Družbeni skladi
Iz drnžbemih sikladov fitnainsiraino zelo razl.ičnc potrebe, med ikaiteTimi so naJTaž-nejše: zagotoviitev sr&dst&v za. aOTesticije t goe-podarstvo, za iovesticije v sfamovainj-&ko graditev, za pospeševanie Dosamezin.iii gospodarskih dej&vnoeti, za pospeševainje kulturni:h dejavnosti, za šolanje gospodaT-skih kadrov, za obrambo pred bjudoniniiki im {poplav&mi jitd. Skilade Ja^hiko foraaiinamo vokviru meze in vokvrru druigih politično teritorialnih enot (republdik, pokrajin, ob-laisti, okrajcv m obči.n) a.li samo pri eni a>li vec azoned njih. Sklede je mosrooe 6 predpisi odpraTljatd  im ustanaTrljati nove.
Ce bi jih bateli razdeliti po sOTodinosti naiint-uiov. bi laihiko druižbeaie sfalade po sedanjem staoju razdelili na kreditne sklade, proračuinske sfclade za pospeše-v&nje posamcznih gospoderskiih področij, pioračanske sklade za posebne dmžbene potrebe dm draabeme sklade za kadre. Razein tegia knamo tudi sklade socia.lnega zaTarovaoja.
Kreditmi družbeni sfclaidd so kvvestieijski ftkiladi (splošni im-vestdcijsiki skilad in irove-sticdjsikii skladi politično teri.toria.lnih enot) in skladii «a kredirtrainje stanovanfsike gTadiiKe, ki jah imajo repuibluke in občine.
P*ora-ču!ns.kii s'klad:i za oospcševaTiie na-predlka Dosameziniili goepodar&kiih področii eo: sklad za po6peše"vanje inrfus^rijske iproizvodBJe, sklad za pospeševaoje Krad-betništTfl, sklad  za pospeševanje zjunamjc
trgaviue, akilad za pospeševanie carinske lccmitrole (vsd ^i so zrezni skJadi), narto skladii za pospeševa.nje ikanetiistva io sWa-di za pospešeranje ffozdarstva ('prvi ob-6iaja od zreze do akrajer. drugi ie repu-biiški, pokrajiusiki, oblasbii in okrajni). Proračuu&ki ekladd 7,a pooebne družbe<n-e potrebe so: sfclad za raziskovaLna dek, sfclad regresov iai dotacij, sk^lad razilik v cenaih v poslovaiiju z inozemstvom {v&l zvez.ni), Todmi sbladi .[zvezni, repuibliški, okrajmii), cestni sklada (pepnnbliiški, okrajni im občiin«i!ci).
S posebnimi predpisi so trili Ti«tanovlje-ni še dmiffi podabmi sUad.i — kakršni so: sklad ea poapeševanje založniške d^rav-nosti, skilad za tx>spiešcvanje kulturne de-javmosti, ffasilski 6ik]iad to drmgi.
Za kadre so biJi ustainovljeini skladi po ffospodarskih .podTočjih in pri obrajih za šolamje goei>odarekih kadrov.
Kpedrit.Tid skJadi spadajo med naj"po-memiMiejše sUad« tacko vo svoii TelikosH kaikoT po «?vojem namenu. Kakor za vse druge siklad«, določi z-vezrni družbeni pilan vsako leto sredst-va teh skladov in njihov pocd rdbnejši naraen oziroma bližnjo snrho, za kartero bodo porabljem g-lcde na gos.po-darsko poliišiko t tem Irtu. Skupmo jim je to, da se praviloma Olah.ko pa so todi izjeme) uporabljajo kot kreditni skladi za ipos»jila v določen« namene.