola?, °Ste samo Vi 'zfTubili Jji . j"1 je v zadnjem pis-ln Jte> ako padem, ves svet b0 re!!' slutil je, da ga nikdar ■ vr*tjf.v- la stara mati> oče in VJ b0 * m sestre. — Takoj prvi v O l? P°ljn je 'Pihnil svojo Wo . !l je to mladenič, skrben ilfv«e 11S°' (Jclaven' ubogljiv in a ?a srca svojim roditeljem. *a'ost je brezmejna. f»sit . ' ujetništva sta se ogla-ži;peter.ka župljana: Franc q "Jevasi in Anton Rifelj iz ' l>rvem ni bilo pravega ecev. Samo to so vedeli — Smrtna kosa. Umrla je dne 22 marca v Podkraju nad Vipavo Jožefa Sajevic, žena posestnika in župana Iv Sajevic. Pokojnica je bila skrbna gospodinja in dobra krščanska mati svojim otrokom. — Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je c. kr. trgovinsko ministrstvo podelilo c. kr. brz. mojstru g. Ivanu Aljančiču v Lukovici. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 13. mesecih Valentin Drašler iz Bistrice pri Borovnici. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil te dni po enem letu Ivan Konjar, podomače pri Tiš-lerju iz Smlednika. — Hišo hotela pri Maliču r Ljubljani je kupila Jadranska banka za o-kroglo pol milijona kron. — Nesreče. Alojzij Omahen, pos sin v Stranjah pri Šentvidu, se je ponesrečil pri slamoreznici. Gepclj ga jc zgrabil za obleko in ko se je hotel iztrgati, ga je prijelo še za levo roko, mu je odtrgalo prste in zmečkalo dlan. nepotrebne škode. Posebno usmiljenje je imel do siromakov. Njegova dva sinova sta tudi morala odriniti na vojno. Na italijanskem bojišču je padel njegov z.et, zapustivši več nedora-stlih otrok. Vse to mu je vsekalo blo-boke rane v njegovo očetovsko srce. — Bučečovci. Umrl je tukajšnji posestnik Tomaž Pečuh. Ker je bil ranj-ki vojak, se je pogreba udeležila tudi srotnija vojakov. — Št. Ilj pri Velenju. Dne 3. marca je umrl Matevž Voh. Bil je Radeckega veteran. Rajni, ki je bil v 88. letu, je bil bratranec že rajnega kanonika Jerneja Voha. — Sv. Florijan pod Bočem. V Sučju je umrl 10. marca 481etni vrli mož Jernej Kunstek za pljučnim vnetjem. Zapušča vdovo s tremi mladoletnimi o-troa. — Dve sestri na enem odru. Slovenski Gospodar poroča od sv. Petra pri Mariboru, da je umrla tam 29. februarja samična kmetica Marija Ferk na pljučnici. Ko so ji prigovarjali, da se naj da spj-eviditi, ,je rekla, da bolezen ni nevarna, da še lahko živi sedem let. Toda še tisto noč je stopila njena duša pred večnega Sodnika. Bila je ena najbogatejših v okolici. Imela je edino sestro Lizo, omoženo Fras, ki ji je pomagala gospodariti. Ko pa so Micko vzdignili raz mrtvaškega o-dra, je zadela Lizo srčna kap ter je bila pri priči mrtva, ravno v sobi, kjer je stal mrtvaški oder. Zato niso niti ugasnili sveč, ki so gorele ob krsti starejše sestre, ampak so jo naravnost položili na oni prostor, kjer je še ravnokar ležala mrtva njena sestra. Kaj tacega se še menda ni nikdar zgodilo. - Iz Ribnice na Štajerskem: Dne 23. februarja je na domačem posestvu kapelici sv. Jožefa obhajal g. Josip Lenarčič na tihem svojo šestdesetlet-nico. — 8. marca je nagle smrti umrl Lah internirani delavec Peter Scra-moncin, baje vsled pijače. Ni bil zločin, kakor so poročali nekateri časopisi. — Letalec nadporočnik Mandl padel pri Gorici. "Grazer Tagblatt" poroča Tik Gorice je nadporočnik Mandl 22. marca proti 7. uri zvečer na drznem poletu končal svoje življenje. Nadporočnik Mandl, ki je bil že parkrat odlikovan, je bil že pred vojsko znan kot drzen letalec. Dne 24. avgusta 1913 je preletel Semering. Na Dunaju je umrl vsled zastrup-Ijenja krvi zdravnik dr. Ivan Petrovič, star šele 24 let. Ranjki je bil štajerski rojak. — Umrli 'so v Lebringu na Štajerskem: Artur Kodrič, Anton Mandič, Anton Uranc (pljučne bolezni). — V celjski bolnici je umrl vojak 87. peš-polka Jožef Lipaj. — Smrtna kosa. Sv. Martin pri Vurbergu. Našo občino je zadela bridka izguba. Preminul nam je nepričakovano naš občepriljubljeni in dolgoletni občinski predstojnik Janez Pihler v 58. letu svoje starosti. Mož je bil sicer že dalj časa bolehen, vendar še je do zadnjega sam opravljal županske posle, katerih težko breme sedaj vojnem času čuti vsak župan. Na pe-pelnico se je še sam vozil k zdravniku, iskajoč si pri njem sveta v svoji bolez ni. Prišedši domov, postane mu tako slabo, da so ga na njegovo željo takoj sprevideli s sv. zakramenti. Drugo noč pa je okoli dveh mirno v Gospodu zaspal. Rajni jc bil skrben družinski oče. Svojega narodnega prepričanja ni nikdar prikrival. Prebiranje poštenih časopisov in knjig je bila zanj v prostem času najljubša zabava Velik prijatelj je bil tudi lepega slovenskega petja ter je bil sploh vnet za vsako dobro stvar. Županske posle je vedno sam točno in z veseljem oprav ljal ter je bil vsakemu pripravljen po magati, bodisi, da je za koga pri raz nih uradih pismeno posredoval, kakor tudi, da mu je dal koristnih naukov, kako se ima ravnati, da^ie_bo_Ujp ((•ROŠKO. CHARLES J. VOPICKA, POSLANEC ZDRUŽENIH DRŽAV ZA BALKANSKE DRŽAVE. Charles J. Vopicka, poslanec Združenih Držav za Rumunijo, Bolgarijo in Srbijo; njegova žena in hči ob vratih ameriške poslanske hiše v Bukareštu. G Vopicka je rodom Čeh iz Chicaga. — Napredek. Kotlje. Da Kotuljci pokažejo, da niso zadnji in znajo izrabiti čas vojne, ko so cene delavske moči (ruski ujetniki) na razpolago, zato so se lotili ceste. Preložili so del ceste v Guštanj in odpravili neprijetni klanec. Bo pa živina manj trpela, ko bo lažje izpeljala, in tudi voznikom ne bo treba se toliko jeziti in kleti. — Smrtna kosa. V Dolinčičih nad Pliberkom je umrl Andrej Rožman, podomače Urhovi oče. — V Gornji Je-zernici pri Beljaku je umrla 381etna begunka Terezija Mrakič. Zapušča 6 otrok, najstarejša deklica ima 15 let. Mož je na fronti. Na Koroškem je mnogo beguncev, posebno okoli Beljaka. — Smrtna kosa. V Vel. Žabljah na Vipavskem je umrl 20. marca posestnik Alfonz štokelj. Svoječasno je bil predsednik Orla. Še pred kratkim je bil odpuščen potom superarbitracije od vojaščine, sedaj pa ga je dohitela smrt. —- Iz Gorice, 23. marca. Prekrasen solnčni dan imamo, da letos še ne takega. Pa tudi granat in šrapnelov še nimo letos noben dan toliko dobili v mesto kakor danes; padlo jih je najmanj 80, a brez posebne nesreče. Neverjetno je, da vidiš po nekaterih ulicah otroke na cesti, ki se igrajo kakor najlepših mirnih časih; ako udari granata ali šrapnel prav blizu njih, tedaj steko na lice mesta pa stikajo za ostanki izstrelkov. — Na Korzu blizu južnega kolodvora stanuje še nekaj družin po kleteh. Zelo živahna je Gledališka ulica, kjer je odprtih več loka lov. Odprta je tudi pošta in cerkev sv. Nikolaja. V bližini plinarne je le še redko kje kaka družina. V Soški ulici in v Stražicah še vedno stanujejo ljudje. Kjer je bil trg za sadje in zelenjavo, je vse mrtvo. — Smrtna kosa.' V nedeljo 19. marca je umrl v Kobljeglavi gospod podžupan in krčmar Karol Zega v 51. letu svoje starosti. V petek je bil pri vojaškem naboru v Ljubljani, v soboto zvečer se je vrnil in takoj legel v posteljo, iz katere ni več ustal. Ranjki je trpel že več časa na hudi naduhi in srčni hibi. Ranjki Karol Zega je bil vzoren katoličan, skrajno dobrega srca, vedno pripravljen pomagati potrebnim. Za njim žaluje vdova in trije otroci, a tudi vsa občina občuti brit-ko izgubo. — Umrl je v tržaški bolnišnici 17. marca Anton Gostiša, državni železničar, star šele 29 let. Pokojnik je bil doma s Črnega vrha št. 21 nad Idrijo. Bil je vrl mladenič krščanskega mišljenja in življenja. — Umrla je dne 18. marca v Kamniku nepričakdvano hitro v najlepši cvetoči dekliški dobi hčerka Beti g. dvornega svetnika markija Gozani, ki biva od izbruha vojne z Italijo z rodbino vred kot begunec v Kamniku. — Uboga Ljubljana! Po Goriškem se je raznesla o priliki zadnjega potresa vest o velikih poškodbah v Ljubljani. Ljudje so vedeli čisto natančno, katere in koliko hiš je posebno proti Šiški porušenih. Kar oddahnili io se ljudje, ko se ta vest ni potrdila. Tako je ljudstvo še vse pod utisom onega strašnega potresa iz leta 1895. Veliko mil je, ki bi se ne smele rabiti za toaleto, ker razdražijo kožo na obrazu, rokah in vratu ter s tem povzročajo mnogo število kožnih neprilik. Varujte se ta-cih in zahtevajte Severovo Zdravilno Milo (Severa's Medicated Skin Soap). Njena zdravilna kakovost jo stori zelo primerno milo, ker je antiseptično ter odpravlja kožno razdraženje. Je iz-borno milo za izmivanje las in britev. Detetova kopelj bi ne bila popolna brez nje. Cena 25c v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tues. HRVATSKO. H Pravi človekoljub. DAL JE DRUGIM DOBROTO, KATERO JE SAM UŽIVAL. ŠTEFAN BAROK POMAGA ŠTIRIM PRIJATELJEM. "Vsakega dolžnost je, da pomaga svojemu bližnjemu, posebno, ako jim zamore priporočiti sredstvo, o katerem se je sam prepričal, da dobro u-činkuje," pravi H. H. Von Schlick, izdelovalec Bolgarskega Krvnega Čaja. Lep primer človekoljubja je pokazal naš rojak, Štefan Barok, P. O. Box 41, Plumekin, N. J., kateri je po svoji lastni izkušnji in izkušnji pri svoji obitelji, pisal o Bolgarskem Krvnem čaju sle- — Hrvatski industrijalci in nagodba z Ogrsko in Nemčijo. Kakor poroča "Tagespost" je zveza hrvatsko-slavon-skih industrijcev sklenila ugovarjati, da bi se nagodba sklenila za dalj kakor za 10 let. Sicer so za tesnejšo gospodarsko zvezo z Nemčijo, pa prav jasno se bo to zahtevo dalo izraziti šele po vojni. — Samoumor — 12-letnega dečka. V Ogulinu bi morali 12-letnega dečka R. izročiti v poboljševalnico. Iz strahu se je obesil. V Črnovicah se prodajajo 131etne deklice. Daleč smo prišli! — "Slov." — Umrl je na Sušaku državni pravd-nik pri višjem državnem pravdništvu v Zagrebu dr. Marko Vukelič. Prosim Vas, pošljite mi za moje štiri prijatelje štiri zavoje Bolgarskega Krvnega Čaja, kajti oni trpe na isti želodčni bolezni, od kakoršne sem trpel jaz in moja obitelj. Prepričan isem vnaprej, da jim bo ta čaj pomagal, jaz in moja obitelj ga blagoslavljamo in hočemo imeti Bolgarski Krvni čaj vedno v naši hiši, dokler bodem prebival v Ameriki." Veliki zavoj Bolgarskega Krvnega čaja, ki zadostuje za pet mesecev, velja $1.00 ter ga pošilja vsepovsod Marvel Produce Co. 24 MARVEL BUILDING, PITTSBURGH, PA. Adv. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN -DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kroti pošljemo zdaj za $14.50 Ml GARANTIRAMO YSAK0 POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar. (Dalje.) Predmet vsega tega strmenja in nemira je bil mlad mož kakih petindvaj set let, lepe rasti in lepega obraza, o gorelih lic in temnih oči. Po stanu je bil gentleman. Bil je enostavno črno ali zelo temnosivo oblečen in njegovi lasje, ki so bili dolgi in temni, so bili zavezani zadaj na tilniku s trakom bolj da ga ne nadlegujejo, kot v olep šavo. Kakor se vsako dušno razpolo ženje izraža skozi vse odeje telesa, ta ko je bledost, ki je bila posledica nje govega položaja, pronicala ogorelost njegovih lic in kazala, da je duša moč nejša kot solnce. Sicer je bil popolnoma hladnokrven, se poklonil pred sodnikom in mirno stal. Način zanimanja, s katerim so v tega moža strmeli in dihali, ni bil način, ki bi bil človeštvu v diko. Ce bi bil stal pred nevarnostjo manj strašne ob sodbe — če bi bilo mogoče, da se mu prihrani ena sama izmed tistih krutih podrobnosti. Ta postava, ki je bila na tem, da jo obsodijo in sramotno raz mesarijo, je bila prizor; neumrjoče bitje, ki je bilo na tem, da ga zakoljejo in raztrgajo, je vzbudilo zanimanje. S čimerkoli so tudi različni gledavci, vsak po svoji spretnosti in sposobno sti samoprevare, izkušali prebarvati to radovednost, je bila v bistvu vendarle okrutnost. Molk v sodni dvorani! Charles Dar nay je včeraj ugovarjal z ''nedolžen" obtožbi, ki ga je dolžila (z neštetimi zvenečimi besedami), da je bil veleiz-dajnik našega visokega, presvetlega, prevzvišenega itd. vladarja, našega gospoda in kralja, s tem da je pri različnih prilikah, z različnimi sredstvi in načini pomagal Ludviku, kralju fran coskemu, v njegovih vojskah proti na šemu že imenovanemu visokemu, pre svetlemu, prevzvišenemu itd.; in sicer tako, da je hodil med deželami našega že imenovanega visokega, presvetlega, prevzvišenega itd. in med deželami že imenovanega Ludvika francoskega ter hudodelsko, zvijačno, veleizdajalsko (in z mnogimi drugimi hudimi prislov-nimi določili) odkrival že imenovanemu Ludviku francoskemu, katere sile pripravlja naš visoki, presvetli, prev-zvišeni itd. za Kanado in Severno A-meriko. Toliko je Jerry, na čigar glavi se je dvigalo vedno več klin, čim bolj so jo ježili izrazi zakona, razumel 3. velikim zadovoljstvom in tako se mu je slednjič po dolgem času tudi posvetilo, da stoji že imenovani in zopet in zopet nanovo imenovani Charles Dar-nay tam pred njim, da se zagovarja; da so zaprisegli porotnike; in da se je gospod državni pravdnik pripravil na govor. Obtoženec, ki so ga vsi navzoči (in ki je vedel, da so ga) v duhu obešali, obglavljali in četverih, se ni dal niti ostrašiti od položaja, niti se je teatra-lično obnašal. Bil je miren in pazljiv ter gledal uvodno proceduro z resno pozornostjo; stal je tako hladnokrvno z rokami na deski pred seboj, da se tudi en sam list zelišča, s katerim je bila potresena, ni premeknil. Vsa dvorana je bila potresena z zelišči in poškropljena s kisom, da se s tem obvaruje pred zrakom ječe in njeno mrzlico. Nad obtoženčevo glavo je bilo ogledalo, da meče svetlobo nanj. Množica hudobnih in nesrečnih se je zrcalila v ^jem in je izginila z njegovega površja in s površja zemlje tudi. Po tem groznem prostoru bi strašilo na najbolj pošasten način, ko bi steklo moglo kdaj vrniti svoje slike, kakor vrne morje enkrat svoje mrtvece. Begotna misel na sramotnost in nepoštenost, kateri je to ogledalo služilo, je morda prišla obtožencu v dušo. Naj bo že kakorkoli, ko se je premeknil, je opazil, da mu pada na obraz žarek svetlobe, ter je pogledal navzgor; ko je uzrl ogledalo, je zardel in njegova desnica je odrinila zelišča. Zgodilo se je, da je pri tem obrnil obraz proti strani dvorane, ki je bila na njegovi levici. Skoro v isti črti z njegovimi očmi sta tam sedeli v kotu sodnikove klopi dve osebi, na katerih mu je pogled takoj obstal, in sicer tako naglo in s toliko izpremembo v obrazu, da so se vse oči, ki so se obračale proti njemu, obrnile tja. Gledavci so videli v teh dveh osebah mlado damo, malo več kot dvajset let, in gospoda, ki je bil očividno njen oče; moža nenavadne zunanjosti zaradi popolne belote las in neke nepopisljive napetosti v obrazu, ki ni bila aktivna, temuč zamišljena in notranja. Kadar je imel ta izraz, je izgledal star; če se mu je pa razgibal in izginil — kakor sedaj, ko je govoril s hčerjo — je postal lep mož, ki še ni bil preživel svojih krepkih let. Njegova hči je bila dela eno roko pod njegovo pazduho ter tako sedela ob njegovi strani. Stisnila se je tesno k njemu iz strahu pred tem prizorom in iz usmiljenja za jetnika. Njeno čelo je jasno kazalo veliko bojazen in sočutje, ki ni videlo nič drugega kot obtoženčevo nevarnost. To je bilo tako očividno, tako mogočno in naravno -izraženo, da so gledavci, ki niso imeli nobenega usmiljenja z njim, bili ga-•njeni; vse je šepetalo: 'Kdo sta tadva?' Sel Jerry, ki je opazoval sam ter na svoj poseben način, sesajoč v zamišlje-nosti rjo svojih prstov, je iztegnil vrat, da izve, kdo sta tadva. Gneča okrog njega se je še stesnila in je poslala vprašanje do najbližjega vratarja, od njega pa je šel odgovor počasi nazaj; slednjič je dospel do Jerryja: "Priči." "Katere stranke?" "Proti." "Proti kateri stranki?" "Proti obtožencu." Sodnik, katerega oči so bile šle v splošni smeri, se je zopet obrnil, se naslonil nazaj na sedežu in strogo gle dal v oči možu, čigar življenje je bilo v njegovi roki, ko se je dvignil državni pravdnik, da zvije vrv, nabrusi sekiro in zabije žreblje v smrtni oder. III. POGLAVJE. Razočaranje. Državni pravdnik je imel sodišču naznaniti, da je obtoženec, ki stoji pred njim, dasi mlad po letih, star po veleizdajskih činih, ki zahtevajo smrtno kazen. Da njegove zveze z državnim sovražnikom niso od danes ali včeraj ali celo od preteklega leta ali od predpreteklega leta. Marveč da je gotovo, da je obtoženec skozi dalj časa potoval med Francijo in Angleško po skrivnih opravkih, o katerih ne more dati poštenega računa. Da bi resnična hudobija in protizakonitost njegovih opravkov morda bila ostala skrita, ko bi bilo v naravi veleizdaje, da se posreči, (kar se k sreči nikoli ne zgodi). Da je pa Previdnost navdihnila srce osebe, ki se odlikuje po neustraše-nosti in neomadeževanem značaju, naj preiskuje naravo obtoženčevih načrtov in naj jih, prevzeta groze, odkrije državnemu tajniku Njegovega Veličanstva in tajnemu svetu. Da jim bo predstavil tega domoljuba. Da je njegov stan in položaj sploh odličen. Da je bil obtoženčev prijatelj, ko je pa nekoč v srečni in težki uri odkril njegovo propalost, da je sklenil darovati izdajavca, ki ga ni mogel več greti na svojih prsih, na svetem oltarju domovine. Da če bi v Britaniji kakor v stari Greciji in Rimu postavljali javnim dobrotnikom spomenike, bi ta odlični državljan gotovo dobil enega. Da ga pa najbrže ne bo dobil, ker to ni tu uzakonjeno. Da je krepost, kakor napravijo pesniki (na mnogih mestih, ki so, kot on dobro ve, porotnikom dobesedno v živem spominu, pri čemer so obrazi porotnikov izražali zavest krivde, ker niso prav ničesar vedeli o teh mestih), takorekoč nalezljiva, zlasti pa odlična krepost, znana kot domoljubje ali ljubezen za rodno grudo. Da je vzvišeni zgled te čiste in nedo odstopiti, toda gospod z lasuljo in kupom papirja pred seboj, ki je sedel nedaleč od gospoda Lorryja, je želel, staviti mu nekaj vprašanj. Gospod z lasuljo, ki mu je sedel nasproti, je še vedno gledal v strop dvorane. Ali ni bil kdaj ogleduh? Ne, on prezira ta nizkotni napad. Od česa živi? Od svojega posestva. Kje je njegovo posestvo? Ne more se natančno spomniti. V čem obstoji? Nikogar nič ne briga. Ali ga je podedoval, Da, podedoval ga je. Od koga? Daljni sorodniki. Zelo daljni? Precej. Ali ni bil nikdar zaprt? Gotovo ne. Nikdar v ječi zavoljo dolgov? Ne ve, zakaj bi to bilo potrebno vedeti. Nikdar v ječi zavoljo dolgov? Še enkrat, nikdar? Da. Kolikokrat? Dvakrat ali trikrat. Ne petkrat ali šestkrat? Morda. Kaj je po poklicu? Gentleman. Je bil kdaj obrcan? Mogoče, da je bil kdaj. Cesto? Ne. Je bil kdaj brc-njen s stopnic? Gotovo ne; enkrat je dobil brco na vrhu stopnic, a je padel preko stopnic po lastnem nagibu. Al je dobil takrat brco, ko je varal pri kockanju? Nekaj takega je pač rekel pijani Iažnik, ki je zakrivil telesno po škodbo, a ni res. Ali more priseči, da ni res? Gotovo. Ali je kdaj živel od sleparske igre? Ne več kot drugi gen tlemani. Ali si je kdaj izposodil de narja od obtoženca? Da. Ali mu ga je kdaj vrnil? Ne. Ali ni bilo prija teljstvo z obtožencem, ki je bilo v res niči zelo majhno, vsiljeno v kočijah na postajah in ladjah? Ne. Ali je gotov, da je videl obtoženca s temi se znamki? Gotov. Ne ve nič več o teh seznamkih? Ne. Ali jih ni morda sam poskrbel? Ne. Ali pričakuje, da bo dobil kaj za svoje pričevanje? Ne Ali ni v redni državni plačani službi da nastavlja zanke? Ah, nikakor ne. Ali da kaj drugega dela? Ah, nikakor ne. Ali priseže na to? Kolikorkrat hočejo. Ga ne vodijo nobeni drugi nagibi kot čisto domoljubje? Nobeni drugi. Cednostni služabnik, Roger Cly, si je s priseganjem krepko delal pot skozi .zadevo. Pred petimi leti je stopil v dobri veri in nič hudega ne sluteč obtoženčevo službo. Na krovu ladje za Calais je vprašal obtoženca, če po trebuje spretnega služabnika, in on ga je sprejel. On ni prosil obtoženca, naj vzame spretnega služabnika iz usmi Ijenja — on ni nikdar mislil na kaj takega. Ko je med potjo spravljal nje govo obleko, je večkrat opazil v žepih tem podobne listine. Te listine je vzel iz predala obtoženčevega pisalnika. On jih ni sam tja položil. Videl je, da je obtoženec kazal ravno te papirje fran coskim gospodom v Cala su in podobne papirje francoskim gospodom v Ca-laisu in Boulogneu. On je ljubil svojo domovino in ni mogel terga prenašati in je naznanil. Nikdar ni bil na sumu, da je ukradel srebrn čajnik; ob-rekovali so ga radi neke gorčične posode, toda pozneje se je izkazalo, da . je bila iz pločevine. Prejšnjo pričo tekljive priče za krono, s katero biti zvezi je častno, dasi nezasluženo, delo val na obtoženčevega služabnika in vz budil v njem sveti sklep preiskati go podarjeve predale in žepe ter skriti njegove papirje. Da je on (državn pravdnik) pripravljen slišati omalova ževalne napade na tega občudovanja vrednega služabnika, da ga pa on splo šno bolj ceni kot svoje (namreč državnega pravdnika) brate in sestre ter bolj spoštuje kot svojega (namreč državnega pravdnika) očeta in mater Da on z zavestjo poziva porotnike, naj store ravno tako. Da bodo izpovedbe teh dveh prič skupaj z listinami, ki sta jih odkrili in ki bodo predložene, do kazale, da je bil obtoženec preskrbljen s seznamki o četah Njegovega Veli čanstva, njihovi razpostavitvi in pri pravah kakor na vodi tako tudi na su hem, ter brezdvomno posvedočile, da je redno poročal o tem sovražni sili Da sicer ni mogoče dokazati, da je te seznamke pisal obtoženec sam, da je pa to popolnoma vseeno ali celo ugod neje za obtožbo, ker kaže, kako je bil obtoženec zvit in previden. Da segajo dokazi pet let nazaj in kažejo obtožen ca na pogubnem delu že nekaj tednov pred dnevom prve bitke, izvojevane med angleškimi četami in Amerikanci Da bodo zato porotniki kot lojalni porotniki (kar so, kakor on ve) in kot odgovorni porotniki (kar so, kakor oni vedo) gotovo morali spoznati obtožen ca krivim in ga končati, če jim je to ljubo ali ne. Da bi nikoli ne mogli mirno položiti glave na blazine; da bi nikoli ne mogli prenašati misli, da njih žene mirno polagajo glavo na blazine; da bi nikoli ne mogli trpeti zavesti, da njih otroci mirno polagajo glave na blazine; skratka, da sploh ne morejo več niti oni, niti njihova družina mirno položiti glave na blazine, če obtoženca ne obglavijo. Državni pravdnik je končno zahteval od njih to glavo v imenu vsega, kar mu je prišlo na misel, in s slovesnim zagotovilom, da smatra obtoženca že za mrtvega moža Ko je državni odvetnik končal, je šlo po dvorani brenčanje, kakor bi o-blak velikih muh rojil okrog obtoženca in mu naprej naznanjal, ka se bo kmalu zgodilo. Ko se je brenčanje poleglo, se je prikazal na klopi prič domoljub neomadeževanega značaja. Nato je sodnik začel po navodilu svojega predhodnika izpraševati domoljuba: Johna Barsada, gentlemana, po imenu. Povest njegove čiste duše je bila natanko taka, kakor jo je bil opisal državni pravdnik — morda, če je imela kako napako, malo prenatan-ko taka. Ko je odložil breme s svojih plemenitih prsi, je hotei ponižno pozna sedem ali osem let; to je le slu čaj. On ne imenuje tega nenavadno čuden slučaj; slučaji so skoro vedno čudni. Ravno tako ne imenuje on ču den slučaj, da je tudi njemu bilo resnično domoljubje edini nagib. On je pravi Britanec in upa, da jih je mnogo takih. Velike muhe so nanovo zabrenčale in državni odvetnik je poklical gospoda Jarvisa Lorryja. "Gospod Jarvis Lorry, ali ste Vi u-radnik v Eellsonovi banki?" "Da." "Ali niste neki petek ponoči v novembru leta tisočsedemstopetinsedem-desetega potovali po opravkih s pošto med Londonom in Doverjem." "Da." "Ali je bilo še kaj popotnikov v vozu." "Dva sta bila." "Ali nista spotoma izstopila ponoči." "Da." "Gospod Lorry, poglejte obtoženca! Ali ni bil on eden izmed popotnikov?" "Ne upam se reči, da je bil." "Ali je podoben kateremu izmed tistih popotnikov?" "Obadva sta bila tako zamotana, noč je bila tako temna in mi smo bili vsi tako oprezni, da se ne upam pritrditi." "Gospod Lorry, poglejte obtoženca še enkrat! Recimo, da je ves zavit kakor sta bila onadva popotnika; ali bi tedaj bilo po njegovi velikosti in po-stafvi .neverjetno, da je bil eden izmed obeh?" "Ne." "Vi ne morete priseči, gospod Lorry, da ni bi! on?" "Ne." Torej vsaj pravite, da je morda nič ne briga. On je bil edini popotnik, ki je prišel na ladjo sredi noči?" "Da." * "Ali ste Vi potovali sami ali v družbi, gospod Lorry?" "Imel sem dva sopotnika. Gospoda in damo. Tadva sta tukaj." "Tadva sta tukaj. Ali ste govorili z obtožencem?" "Komaj kaj. Vreme je bilo viharno, pot dolga in težka in jaz sem skoro od ene obale do druge ležal na zofi." "Gospodična Manctte!" Mlada dama, h kateri so se bile prej obrnile vse oči in h kateri so se obračale sedaj nanovo, je vstala na svojem prostoru. Njen oče je vstal z njo in je še vedno držal njeno roko pod pazduho. "Gospodična Manette, poglejte obtoženca!" Stati pred tolikim usmiljenjem in pred tako resno mladostjo in lepoto, je bila za obtoženca težja izkušnja kot stati pred vso množico. Bil je takorekoč sam z njo ob robu svojega groba in vsa strmeča radovednost, ki ga je ogledovala, mu ni mogla dati toliko moči, da bi ostal popolnoma miren. Njegova trepetajoča desnica je razdeljevala zelišča pred njim v umišljene, cvetne grgedice; vsled napora, da nadzira in umiri svoje dihanje, so mu trepetale ustnice in vsa kri je hitela iz njih proti srcu. Brenčanje velikih muh se je razleglo iznova. (Dalje prih.) " i fin nr ur.....-inn i —, Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californiisko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, III.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Pristor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, HI.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V Onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Upra*. "A. S." Ako ste namenjeni kupiti farmo, sedaj je pravi čas za to. Mi prodajamo farme že več let v enem najlepših in najrodovitnejših krajev države Wisconsin, katera je, kakor ste gotovo že slišali, ena prvih poljedelskih in živinorejskih držav v uniji, zlasti pa je znana še po svoji dobri, zdravi pitni vodi, ki se drugod malokje dobi. Na našem zemljišču je naseljenih že precejšno število rojakov, ki vsi dobro napredujejo, in so zadovoljni, da so se naselili tam. Naš svet leži v Chippewa in Rusk County, v neposredni bližini glavnih železnic. Kdor izmed rojakov torej želi kupiti farmo v tem lepem in rodovitnem kraju, naj nam piše za pojasnila in natančnejši popis zemlje, kar pošljemo vsakemu zastonj. Slovenska Naselbinska Družba LOUIS BEWITZ, 42t5 198— 1st Ave., Milwaukee, Wis, se dobijo najboljše sveže in Pre^ jene klobase in najokusnejše Vse po najnižji ceni. Pridite tofd1 poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežb naše geslo. I STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 376 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET. ILL Ne pozabite torej obiskati »»' 1 našej mesnici in groceriji na vof1* lu Broadway and Granite Stre«* Chic. Phone 2768. N. W. Phone ||I» Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA gostilna fin« it kjer točim najokusnejše pivo, . j|ji| mača in importirana žganja >n ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obil«" 0 1014 North Chicago St., JoH«*» bil? Da. Spominjam se le, da sta se onadva — z menoj vred — bala cestnih razbojnikov, medtem ko se mi obtoženec ne zdi boječ." 'Ali ste kdaj videli podobo boječ-nosti, gospod Lorry?" "Gotovo sem jo videl." "Gospod Lorry, poglejte obtoženca se enkrat! Ali se ne spominjate prav dobro, da ste ga že prej videli?" "Videl sem ga." "Kdaj?" "Nekaj dni pozneje sem se vračal iz Francije in obtoženec se je ukrcal na ladjo, s katero sem se jaz vračal, ter je potoval z menoj." "Ob kateri uri je prišel na ladjo?" "Malo po polnoči." "Sredi noči. Ali jc bil on edini popotnik, ki jfe prišel na ladjo ob tem nenavadnem času?" "Slučajno je bil edini." "Ta 'slučajno', gospod Lorry, nas Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača E Porter Ota telefon 405, Brewing Company s. BInff St.. joliet.