«
Velik praznik naše vojske
V soboto so bile v Beogradu izmenjane vse stare zastave naših polkov z novim jugoslovenskimi. Nj. Vel. kralj je ob tej priliki takole nagovoril vojake:
Juiiaki! Od tega trenutka pripadajo naše stare, s slavo ovenčane zastave svetli nacionalni zgodovini. Pod temi starimi zastavami so naši proslavljeni polki v dolgih vojnah hiteli iz boja v boj, s fronte na fronto, od zmage do zmage v najhujših viharjih in v najtežjem trpljenju do največje vojaške slave. Z njihovimi drogovi so zaznamovane meje kraljevine Jugoslavije in iz njih je zavel in za zmerom zavladal silni duh narodnega osvobojenja in uedinjenja. Z moškim
srcem, globokim spoštovanjem in iskreno ljubeznijo zvijam, junaki, naše stare zastave slave. One so najsijajneje izpolnile svojo dolžnost. Naj bodo nove zastave, ki vam jih izročam, poslej svetlo znamenje vaših polkov, simbol junaštva in jamstvo vaše vojaške časti. Z vero v Boga za kralja in domovino uprite v najtežjih trenutkih svoje poglede v svoje prapore. Dolžni ste jim svoj poslednji dih in svojo poslednjo kapljo kr^i. Dvigajte jih visoko in branite jih junaško kot svetinjo, kot čast svojo; v njih sta kralj in domovina, na njih so mani padlih vitezov in zmagovalcev. S to zapovedjo in s svojo vero v vaša junaška srca naj vaše polke pod novimi zastavami z božjo pomočjo vedno spremljata junaška sreča in slava. Živeli, junaki!
General Stevan Kadžič
PRILOGA
Leto VI.	V Ljubljani, dne 11. septembra 1030.
štev.
Ko so v soboto na veličastni svečanosti v Beogradu vsi polki prejeli svoje jugo-slovenske zastave, je Nj. Vel. kralj nagovoril zbrano vojaštvo. Od leve na desno: kralj Aleksander, kne? Arzen, knez Pavle, minister Hadžič. Pred vladarjem je nameščen mikrofon za prenos govora po radiju.
Predsednik vlade general P. živkovič
minister vojske in mornarice.
Slika levo: Nj. Vel. kralj Aleksander razvija jugoslovensko polkovno zastavo in jo izroča komandantu polka. Vsi polki so na enak način prejeli nove zastave iz rok svojega vrhovnega poveljnika.
Radostna trojica naših kraljevičev
Posnetek z letošnjega letovanja naših princev: prestolonaslednika Petra, Tomi-slava in Andreja v Han Pijesku. Zdravje, vesela brezskrbnost v sveži prirodi,
srčkana bratska ljubezen . . .
Novi jugoslovenski prapori naših polkov. Na sliki je prapor, ki ga je prejel ljubljanski Triglavski polk. Enake zastave so dobili tudi vsi drugi pešadijski
polki.
Ob zadnji poti rojaka Valentina Vengusta
Prof. Ivan Bajželj
novi savezni načelnik Sokola kraljevine Jugoslavije.
Marija Drašlerjeva f
V Borovnici je umrla v starosti 62 let gospa Marija Drašlerjeva, soproga znanega posestnika in podjetnika v Dražicah. Bila je rodom Borovničanka, v mladih letih znana po svoji izredni lepoti in dobroti. S svojim možem in rodbino je dvakrat preplula ocean med Evropo in Ameriko, zadnjikrat med svetovno vojno 1. 1916. Kakor je bila v svojem domu gostoljubna gospodinja, tako je tudi v Ameriki med vojno kot zavedna Jugoslovenka delovala ob strani svojega moža za naše narodno osvobojenje, kar omenja tudi dr. Bog. Vošnjak v svoji knjigi.
Po vojni se je družina vrnila v Dražice, kjer si je g. Drašler uredil lepo posestvo. Kot dobra gospodinja in zavedna narodna žena je vedno pospeševala Sokolstvo in one narodne organizacije, v katerih še vedno z mladostno vnemo deluje njen soprog.
U Dramelj pri Celju, ki je — kakor smo zadnjič poročali — umrl v bolnišnici v
Guebwillerju.
Spomenik padlih vojakov v Domavi
Pepe Kukec
Slovenski pevski zbor v Lensu
ki tvori posebno delaven odsek Jugoslovenske delavske podporne jednote v Franciji, šteje 19 pevcev in se pod vodstvom Štefana Laznika iz Hrastnika najlepše razvija. Večina pevcev je iz naših rudniških revirjev Trbovelj, Hrastnika bi Zagorja. Zbor nastopa pri vseh prireditvah naših izseljencev v Lensu in okolici ter 8e je lani posebno izkazal pri sprejemu ljubljanske Glasbene Matice
Prostovoljno gasilno društvo v Otovcih
vodja postojnskih jugoslovenskih nacionalistov, je izgubil življenje v spopadu s fašistično obmejno stražo v Slivnicah pri Postojni. Po italijanskih vesteh je bil ustreljen od fašističnih miličnikov, po drugih vesteh pa si je končal življenje sam, ko je spoznal, da bi drugače zaradi dobljenih hudih ran živ padel v roke miličnikom.
Notar Fran Košenina
Je praznoval nedavno petdesetletnico svoja rojstva in lOletnico, odkar se je nastanil v Gornjem gradu kot notar. O njegovi radodarnosti za narodne, kulturne, oziroma človekoljubne namene bi se lahko napisali celi stolpci in bo njegovo ime povsod vpisano med največje dobrotnik* in podpornike narodnih društev.
Na sliki odbor s predsednikom Ferdom Bukom v sredini. Na levi »edi Otmar Skale, na desni Josip Kobe, zadaj stoje od leve na desno: Josip Turk, Urban Horvat (blagajnik), Fran Erjavec in Andrej Agnič (tajnik). Manjka Ivan Pirnat, šolski referent pri sreskem načelstvu
v Novem mestu.
41* skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda
Po 32 letih si je izbrala Družba sv. Cirila in Metoda zadnji ponedeljek prijazni dolenjski trg Ribnico ponovno za kraj svoje velike letne skupščine. Ob vhodu v trg so postavili slavolok iz rešet, kuhalnic, lesenih krožnikov in druge suhe robe. Pod tem so Dozdravili gost®
v Prekmurju, ki je bilo ustanovljeno 1. 1929 in se prav lepo razvija ter uspešno
udejstvuje.
Olepševalno društvo v Novem mestu slavi letos svojo 30 letnico obstoja
Pogled na del gozdarske in lovske razstave
Odkritje spomenika vojnam žrtvam dobrepoljske fare
na velesejmu, ki je tako v krogu strokovnjakov kakor tudi pri najširšem občinstvu zaradi svoje zanimivosti in pregledne razvrstitve razstavnega gradiva našla popolno priznanje. V ospredju prerez raznih debel, kjer je nazorno prikazan način rezanja hlodov v deske, plohe, remeljne itd.; na stenah v ozadju slike in
diagrami.
Zanimiva slika z lovske razstave
z bogatimi lovskimi trofejami. Na steni tri mogočne glave merjascev in razno rogovje, spodaj ob steni starinsko lovsko orožje. Tudi ta razstava je zaradi zanimivosti in obilice vzorno razvrščenega materiala vzbudila med lovci in
nelovci največje zanimanje.
Gasilno društvo v Stražišču pri Kranju
pod vodstvom požrtvovalnega in odločnega načelnika g. Ant. Križ-narja, trgovca in posestnika šteje 72 delovnih članov. Jako lepo število, da more v primeru nesreče z uspehom nastopiti človekoljubno bližnjemu v pomoč. Na letni društveni prireditvi s tombolo je bila udeležba naravnost ogromna.
Ostalim svarečim znanilcem vojnih grozot, spomenikom nedolžnih žrtev po naši širni domovini, se je pridružil nov simbol polupretekle krvave dobe. V idiličnem Dobrepolju so na slovesen način odkrili spomenik 102 občanom dobrepoljske fare, ki so žrtvovali življenje. Iz pietete do pokojnih se je že pred časom osnoval odbor za gradbo in postavitev spomenika. V kratkem času je bila zbrana potrebna vsota. Med najzaslužnejšimi člani tega odbora sta s svojim neumornim prizadevanjem prednjačila industrijalca predsednik g. I. Drobnič ter blagajnik g. Ivan Štih. Stroški za spomenik so dosegli lepo vsoto 35.000 Din za kar je profesor gospod Franc Kralj ustvaril nekaj večno lepega. Po njegovem zasnutku in navodilih je izklesal iz kraškega marmorja 2.40 m visok kip mladi in nadarjeni kipar Franc Repič, sin kiparja profesorja Alojzija Repiča. Ob farni cerkvi se dviga vrh okrogle s travo poraščene gomile štirioglati podstavek iz kraškega marmorja, visok 60 cm, s 102 vklesanimi imeni padlih faranov.
Dvojčka — dosegla skupno 17©
iNedavno sta slavila svoji pet in osemdesetletnici gospa Terezija Šekova roj. Muhičeva in g. Jernej Muhič, posestnik in slikar v Ključarovcih na Murskem polju. Rojena sta bila kot dvojčka dne 12. avg. 1845 in sta torej letos doživela vsak svoje 85. leto, oba skupaj 170 let. Gospa Terezija Šekova je v svojem prvem zakonu porodila g. Avgusta Lukačiča, šefa železniške stanice v Ljutomeru, znanega narodnega in sokolskega delavca. Še do nedavnega je vkljub svojim visokim letom upravljala svoje lepo posestvo gori v prijazni Mali nedelji. Njen brat Jernej Muhič je slikar in še danes vkljub svojim 85 letim pleza po slikarski lestvi in dela.