^SSN 0350-5561 9 ..u^^u ^^uu.^ sa konec todn« Jutri popoldne bodo padavine Zdjele vso Sovenijo. V soboto bo oblačno z občasnimi pa-davinanii. Zjutraj bo po nižinah tudi snežilo. N CO 54 let áteuí/ka 12 četnek, 22. marca 2007 Sneg na pragu pomladi v Z^rnlrSaviniskl doiitti so éezurne ekipe večino ieia^ -jv«« i oépèavile že v poaedeijek, v najboij oddaijenih in težko 'i normaliziralo v torek. Precej težav je bÍÍo tudi na ' občinskih in gozdnih cestahf kjer so na nefiatenh odsekih prom et ovirate podrta drevesa, tako, da je promet po vsod ^^ potekal upočasnjeno, vendar brez večjih težav. Tudi po ^ zaslugi c/ofnačfnov, ki so se samoorganizirali in ^^ komunalnim delavcem priskočili na pomoč. (E. M.) « Star ljudski pregovi^ pr^ivi: »/clen ho/jc. beia wiika mč.« bi skorajda sejo /godilo. Po mili in suhi /inii, v kHicri sino do ponedeljka Ic enkrai polr\ihovali zimske lopate in pluge, je v ponedeljek v nekaj urah tudi v Šaleški in /gornje Savinjski dolini /upadlo okoli 30 ccni i metrov snega. Moker, južni ki ponavadi razveseli mnoge ljubitelje zinie. je tokrat povzročal predvsem jezo. Lomil je drevje, hromil promet. In loje po tednu, v katerem smo naokoli hodili v kraikili rokavih in u/ivali v soiîênih žarkih, ki so dneve segreli tudi do 20 stopinj Celzija. Da o tem, koliko iepo cvetocili magnolij, nareis in tulipanov je sneg polomil, sploh ne govorimo. In regjat? Prekril je tudi ta okusen in zdrav plevel, ki pa bo mimo počakal, da snežno odcjt) »odnese« pomlad, kije v deželo uradno prišla včeraj. Ker je do velike noći se skoraj dva tedna, upajmo, da je bil to res zadnji udarec zime. ■ bs Skupnega Komunalnega sveta (še) ne bo Velenjski svetniki so odlok podprli, šoštanjski in šmarški pa ne - Za to bodo morali Računskemu sodišču odgovarjati sami Bojana Špegel Šaleška dolina - V soboto je potekel 8i)-dnevni pritožbeni rok. v katerem naj bi ustanovitelj: Jav-Qega podjetja Komunala Velenje oddali od/ivno poročilo Račun-i^kemu sodiscu RS, kije občinam Velenje, ŠoštarO in Šmartno ob Paki konec lanskega leta dalo negativno mnenje, ker občine niso ustanovile skupnega organa, ime- ntjvanega Svet usiamwiteijev Komunalnega pi)djetja Velenje. Tn od njih zahteva /akon o lokalni samoupravi. Vendar pa so morali računskemu se enkrai pojasnimo, za kaj pravzaprav gre. Na zadnji seji sveta v Velenju so svetniki in svetni- ce obravnav predloga o ustanovitvi skupnega organa treh občin, ki naj bi se imenoval Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, d, o. o,, namenili precej časa. Na koncu so odlok o usia-noviivi komunalnega sveta podprli. Usianovile naj bi ga občine soustanoviteljice Javnega zavoda Komunala Velenje (MO Velenje cer občini SoStanj In Šmartno ob Paki), in to predvsem zaradi revi- zijskega poročila Računskega sodišča \'Z lanskega decembra. V odločbi tudi piše. da morajo nepravilnost odpraviti v 80 dneh, kar pa se po četrtkovi korespodenčni seji v Šolanju m petkovi v Smarl-nem ob Paki ni /godilo. Dalje na strani 3 .VV.' Vhl:îikA GSM 090140804 ^ V nedeljo začetek poletnega časa Ta kon^ tedna, v noci s sobote na nedeljo, bomovSIovsnijize 23. leto zapored prestavili ure za 60 minut naprej m se do 28. oktobra ravnali po poletnem času. Slovenski zakon o računanju časa je iz leta 1996, ko so tudi v Evropi poenotili uvajanje poletnega časa (povsod po Evropi se začne zadnjo nedeljo v marcu in konča zadnjo nedeljo v oktobru). Poznajo ga v približno 70 državah sveta, vendar premik ure ni usklajen. VAmeriki in Kanadi se je doslej potetni čas začel r?a prvo nedeljo v aprilu in končal zadnjo nedeljo v oktobru. Utos pa so v ZOA to spremenili, saj je stopilo v veljavo določilo energetskega zakona, po katerem so poletni čas uvedli že na drugo nedeljo v mamu, trajal pa bo do pn/e nedelje v novembru. 1,25 EVR-300Sif l:AIN» Dogovarjanje, ki le rojeva sad Mira ZakoŠek Pravzaprav Je mah dogodkov, iz katerih veje po/ria mera oprl mi zrna in razvo/fie nanfvnanosti. Raz\-(y'na konferenca, osrednja ïema kunnjefia srečanja ^osinnlarsfya, pa je to zagotovo hita. Ne le da Je hifa dohm pripravljena^ s kopiay odiiàûh. strnjenih in vsebinsko predstavljenih rejèraiov. !n seveda z }(luvnini ciljem, da ho sosed vedel, kaj delam Jaz, da hova lahko ocenila, kaj hi morda razvijala skupaj in (esa se Je bolje lotili sam. Čii/iiije bilo. da se vsi skupaj končno zavedamo, da razvíýa dru^ brez drii^e^a ne moramo načrtovati, da ^osiKKlarstvo potrebuje lokalno skupnost in obratno. Pravzaprav Je ogromen usjKh te regijski razvojni pro^ratn, ki so %a {>ripra\'ili Savinjsko-safeški razvojni agenciji, in to ne le kot črko na pkaj burni razpravi proračun sprejeli. Vloženih je bilo namreč še nekaj amandmajev, ki pa jih bodo upo^^ievali ^ele pri rebalansu, torej ko bodo vedeli, koliko sredstev bodo letos res dt^bih v občinsko blagajno. Na včerajšnji seji je bilo U od 14 svetnikov. Dvanajst jih je proračun podprlo, eden se je vzdržal. V Mislinji računajo. da bodo letos zbrali 3 milijone 897 tisoč evrov, porabili pa 4 milijone 120 lisoč evrov. Cilavna investicija Je namreč Izgradnja ccmralne čistilne naprave, Veliko sredstev zanjo so pridobili iz evropskih skladov in od države, vseeno pa bodo morali nemalo sredstev primakniti tudi iz občinskega proračuna. Sicer pa bt>do v Mislinji letos uredili tudi veliko lokalnih cest, poskušali bodo kupiti zemljo in komunalno urediti obrtno poslovno cono, nadaljevali pa bodo tudi obnovo centralne osnovne sole. ■ bš Gratel koplje Velenje - Podjetje (iratol v Velenju zelo intenzivno prekopava pločnike In ceste in polica optične kable. Zaenkrat »krpali izkopane jarke z rdečim beion<îm in mno^ se sprašujejo, če bo taku <ístalo. Velenjski župan Srečko Meh pravi, da je to začasna rešitev, dogovorili so se namreč, da bo Gratel za polaganje optičnih kabltw izkopal zelo ozke jarke, ki jih spn^ii zasipavajo, ko se bo vse skupaj utrdilo, pa bodo potegnili še asfaltno prevleko. Id zakaj se je Mestna občina Velenje odločila za |X)djetje Cîratel? »To je bila edina ponudba nekoga, ki je bil pripravljen položili pr)vsem novo optično omrežje. (îre zji cenovno ugodno konkurenčno storitev. »S tem, ko smo d^ipusiili konkurenco, bomo Velenje a nI zagotovili dobili boljšo dostopnost do in terne tne povezave. leleHmije, kabelske televizJje in sploh vsega, kar omogoča so doben prenos po optičnih kablih,« pravi Srečko Meh. Slovenjegraška bolnišnica še vedno brez direktorja Slovenj Gradec. 14. marca -Tudi po sredini seji sveta zavoda Splošna b<3lnišnica Slovenj Cîradec nima direktorja. Na drugi razpis je pri-spek) pet prijav, nihče od prijavljenih kandidatov pa namreč ni prepričal članov sve t a javnega zavoda, daje primeren za opravljanje dolžnosti direkioija bolnišnice. Kar sedem članov sveta od enajstih je na tajnem glasovanju vrglo v skrinjico neveljavno glasovnico. Poročali smo že. da je svet javnega zavoda Splošna bolnišnica Slovenj Ciradec po prvem neuspelem razpisu za vri>ilca dolžnosti poslovnega direktorja bolnišnice imenoval v l^olnišnici zaposlenega zdravnika Janeza Lavrera. Na drugi razpis se je prijavilo pet kandidatov, med katerimi Lavrcta ni bilo. Poznavalci pravijo, da je bil takšen izid glascv vanja po prckiicu kandidature «glavnega favorita« hana Plevnika tudi pričakovali. Svet bolnišnice je že objavil tretji razpis, pri čemer pa prcdsedjiik sveta zavoda Mirko Va.iner ptjudarja. da se bodo morali zanj zavzeli tako ustanovitelj kot tudi zaposleni v bolnišnici. Do izbire novega posloviie-ga direkioija bo tako vodil bolnišnico dosedanji vršilec dolžnosti Janez Tavre. Cc bo slednji imel podporo svojih kolegov, se bo na ta razpis prijavil. To kadrovsko vrzel, kije nastala letošnjega januarja, je povzročila vlada RS s tem, ko ni potrdila izvolitve Vladlmiija Topleija, ki je opravljal dolžnost poslovnega direktorja boinisoice prejšnji mandat. Želijo si doseči več, kot so V DeSUS-u, Območnem odboru Zgornje Savinjske doline, lani namenili pozornost reševanjem vprašanj vseh generacij - Letos v ospredju pridobivanje novih članov in izbor kandidatov za državnozborske volitve Tatjsna Podgoršek Mozirje, 15. marca - Na redni letni skupščini v restavraciji (iaj v Mozirju so člani DeSlfS-a, Območnega odbora Zgornje Savinjske doline, ugotavljah. da so lani uresničili glavnino zastavljenili nalog. Jih pa letos čaka še več dela za dosego enega od prednostnih ciljev - doseči več. kol so dt)-slej. Predsednik območnega odbora Peler Habjan je pri naštevanju opravljetiega dela v minulem letu poudaril, da so lv<îmo sodelovali s civilnimi organizacijami, kot so društva upi)kojencev. bt^rci, invalidi. veliko pozornosti pa so namenili reševanju vprašanj, ki se dotikajte pravzaprav vseh generacij, predvsem starejših, s področja zdravstva, sociale in pokojninskega sistema. Na lanskih lokalnih volitvah so sicer ohranili število svetnikov iz prejšnjega mandatnega obdobja, pričakovali pa so več. Njihova prizadevanja po več svetnikih so se i/jalovila v občinah Gornji Cîrad in Luče, kjer njihova kandidata nista dobila zadostne podpore. Seveda niso os-tali ravnodušni pri spremljanju razvoja države, njenega gospodarstva in podobno. V letošnjem dokaj zajetnem delovnem programu območnega odbora so na prvo mesto zapisali povečanje števila člansov. To naj bi dosegli tako, da bo vsak član DeSUS-a pridt)bil vsaj enega novega člana stranke. Utrditi name- ravajo delti že ustanovljenih krajevnih odborov ter nadaljevati priprave za ustanovitev iidbora v občini Solčava. V razpravah o lokalnih vprašanjih in pri sprejemanju ustreznih rešitev bodo p<îdpirali tiste, ki bodo v korist večini občanov. Med drugim si bodo prizadevah še »svetniške pisarne od-priih vrat«, za nadaljnje tvorno sodelovanje z organizacijami civibc družbe, začeli pa bodf) tudi priprave na državnozborske volitve. Tudi leu»s nameravajo budno spremljati dogajanja v zdravstvenem varstvu, pokojninskegm sistemu, socialnem varstvu, se zavzemali za odpiranje novih delovnih mest. cenejšo stanovanjsko izgradnjo» izgradnjo domskih zm(vgljivosti za starejše občane in za razvoj občin od Solčave do Mozirja. pozorno pa so udeleženci pri-sluhniligoslu redne letne skupščine mag. Francu Žnidaršiču, vi^dji poslanske skupine DeSUS in poslancu v državnem zboru. Ta jim je zelo slikovito predstavil posledice predlaganih sprememb na področju zdravstvene zakonodaje, pokojninskega sistema in varstva odraslih- Po njegovih besedah spremembe na omenjenih pi)dročjih napovedujejo nadaljuje kratenje pravic starejšim, bolnim, revežem. »Število slednjih se je povečalo iz 24 na 31 odstotkov, ob takšnem nadaljevanju jih bo čez 10 lel že 40 odslotkov.« V tem mandatu - po zagotovilih /.nidar- ř-Prograni. ki vključuje obrambo pridobljenilî pravic upokojencev, revnih in bolnih» bomo izvajali tudi v prihodnje. To povejte povsod, da bodo ljudje vedeli, kaj jih čaka, če bo prevladala miselnosl, da je starejših preveč, da predolgo živijo in da so predragi. Marsikdo od upi)kojenccv še ni zaznal, da se edini z-avzemamo zanje. Ce bi se, bi bila podpora naši siranki precej večja, kot je bila.« /^nidar-šičje tudi zavrnil mnenje listih, ki trdijo, da t)d DcSUS-a nič nimajo. »Stranka ne more dati trinajste plače, ampak daje svtîj prispevek k zavzemanju pravic omenje- Ob predstavitvi napovedanih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega sistema, zdravstva, socia/nega varstva so biti nekateri udeleženci redne ietne skupščine kar 'šokirani'. šiča • ne bodo dovolili, da bi prt-šlo do novega poseganja v njihove pravice. Odločno b(jd<> zavrnili nasihio privatizacijo v zdravstvu, saj zasebno zxlravstvtí pomeni konec solidarnosti, sociale, /a socialno varstvo starejših bodo še za-vzeleje poudarjah potrebo po izgradnji državnih domov za varstvo starejših, se z-avzemali za raz-votem v deželici ne i)i Imeli M ixikrajin. am/mk veliko manj. Še zdaj. ko nuj bi bila država dala blagoslov za 14 pkrajino. Še celo to, kje ho sedet ni povsem samoumevno. Pa^kusi v Saši. da sedež ne bi bil r Velenju, se zdijo /rekaterim sicer bolj jfsmešnif(, tmJa J^avenčani so na Koroškem veliko odločnejši, ko želijo zasesti položaj Slovety (iradca. In ko se ponekod še ne morejo dogovoriti na pokraj in.iki ravni, drugod ne morejo niti na občinski. Velenjski položaj se r.wy pri nekaterih (kadrovskihJ odločitvah ni najbolj {>oznal. zato /Hjje drugače ť sosednji žalski občim', kjer županu tudi nikakor ne uspe predreii opozicijske blokade. Tudi izstop iz vladne opozicijske stranke mu ni nič p(y//fagal. Proti njemu je močna in zadtfji čas tudi organizacijsko /Hivezana opozicija. 17 .wtm'kov se je namreč povezalo v Purtnerstvo za hitrejši razvoj žalske občine. Tudi zadnji leden se je v beležnicah policistov znašlo veliko zapiskov o vlomih, izginjale so različne stvari, tudi računalniki. Pri tem smo zabeležili tudi nek(^ vlomov na najvišji ravni, v prostorih Gibatija za pravičnost in razvoj in urad predsednika države. 'Judi lam so Izginih računalniki. Kaj so neznanci na njih iskali, lahko le /uislimo, A moram priznali, da ob lakih primerih nimam nič kaj prijeten občutek. Še slabšega, kot če hi kdo meni brskal po datotekah. Narava pa nam je zadnje dni še enkrat postregla z dokazom, da dela po svK)je- Ko so nekateri na vrtovih fn Kldrlćava 2i. p. p. ?02. titiion m m 17 sc.bitfii m »? 4943. TRR • Nm L9. Veíen^: 02426>0020t33e&4 E-n^ pressé nasces.si Oblhawi* In sral. jt^tn: Ns§ £as 6.0 o. Tisk rEk3TrBS£Tdd.. NilàA: 5.400 izvulov Niflamânih fotQ9«fl| in roàoplSA nt vriêano! Po zAm 0 GOV 9 tx,' iMitoi md prorvođe informativntga značaj »k» Idfe se piaćuje âavak po 8.5^9 nžani sfo^nj. Letno izide V SREDIŠČU Do hitrejšega razcveta z evropskim denarjem Letošnje deveto srečanje gospodarstva namenjeno razvoju, in sicer konkretnim predstavitvam razvojnih načrtov lokalnih skupnosti in gospodarstva, medsebojnemu usklajevanju, predvsem pa seznanitvi velikih možnosti črpanja nepovratnih evropskih sredstev Mka Zakosek Osrednja icma lelošnjega žc de-vciííga srečanja gospodarstva je bila razvojna koîîfcrunca. s kaiero sta i^.elelj org a nizalo rici Savinj-sktvšalcška ra/vojna agencija in Savinjsko-ša leska območna gospodarska /,bornicK doseči kar najhoJjso komunikacijo med liv kalno oblastjo» gospodarstvo m in načrtovale i. Drug drugega so seznanjali z razvojnimi snovanji. sc vsi načrtovalci na savinjskoša-leskem območju na črpanje dc-naija dobro pripravili. Osnova je v izdelanem regionalnem razvidnem programu, ki ga je za naslednjo programsko obdobje (do leta 2013) pripravila Savinjsko-šalei^ka razvojna agencija. Direkiorica Jasna Klepec je povedala, da so se skupaj i. župani, četudi je bilo to območje se sestavni del Savinjske regije, odločili za pripravo svojega razvojnega programa, ki jili je kar šiirikrai več koi v preteklem i>bdobju, so jih pa luUi že razporedili po posameznih regijah. in sicer na osnovi slevila prebivalcev In razviiosii.« je ptweUa-la jasna Klepec in dodala, da so na svetu občin že tudi izglasovali deleže razvojnih sredstev: občinam bodoče Savinjsko-šalc^ke regije bo pripadlif okoli 680 milijonov evrov (v preteklosti so koristili med 80 in 100 milijoni). Zupani morajo zdaj pripravili raz- medse pa povabili ludi ministra za lokahio samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivana Žagarja, ki jim jc konkretno predstavil velike možnosti za črpanje nepovratnega evropskega denarja. Tega je za regionalni razvoj v letosiyem letu kar i^urikrat več kol lani. / veseljem so ugotavljali, da so ga bodo zdaj lahko udejanjili v nastajajoči lasmi regiji Sa^a. »Zavedali se moramo, da je večina sredstev na voljbeh dežel, druženje mladih, spoznavanje različnosti. primerjanje znanja, učne opreme, utrjevanje tujega jezika in nenazadnje mtížnost vpogleda dijakov na trg dela v Evropi, so ptjvedali aa predstavitvi. Na 14-dnevnem obisku v Velenju je 12 dijakov partnerske slo- turističnih in kuhurnih /Jii;imi-vosti Slovenije In Šaleške doline. .Mateja Klemenclc, ravnateljica Poklicne in tehniške Sole za storitvene dejavnosti solskega centra, je povedala, da projekt S hrano do znanja ni njihov prvi in zagotovo tudi ne zadnji tovrstni izziv. Pred časom so sodelovali v enostavnejšem mednarodnem projektu z Bol^iari. ta s Slovaško jo ze zahlevneji^i, v leh dneh se prijavilaj pripravljeni, in verjame, da bodo tudi pturjeni. Razdelili so jih med tri glavne operativne progranie, in sicer program razvoja človečkih virov, program okolja in prtiineia ter pnv gram za krepitev regionalnih razvojnih potencialov. Znotraj slednjega je kar 586 milijonov evrov leklosti so lahko črpale sredstva [q. če so bile nosilke naložb na področju kohezijskega sklada tokoljevarsiveni projekti) in sredstva za urejanje gospodarskih con. 250 milijonov zd projekte za tretjo razvojno os Ministrstvo za lokalno samoupravo in rcgicmalni razvoj jc ze zagotovili 250 milijonov evrov Sodefovata sta tudi minister dr, tvan Žagar in poslanec Jakob Presečnih, namenjenih neposredno regionalnemu razvoju. V praksi je to tako. da ima vsaka regija zagotovljeno letno kvoto za obdobje od letošnjega leta do leta 2013. Znotraj nje župani vseh občin določijo prii>ritete in programe, ki jili btido občine i/vajalc v posameznem Ic-lu. To seveda pomeni, da imajo občine v naslednjem sedemletnem obdobju več možnosti za črpanje evropskega denarja. V pre- ža pridobitev projektne dokumentacije za tako imenovano razvojno os. « Cemu bodo namenjena evropska sredstva? Krepitvi regionalnih razvojnih pn>gram nov evrov. Saša v začetku leta 2009? Minister dr. Ivan Žagar meni. da ustanovitev nove Savinjska vsa leske regije ne bi smela bili več vprašljiva. Trcnutni)je v zaključni fazi priprava osnovnega paketa za kom v daje (v delovTii verziji so ta zakon že pripravili za območje celotne Slovenije - v njem pa je zajeta tudi Saša). Seveda se bodo zdaj vrstile javne razprave in usklajevanja, vendar pa ns tem področju glede na dosedanjo veliko usklajenost ni pričakovati nikakršnih uasproio-vanj. In kdaj naj bi pokrajina teo retično, pa tudi praktično, zaživela? »Seveda je potrebno ^e kar nekaj postorili, zakon potrditi v državnem zbi^ru z dvotretjinsko večino in spremeniti še kakšnih 40 zakonov. ki opredeljujejo regionalno 'organiziranost. Mi načrtujemo aktivnosti tako, da bi volitve v nove pokrajinske organe potekale prihodnje leto skupaj z državnozbor-skimi volitvami in bi lorej pokrajine zaživele s prvim januarjem le(a 2009. Rcgionalizjicija Slovenije pomeni njeno decejuralizacijo, saj bomo vrsto odločitev, tudi finančnih, z drŽave prenesli na regijske organe,« pravi minister dr. Ivan Žagar. Ostajajo zvesti LDS Velenje - V slovenski LDS se dogajajo velike spremembe, znotraj stranke prihaja do razkola, predvsem pa nekateri najvidnejši člani zapusčaj(^ njihov poslanski klub. Kako na to gledajo v mestnem odboru LDS v Velenju? Predsednik mestnega odbiîra Drago Martiušek pravi: »Kljub prehajanju naših poslancev v druge stranke in ustanav- ljanju čudnih združenj, ki naj bi prerasla v politično delovanje, smo v tukajšnjem odboru prepričani. da je ireba ohranjati zastavljene vrednote LDS, ki smo jih gojili dolga leta. Nikakor nočemo pljuniti na svoje dt^sedanje delo oziroma izdati svojih političnih sodelavcev ali pa sob<îrcev. Trdno stojimo za sprejetim manifestom, s katerim bomo v prihodnjih mesecih poskušali prepričati slovensko javnost, da Slovenija še kako potrebuje takšno stranko, kolje LDS.« ■ mz Skupnega Komunalnega sveta (še) ne bo NuJafJť\w//e sprvcsi/vt/l Sostanjski svetniki so se namreč v veliki večini izrekli proti ustanovitvi skupnega sveta, tako, kot je bilo prei.llagano. Kar 18 svetnikov in svetnic je glasovalo proti, dva pa sta bila za. /akon določa, da svet sestavljajo župani občin ustanoviteljic. njihiivi glasovi pa naj bi bili »močni« glede na občinski vložek v Komunalnem podjetju. Tak<î naj bi velenjski župan imel X3J0 odstotka glasov, šošianjski 14,.in in šmarski 2,60 odstotka glasov. In ravno v tem je očitno bila težava. Kot nam je povedal šoStanjski župan Darko Menih, je že pred odločanjem v Velenju predlagal, da bi imeli župani vsak po en enakovreden glas, s šmar-škim županom Alojzom Podgorškom pa bi se strinjala tudi s tem. da bi bili v skupnem organu še člani občinskega sveta. Njihovo število pa hi biJo odvisno od vložka ustanovitelja, torej vsake od treh občin ustanoviteljic. S tem naj se ne bi strinjal velenjski župan Srečko Meh. Dan kasneje, v petek, pa tudi svetniki občine •Šmartno ob Paki ustanovitve skupnega komunalnega sveta niso podprli. Proti ustanovitvi se je izreklo 11. z^ pa trije svetniki, Kj>t nam je po končani korespondenc čni seji povedal šmarški župan Alojz Podgor5>ek, je bil za zavrnitev verjetno bolj kriv postopek, kot pa sama vsebina odloka. »Će bi o odloku razpravljali na redni seji, se morda to ue bi zgodilo,« smo še izvedeli. Kako naprej? Ker nas je zanimalo, kaj se ho zgodilo po tem zapletu In kaj so sporočili računskemu sodišču, smo v ponedeljek poklicali velenjskega župana Srečka Meha. ;>Nič se ne bo zgodilo, je odgovor na va^e vprašanje, kaj se bo zgi^dilo po tej zavrnitvi odloka. To pomeni. da stanje v Komunalnem podjetju Velenje ostane enako, V tem ni nič slabega, sklepa računskega sodISča pa ne moremo uveljavili in tudi ne izpeljati organizacije K<3munalnega p<îdjelja v skladu z zakonom» ki predvideva, da bi skupen organ morale ustanovili vse tri občine ustanoviteljice. Mi smo na Računsko sodišče poslali odzjvno poročilo pravočasno in v njem pojasnili, kaj se je zgodilo. Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki sami i>dgletje je dalo na glavo klobuk, ki sc menda doiakiie vsakega bralca. Ti) je pravzaprav življenjska zgodba dru/jne Perko, ki seje pred 23 leti soočila z Andrejevo odvisnostjo od vljcajsko potjo, ki je obogatila in osmislila njuno delovanje. Verena je arheologinja z dolgoletno muzejsko in pedagtïsko prakso. Pripravlja že drugi doktorat. Andrej je psiholog, deluje na < enlru za socialno delo v Kamniku in vodi terapevtske skupine v Skofji Loki. Vanje je vključenih več kot 70 ljudi. ki imajo težave z različnimi Spregovorila sta o tem, kako sta po tem, ko sta se vključila v terapevtsko skupino dr. Janeza Ru-glja (v lej skupini sia vztrajala 23 let) izgubljala stare in dobivala nove prijatelje. Andrej je to strokovno podkrepil. »Alkoholik v družini jc velikokrat črni raček. Če sc odloči za zdravljenje, se mora z njim začeti spreminjati Zakonca Perko sta voditeljici pogovora Mileni Ževart zelo iskreno odgovarjala na vprašanja, ki so razkrila, da pot iz zasvojenosti ni lahka. Morda je težja za družinske čiane kot za zasvc^ jenca samega. alkohola, v zdravlienje pri dr. Janezu Ruglju pa seje vključila vsa družina, lucli takrat še tnajhni trije otroci. Voditeljica pogovora, kot vedno odlično pripravljena Milena Ževart. je menila, daje to prva slovenska knjiga, ki predstavlja metode dela za mnoge k vedno kontnv ver/Jiega psili»terapevta dr. Ruglja, katerega naslednik socialno-andra-goške metode zdravljenja odvisnosti je danes veijetno prav Andrej Perko. Pa čeprav Andrej pravi, da dr. Rugelj ves čas išče naslednika, naredi pa vse, da ga ne dobi. Verena in Andrej Perko nista le mož in /ena, sta tudi starsa in stara starša s prehojeno i?Jemno ži- odvisnoslmi. O tem je Andrej spregovoril zelo odkrilo. Govoril je o tem, da danes ni več »pravili« moskili, ker mame svojih sinov pogosto ne spustijo iz svojega »naročja«, in to predvsem zalo. ker z ljubeznijo do njih nadomeščajo ljubezen do partneriev. pa s letu ne naredijt> nič dobrega. Govoril jc o tem, kako danes otroci prihajajo iz sole v prazen dom. »Včasih so bili odsotni le očetje, sedaj so tudi mame. Vse več jih je, ki delajo do poznih večernih ur, Otroci zato komunicirajo le še z računalnikom in preko računalnikov, kar ni dobro, saj sploh ne znajo več komunicirali,..« vsa družma, kar mnogim ni vseč.« jc povedal. Kot tudi to. da je veliko te^e ženam nekdanjih alkoholikov kot alkoholikom samim. Ti se veliko lažje spoprimejo s svojo odvisnostjo kot Žene s strahom, da se zgodba ponovi, pogosto pa imajo tudi občutke krivde. O tem Andrej, katerega oče Llnišničncm zdravljenju potrebujejo domačo nego, a nimajo kam. Med drugim pričakujejo, da jim bo uspelo ustanovili še iransfuzitJloški center. Ta čas je v polnem zamahu akcija zbiranja denarja za nakup CT aparata, ki bo na voljo vsem otidelkom celjske bolnišnice. ^ I POSEBNA PONUDBA stano vaNJ L r^jcufvn r ^ . 50% STBOSKI O«"«"'''' AKOfAll'"''' • NIŽJE OBRESTNE MBfft^ OítVIÍ se seliVíí banka celje www.banka-celje.sl PO NAŠIH KRAJIH A\i/vodnjo in Uohav» lopliHnc cnci^ije Hngj), kije v sioodsloini lasti Ohcinc Gomji GraO, nsiaja ^ naprej mlinski kamen na vraiu lokalne t;kupnosii. Pogajanja s lloldiniiam SIi> venskih elekirani o odkupu lerjaicv od Prohankc ^e vediio niso obrodila sadov, /aio je /lipan Siauko Ogradi sklical izredno sejo članov občinskega sveta i u nadzornega odbora, na kateri jili je di-fckior Hnga mag. Aleš Bratkovič seznanil /. opravljenimi aktivnostmi \n pripravo očilno novih, smcmic /a reševanje problema-like. Celoten dol^ Eiiga znaša okroglih 684 milijonov tolarjev, ključni problem pa so poroštvene iyjave občine, ki jih je podpisal bivši župan Toni RifeU in zaradi katerih Probanka «pokasira« vsak mesec većino denarja /. občinskega iransakcijskega računa. O^zra-d i pravi, da Imančno nev/dr/ne ra/nierc ogrožajo osnovno piv slovanje občine, saj jim je sodišče odobrilo samo milijonov to larjev limita, /alo je pri krajevno pristojnem državtiem tožilcu vložil ka/-ensko ovadbo zoper bivšega župana Tonija Riflja zaradi domnevne preslepitve pri najemu kredita in /Aorabc uradnega polo/^ja. C10nijeg rajskemu /upanuOgradijuje povsem jasno, da se občina v nobenem primeru ne bo izognila llnancnim posledicam. saj bo morala, v primeru, da Holding z diskontom odkupi 290 milijonov tolarjev tcijatev Probankc. poplačati velenjskemu Vegradu 140 milijonov lolatjev in se dodatnih 40 milijonov lola-rjev dobaviteljem lesnih sekancev. Obilna prevzela krajevne simbole Svetniki imvousiHnovlIene občine Rečica ob Savinji so se odU> čili, da bodo za simbol občine uporabljali zastavo iu grb dosedanje krajevne skupnosti. Občinski praznik bodo pray.novali 17. junija ki)i spomin na leta [R99 ustaniwljena kmetijsko društvo in podelitev trških pravic, ki so jim bile podeljene leta 15X5. Svetniki so odlok o občinskih simbolih potrdili po hitrem postopku, brez posebnih pripomb je bil sprejel tudi zaključni račun doslej skupne občine Mozirje. Po besedah župana Vinka Jerajaje bila s tem ustvarjena pravna osnova začetek postopka delitve premoženja med obema občinama. Postopek naj bi bil zaključen do konca junija, do takrat pa naj bi obe občini sprejeli tudi vsak» svoj proračun. Zgornjesaviitfske dobrote na kmečki tržnic! Na kmečki tržnici v Vcleii|u se med ponudniki prehrambnih dobrot vse bolj uveljavljajo tudi gospodinje iz Zgornje Savinjske doline. Vsa živila so opremljena s certifikatom kakovosti, kar po meni, da je ponujena tirana pristna ic pridelana bolj zdravo kot industrijska. (îospodinje so prepričane, da bo vztrajnostjo in kvalitetno ponudbo prišel tudi uspeh. Kot pravi Marica Poličnik iz Nove Štine, je ob njihovih stojnicah vsako soboto več rednih strank. Varovanci v primežu osebnib interesov? Za vse donuievne in resnične nepravilnosti v mozirskern var-stveno-delovnem ceniru. ki kot organizacijska enota sodi pod VDC Saša Velenje, naj bi bila. po pisai^u mozirske civilne iniciative. kriva direktorica Darja Lesnjak. Celotno zgodba ima očitno zanimivo ozadje, saj je civilna iniciativa v pismo, ki ga je poslala na precej ugledne naslove, vpletla tudi društvo Sožitje /gornje Savinjske doline, ki se od vsebine pisanja popolnoma distancira. V društvu, v katerem delujejo v glavnem starši pri/adetih varovancev. so /. zgrožen ostjo ugotovili, daje vsebina pisma prikrojena in zavajajoča. Predsednik Sožitja je razočaran in nima razlage za takšno početje, saj naj bi bili starši varovancev zavedeni tudi pri navedbi naslovnikovpisma. v katerem je direktorica VDC Saša Darja Lesnjak predstavljena skoraj kol diktatorica. *Z vsebino pisma se načelno ae strinjamo, zalo smo svet zavoda obvestili, da nam nameni civilne iniciative oisi) znani. Pri oblikovanju pisma nismti sodelovali in se ne strinjamo s civilno iniciativo, ki nas prikazuje kol partnerja z enakimi pogledi na delovanje vzgojm)-var-stvenega centra v Mozirju.« pojasnjuje Iztok Benetek. trdno prepričan, da bi lahko vse težave med zaposlenimi rešili znotraj zavoda. V vsakem primeru, poudaija Benetek, društvo ne želi vplivali na delo in vezava potekala južno ud Šoštanja, vendar se doslej o konkretnih variantah, kjer naj bi cesta potekala, še niso mogli odločati. Na sestanku v SU> vcnj (iradcu so jim predstavili tri generalne koridorje in devet variantnih bodočih rešitev, konkretno pa bodo o tem lahko razpravljali Čez približno tri ledne, ko jim bod(i predstavili strokovne predloge. O vsem skupaj se bodo v Mestni občini Velenje lahko učinkoviteje odločali. ker ho v kratkem izdelana tudi prometna studija za mesto Velenje, ki je prometno močno obremenjeno. in zagotovo bo treba najli re^-lev ludi za težave tukajšnjega internega prometa (200 tovornjakov pripelje In odpelje dnevno samo u Cîorenja), /ugotovila torej so. Odgovorne je ireba držali za besedo. In če bomo dosledni, se bomo po novi cesti mogt)če lahko zapeljali vsaj leta 2013. ■ Jožefovo s sejmom in žlahtno kapljico Na Ljubnem ob Savinji so tudi letos pripravili tradicicv nalni Joželbv sejem, ki so ga popestrili §c z dvema posebnima prireilitvama. V športnem centru Prodjiik so organizirati ocenjevanje ajdnekov. tradicionalne zgornjesavinjske jedi. Ajdnek je bolj p t)ptimistični različici - začeli izgratlnjo na terenu konec lega leta in projekt zaključili konec prihodnjega leta. S tem bodo v lukajšnjem okolju rešili že nekaj let zelo pereče vprašanje oskrbe z zdravo pitno vodo. Zato pričakujejo člani projektne skupine večjo pomoč političnih struktur v občini, »kajti, nekateri bi radi projekt sedaj eekï ovirali, gospo darstvo in nenazadnje ludi občane, ki jiii. kot opažam, omenjena naU^žba zelo zanima.« je še dejal Alojz Slemenšek. >>Poprovni izpit« za VS Šmartno v desetih vaških skupnosti občine ta mesec po-tečejo mandali članom vaškili odborov. Nove so imeli krajani pril(JŽJiost imenovati na zborih občanov, ki so se iztekli konec prejšnjega tetina. Opravili so jih povsod, razen v vaški skupnosti Šmartno ob Paki, ki na prvem sklicu ni bil sklepčen. Župan Alojz Podgoršek Je povedal, da so bili zbori dokaj dobro (obiskani in tudi udeleženci so se zavzelo vkJjučevaLi v razprave o trenutnem dogajanju v občini in o delu v prihodnje. Največ vprašani so postavili za področje komunalne in druge infrastrukture, kol so izgradnja ka^ializa-cijskega sistema, cestna vprašanja, oskrba z zdravo pitno vodo. Precej slabe volje med občani povzjoča še tehnično pomanjkljiva telefonska centrala, slaba kakovost kabelske leieviaje in internega kanala. Kar nekaj vprašanj so zastavili ludi o varsiNOi okolja, in sicer urejanju voda. stanje onesnaženosti zraka in ravnanju z odpadki, Občani so ob koncu skupaj z občinskim vod sivom ugotavljali, da so zbori dobrodošli, in predlagali, da bi se tako pogosteje srečevali. Stanovaniska komisija Šmai^i župatí je v skladu s Stanovanjskim zakonom RS le d/ii imenoval petčlansko komisijo, ki bo bdela nad pravilno in pravično razdelitvijo [(< tieprotltnih stanovanj, ki jih gradijo v središču občine in katerih izgradnje^ je sofinanciral Stanovanjski sklad RS. Komisijo sestavljajo; Rudolf Je-žovnik, Jožef Stakne, Ivanka M a lus. Janko Ko-pušar in Avgust Rebersak. Razpisne pi)gojc so obravnavdli občinski svetniki na zadnji seji sveta, na naslednji, ki bo predvidoma 2. aprila, pa pričakujejo nidi potrditev, seveda z možnimi popravki. Občinsko vodstvo je pravilnik ilaio tudi v pravno presojo. Po izdelanem lerminskem planu naj bi razpis javno objavili prvi teden v aprilu, rok prijave naj bi bil konec omenjenega meseca, vloge pa naj bi obravnavali In naredili izbor do konca letošnjega maja. C'e ne bo prišlo do kakšnih nepredvidemli zapletov, bodo stanovanja vseljiva v prvi polovici junija. mtp Med dejavniki tveganja debelost in nedejavnost Ceijť, 19, marca - Z<îvod za zdravstvejio varstvo Celje in Cindi Slovenija sta pripravila nt>vi-narsko konferenco, na kateri so zdravstveni strokovnjaki osvetlili /dra^e oclraslih prebivalcev v celjski regiji in prizadevanja za zajezitev Nilezui srca in ožilja. Povedali so. da je v celjski zdravstveni regiji tveganje, da bodo ljudje zboteLi za eno od bolezni srca in ožj-Ija, nad siovenskitn povprečjem. Med vedejijskimi dejavniki izstopajo velika telesne nedejavnosti, debelost in tvegano pitje alkohola. Poudarili so. da je klasične dejavnike Zdravstvene strokovnjak-inje: od tava Nu&a Konec Ju-ričiĆf dr, mec/, prim, Janja Govc Eržan, Nedaljka Luznar in Jožica Mavčec Zakotnik^ dr, med. tveganja za nastanek bolezjii srca in ožilja možno z ustreznimi ukrepi obvladati. S spremembo življenjskega sloga bi - po ocenah - lahko prepre^ Cnli približno 80 odstotkov koronarnih srčnih bolezni, tretjino vseh primerov raka ter v 90 odstot- kih sladkorno bolezen tipa II. /a zajezJtev visoke stopnje umrljivosti bolezni srca in ožilja je v Sloveniji pred petimi leti stekel program primarne preventive tia nacionalni ravni. Poleg aktivnosti za zjiianjšanje raka na materničnem vratu, ki že potekajo. načnujejo še program /.d zgodnje odkrivanje depresij, pripravljajo pa se tudi na uvedbo presejaliiih tcs-laio bodo sindikalisli v boju /a kakovostne in vsem dostopne javne storitve posegli po vseh sredstvih, ki jih nudi pravna tlržava. Nadzorni svet Slovenskih železnic je za generalnega direkiorja družbe imenoval Petra Puliana. ki bo svoj štiriletni tnandal začel L aprila. Iz l£vrope je prišla vest, id mnogiJî Ziigri/enih nacionalistov ni razveselila. Poročevalec za Hrvaško Ilan-nes Swoboda jc namreč dejal, da bo v končnem poročilu o Hrvaški ohranil po/jv. naj Slovenija in Hrvaška premislita o arbitraži. Kot je dejal, bo oblikoval kompromis, v katerem bo upošteval elemente različnih predlogov, (udi dopolnila, ki so jih pos[anci vložili do I. marca. In še nekaj pomembnega se je zgodilo. Med zaslišanjem v (riian-tanamu je krivdo priznal domnevni idejni vodja za terorisdčne napade 11, septembra řCahd Šejk Mohamed. Ocenil seje za krivega lako za napad na trgovinska dvojčka kol za druge odmevnejše napade teroristične mreže Al Kaida. Prav tako jc skrajnež pakistanskega porekla priznal oilgovomost za napad na new-yorški trgovinski center že leta 1993, napad na nočni klub na Bali-ju. poskus strm ogla v ljenja ameriškega letala s pomočjo bombe v čevlju iu še 25 drugih napadov ozJro-nia zarot. Puleglega naj hi sodeloval tudi pri treh zarotah, tudi na atentat na papeža Janeza Pavla II. med obiskom na 1'ilipinih in umor pakistanskega predsednika Perveza Mušarala. Petek^ 16. marca Vsaj na videz se je končala drama v î.jubijani; večinski lastnik Ctratela Jure Krč in ljubljanski župan /oran Jankovič sla namreč podpisala dogovor o nadaljnji izgradnji optične^ omrežja na območju MOL. (ira-tel bo svt>ja dela nemoteno nadaljeval. mnaknil pa je že upravno in odškodninsko tožbo zoper MOI .. Občini ho plačal dodalnih 500 dsoč evrtw. Poslanca Josip Baje • prvopod-pisani p<^ predlog resolucije - in Bogdan Barovič sta se zavzela, da bi resolucijo o meji z južno sosedo obravnavali čim prej, v preostalilî poslanskih skupinah pa so menili, ila bi bilo to nesmiselno, če ni širše poslanske podpore. Tako so sklenili, da bodo vodje poslanskih skupin in vlada o besedilu razpravljali aprila, državni zbor pa maja. Vodja misije IMF Piriaa Sorsa je dejal, da Slovenija napretiuje dobro, vendar je potrebna bolj previdna Tiskalna pcililika. Naša država je seveda prejela čestitke zjt prevzem evra. hkrati pa opozorila, da to prinaša nove izzive. Med drugim se je slišala nujnost reforme pokojninskega sistema. Oe ne bo prišlo do sprememb, ta lera 2050 ne bo več vzdržen. Avstrijo so spet razburjale zgodbe o Natpise h i Kam-pusch. saj naj bi pri ugrabitvi sodelovala njena mati. da bi lako prikrila izkoriščanje hčere v poniograt-skc namene. Nekdanji avstrijski sodnik in politik Martin Wabl. ki jc preiskoval primer Naiasche Kampusch kmalu po izginotju, je pred sodiščem na Dunaju dejal, da je njena mali Brigitia Simy poznala Přiklopila in z njim organizirala tigrabitev. da bi prikrila kočljive fotografije in spolne zJorabe hčere. Ugibanja o materini vpletenosti so se pojavila že večkrat, vendar je Sir-nyjeva vse zanikala in Wablu pred leti celo prepovedala, da bi jo obtoževal. Nemška kanclerka Angela Mer kel pa jc prispela na Poljsko, kjer je bila glavna tema pogovorov ameriški protiraketci ščit. Merklova jc sosednjo Pt)ljsko pozvala, naj se o namestitvi delov ameriškega proiirakelne-ga ščita pogovarja znotraj zveze Nato, da bi se tako izognili razkolom med Članicami zavezjiištva. Poljska naj bi gostila prcsrrezni sistem ščita. OeŠka pa radarsko prîsiajcî. Sobota^ 17. marca v občini Vipava so izrazili tlvom nad zagotovili Družbe zii avtoceste, kjer pravijo, da gradnja ceste med Razdrtim in Vrtojbo poteka po načrtu. Vodstvo Darsa sicer napoveduje, da bo promet proii Novi Ct(v rici stekel 2c ob koncu leta, če ne bo večjih geoloških presenečenj. Dejstvo pa je, da je treba za dokončanje del v roku najprej končati javno naročilo za opremo predorov Tudi v Sloveniji se je začela drama, imenovana Big Brother, Gledalce naj bi navduševala Nina Osenar, Za nekatere bo dovolj že to. Avstrijski mediji so prepofni zgodb o Nataschi Kampusch. Tokrat naj bi bila kriva mama. Baniica in Tabor, ki se zaradi zahtev /a revizijo vleče že eno lelo. Na dan. ko se je v Sloveniji začel dogajati in predvajati veliki šov Big Brother, je svoj 16. rojstni dan praznovala Slovenska nacionalna stranka /.maga Jelinčiča, ki ima trenutno v D/ šest poslance v Zanimivo darilo so članom SNS pripravili policisti, ki so obljubili, da bodo ob toplejšem vremenu in začetku motoristične se/one poostrili nadzor, saj so oîotoristi med najbolj ogroženimi udeleženci v prontetu. Veliko dela pa imajo mo^je v modrem tudi z varovanjem predsednika republike Janeza Drnovška. Neznající so namreč vlomili v stanovanje uslužbenca predsednikovega urada in med drugim ukradli službeni prenosni računalnik, ki ga je pred tem upcv rahljala predsednikova tajnica. Kasneje pa so vlomili v stanovanje člana Ciibanja za pmvičn<^si in razvoj, ki je admiiusirator spletne strani gibanja. Tudi njemu so ukradli prenosni računalnik. In pretlsednik Drnovšek je že deial, da dejanji nista bili nakijučje. saj naj bi bil to odziv na njegove kritike. ki jih objavlja na spletu. l.aboratorijske preiskave vzorcev prašičev s kmetije v Slogonskem so ovrgle sum prašičje kuge. Veterinarji. ki so opravili obdukcijo, namreč pri prašičih niso opazili tipičnih znakov prašičje kuge. Ameriški senat je sprejel resolucijo, v kateri izraža podporo nadaljnji širitvi zveze Nato in pravočasnemu sprejemu novih Članic. Resolucija »o utrjevanju svobode skozi zvezo Nato« poziva k sprejemu Hrvaške. Makedonije, Albanije. Ukrajine in Gruzije v zitve/iiišlvo in razglaša, da ima omenjenih pet držiiv pravico do ameriške pomoči pri pripravah za vstop v zavezjjištvo. Nedelja, 18. marca V hrvaškem Jutranjem listu so z stavifvijo oiem ko bo leta 2()()X zaživela schengenska meja. S tem bo po Drnovškovem mnenju za državi šc več priložnosti za sotlelovanje Tia k^iliumem in gospodarskem področju. česar je /£ zdaj veliko. Razpletla se je smučarska bitka. V Švici je ženski veleslalom z ogromno prednostjo dobila Nicole Hosp, ki je s tem pou'dila ttjdi skupno zjnago v svetovnem pokalu. Nekoliko razočarana je ostala Schildo- žabjo- perspektiva K sreči sta Raich in Schildova zarocena, tako da imata vsaj tolažbo, va. Pri moških pa Benjaminu Rai-chu nili zmaga v slalomu ni pomagala. da bi veliki globus odvzel Aks-lu l.undu Svindalu. In tudi on je bil najbrž malo razočaran. Ponedeljek^ 19. maita Po nenavadno visokili teinperatu-rah, ki so v prejšnjih dneh vztrajale po državi, jo je tokrat zagodel Siieg. Največ le/av se je seveKaj misliš, koliko mozrtosr^fe. Ju ga hova vzeta.« fi}eJe ypnišalu, ko .sva /ehri/anko ,vi> holo na fa pn/{i Primorski. »Od eno do deset.m sem Jo yprmií nazaj^ »Ja. recimo, od ena do deset.*' Ničeni si misli!, da htm speljala ::^odho do konca, sem pač le peljal, sirat! od JJuhtjane. stran od ietJemke%a ritma političnih prepirov, pse\'dodoy;odkoY. stran od zveneči!} obljub, mikrofonov, agencijskih mmc in vprašanj, ki ne dobijo pravih i)d^o\'or moje tri. ne reč. pa ri?< Tudi ona je zadrževala navdušenje Slepeče jutranje somv je kljuvalo po kilavi, čas resnih premislekov se je zdel zelo daleč. »fitiri. :iamo štiri«. In odpeljala vvu se naprej. malo pomirjeno, čez viadukt ttt predor proti morji/, hrez resnih pričakovanj in zavez. Til}0, vsak s svojimi mislimi ali pačf)razno ^lavo... ^eki^' minut nad Kopnmi leži Swi Anton, se malo viš^Jehlizn smetišča zavetišče za zapušče?te živali. Azil vodi obalno društvo proti mučenju živali, relativno velik ograjen pro.\tor Je skrit oh cesti. Zapeljala sva avto pred ofirajo in bila nekaj časa popolnoma šokirana. Kljub temu da v azilu dobro .\krbiJo za najdenčke in pse brezvestnih lastnikov, je bila množica zavrženih živali, iajež, mrj. veselje, ki se prehudi v psih, ko sijih ogledujejo obiskovalci, pa tu-di talo.^tno cviljenje, ko eni œtanep v kletkah. Jru%i pa se od/)e-Ijejo v novo živlienje, takšna zhrka intenzivnih impresij, da .nem se (HKutil. kot da bi po stoimieah, med kletkami. j*o betonskih tleh in mimo žlčnate ograjo hodil kdo liru^ ne Jaz. Pntvzajirav sem bolj razmišljal o gumijastih škornjih, kijih je imela med čiščenjem kletke obute ena od prosiovtiljk, kol pa da bi si resno ogledoval pse. Raje sem gledal zelene škornje, kol pa da bi tehtal, kdo Je lepši, holjši, kdo {)ríjužnejši. Kar Je seveda logično, kako lahko kdorkoli med zaprtimi izbere tistei^a. ki mu Je na/bližje. Občutek biti bog je zoprn, zoprno je izbirati glede na prvi vtl.^. glede na lepotni ideal, na trenutno razpoloženje. Enih ali drugih. Potem sva šla stran od zavetišča, malo pretresena, malo prestrašena, odpeljala sva dol v koprsko trgov.tko središče, ku/>ila kfišarf), iirano, posodi, en velik paket briketov za pse. ki bodo ostali zaprti, in ovratnico za tistega, ki bo postal najin. KiJ .'iva prišla tiazi^. Je mlada družina ravno lk)žala mladega mešan-čka. ki naj bi ga odpeljala midva. A o.'italo je še veliko drugih. ^Sami si izberite, katerega si telite. Imamo veliko mladičkov, tamle v ogradi Kakšnih ducat jih je bilo. malih, večjih, l^ih, črnih, rjavih, me-šancev. /w tudi prepoznavnih jesenu Skakali naokoli, se lovili na sotKU in grizJi drug drugega. Ko je Katja .mi>ila v ogrado, sn se prav vsi spravili nanp, eni so ji iezU po nogah, drugi skakali, mahali z repom, grizli, cvilili in vť».? Č4JS dobro vedeli, zah^ sva pri.^la naokoli Jaz sem se držal bolj zadaj. ne bi vzel kar vse. »A. to pikico lH)sta vzela,« je nekaj minut kasneje dejala upraviteljska zavetišča, Ha Je zadnja iz božičnega darila. Veste, skujmj s sestricami in bratci so jo našli blizu kesona za .vneti, ríivno za božič, v kartonski škatli, staro dva tedna, ne več. Še sreča, da so ljudje slišali cviljenje in Jok". Ko sva se peljala nazaj v ljubljano, sva bila bolj tiho. P.sička se je od stresa in .strahu še tresla, pa tudi midva nisva dobro vedela, kdo se vozi na zadnjih sedežih, V koprskem zavetišču je ostalo še mnogo drugih, in ne samo tam, v i^iovenijije še mnogo podobnih zamreženih zaveti.sč. kjer j)ozablJene živali čakajo na lepše življenje. na ljudi, ki so boljši od nekdanjih, brezvestnih lastnikov. Ravno zdaj spi na hodniku in .le med .^{tanjem fvijazno preteguje. Cez nekaj ur gremo prvič na .sneg. pogledat debele, mokre snežinke. ki padtýo z neba. ,.radio®alfa " i 103»2 & 107,8 Mhz ^^^ vsak rtan ^fi III vsak dan 36 ur J EVROSISTEM BREZPLAČNA MENJAVA TOLARJEV V EVRE TUDI OD MARCA 2007 Brezfilačna menjava tolarjev v evre je od 12. marca do konca lets 2D07 mogoča v vseh poslovalnicah Wove Kreditne banke Maribor in v vseh poslovalniceh Deželne banke Slovenije. V Banki Sfoveniie j» brezplačne menjave mogol^ vsek delovni dan od 9. do 12. ura, bankovcev brez l^asovne omejitve, kovancev pa do bnoa leta 2016. Podmbnsili seznatn potoval nic omenjenih dveh bank je objavljan na spletni strani Ba n ke Slove n ije www.bsi.si. KMETIJSTVO Letos brez rdečih številk? Kljub večji realizaciji celjska mlekarna lani poslovala z izgubo, ki pa je daleč najnižja med slovenskimi mlekarnami - Slovenski potrošniki še slabo osveščeni - Ob pozitivnem odgovoru povezovanje s Pomursko mlekarno še letos - Se bo Jakob prijavil za direktorja? Tatjana Podgoriek Šentjur, 16. marca - Celjska mlekarna je lelos povabila svnje največje proizvajalce in kmciljskc zadruge, od katerih adkupuje mleko, na 25. srečanje v hotel Žonla v Šentjur pri Celju. Po besedah prvega mo/.a druge največje sltivenske mlekarne Marjana Jakoba so razmišljali, ali bi srečanje pripravili ali ne, vendar so se kasneje odloČili, daje prav. če tisti, ki jim zaupajo in so zvesti mit^ karni, iz prve roke izvedtj prave inO^rmacije o njenem poslovanju in nadaljnjih usmeriivah. Ra/Ioge /anjo pripisujejo približno 8-<îdslotnemu padcu prodaje izdelkov, za namcćck pa tudi niso dosegli načrtovane cene slednjih. Zaostajanje za blizu 3 odslotke pomeni, da so veliko izdelkov prodali po akcijskih in ne rednih cenah. S presiruklurira-njem l:re sn izgubili več kot milijon I6R lisać evrov. »Na poslovni rezultat je vplivalo tudi. da smo zaradi zaplela ph podpisu pogodbe nov polnilni stroj vklju-ćUi v proizvt)dni proces sele kanec lanskega leta. Rezultati naložbe bodo lako vidni letos.« Leto 2006 so - po besedah Maijana varyc slovenskih mlekar in s icm tudi njihove, na široko odprta vrata tujim pnîizvajalccm. muliinaci-onalkam, pri čemer jili podpirajo še nekateri trgovci. «.Slovenski p(v irosniki premalo cenijo to, da so nasi izdelki izdelani iz slovenskega mleka in da se moramo ns majhnem slovenskem pr<«(oru kosati z multinacionalkami, kalerlh izdelki so izdelani iz poceni kupljenega mlečnega prahu. Premalo so osveščeni o tem, da nakupom slovenskega produkla ustvarjajo vi5jo dodano vrednost, s katero sc med drugim polni proračunska blagajna. Trgovci pa tudi premalo Priznanja za največje odkupovalke (zodruge) in najveqe pridelovalce mleka Med 17 kmetijskimi zadrugami je največ mleka za celjsko nilckani<^ iidkupila Koroška kmet^kogozdarska zadriiga (vue kot 25.1 milijonov Ihrov). druga je bila Kmetijska zadruga Šaleška dolina s 103 mliijona litri, tretja pa Kmetijska zadruga Smaije s V,G milijona litri mleka. Med približno 1400 proizvajalci ccljske mlekarne io največ mleka pridelali na kmetiji Haralda Kone-cnika iz Šentjanža pri Dravogradu (već kot 680 tisoč lilrov), druga je bila kmetija Damjana Cetine iz Šcmpcira v Savinjski dolini s slabimi 584 tisoč lilri, tretja pa kmetija Terezije Verćkovnik iz Podgorja pri Slovenj Gradcu s slabimi 536 tisoč lilri mleka. Harald Konečník je povedal, da imajo v hlevu 1X0 glav živine, ukvarjajo pa se tudi z vzrejo 16 lisoč piščancev za Perutnino Pluj. 85 hekiarjev veliko kmctyo obdeluje pet ljudi, ob konicah Iščejo delovno silo. Oredo živine bi radi še povečali, če bodo dobili dovolj zemlje. So razmišljali, da bi mleki) oddali katu drugam? «Smo. vendar poti na Koroškem še niso tako ure jette, da bi se odločili /a to. [Jpam. da se bo do razmere spremenile, predvsem pa, da bomo dobili za liter mleka več kot sedaj, ko dobimo 26 oziroma 27 centov. Realna odkupna cena pa znaša od 30 do 32 centov,« Proizvajalci mleka iz Šafeške dotine Razlogov za izgubo več Tako so udeleženci izvedeli, da je mlekarna lansko poslovno leto kljub 3,7-odstolni večji realizaciji poslovala z i/gubo» ki pa je po litru mleka v primeijavi z ostalimi slovenskimi mlekarnami daleč najnižja. Koliko znaša, v tem trenutku se ne vedo, ker »smo lani uvedli nov informacijski sistem in imamo nekoliko več težav pri pripravi zaključnega računa.« Vedo pa, da so glavnino i/gube 'pridelali' v prvi polovici leta. Jakoba • poleg omenjenega zaznamovale tudi za 27 odstotkov ni/je izvozne spodbude, cene izdelkov na lujih trgih pa niso mogli dvigniti zaradi silovitega pritiska tuje konkurence, ki na tretje Irge izvaža brez prelevmanov in carin. »Zaradi tega smo na omenjenih irgih nekonkurenční in pri tem nam je država premalo pomagala.« Na tujih trgih so zabeležili 29 odstoten padec prle pnn/- vodnjc. poročilo izvajalca pregleda o izvedenem pregledu proizvodnjo in deli>vanja kontn^le proizvodnje 1er izjavo o skladnosti. Sisiem koti-irolc proizvodnje mivke v libraiu družbe KrM /agoij^, d. d,. Cilobo ko pri Brežicah deluje skladno / zahtevami siaiidardpoinili z mivko, ki jo kupujemo v podjelju Kema Puconci. Tam imajo vse potrebne certifikáte kakovosti, zato zaupamo, da s to mivko ni nič narobe. Že v času obnove igrišča nas ob lepem vremenu obiskujejo starši in nI. Je le vprašanje, čcmj bi lahko služili prazni peskovniki. Bojim se, da so se marsikje li že spremenili v odlagališča za smeli. »Dokazali smo, da znamo živeti skupaj!« w v Čebelarski zvezi zgornjesavinjsko -šaleškega območja so se lani lotili dveh večjih projektov - Med letošnjimi prednostnimi nalogami izobraževanje in vzrejališče čebeljih matic kranjske sivke Tatjana Podgoršek Mozirje, 16. marca - marca lelos je minilo lelo dni od ustanovitve Čebelarske zveze z^ř>mjesa-vinjsko-šaleškega <3bmočja (ĆZ Saša). Kaj so naredili v tem letu in kaj naj bi postorili letos, sla bili osrednji točki dnevnega reda občnega zbora zveze v proslorili restavracije Ciaj v Mozirju. Marko P urn at, njen predsednik, je povedal, da so v letu delovanja (poleg priprave splošnih a klov) namenili precej pozornosli izobraževanju, Zajedalec čebel - va-roa ' namreč zahteva veliko znanja in časa. starejši čebelarji (povprečje je 60 let) pa niso pripravljeni na spremembe in tudi zatiranje /ajcdalca jemljejo premalo resno. Kljub temu so uspeli privabili na šest slrokovnih srečanj več kot L'^O čebelarjev, ki jih čaka la in prihodnji mcsoc še praktično usposabljanie zatiranja /ajedalca. »Prepričan sem, da bo-nîo v leh prizadevanjih uspeli in da bomo živeli v so/Jtju čebela, varoa in čebelar. Brez zajedalca namreč ni čebelje družuie.« l'den dovniških malic kol osnovo za vzrejo vseh čebeliih malic kranjske sivke. Na vprašanje, ali bi lahko occnii prvo lelo delovanja Čebelarske zveze Saša za uspešno, seje Marko Purnai odzval z besedami: fZgomejsavinjčani smo bolj zaprli ljudje in imel sem kar precej težav pri prepričevanju naših čebelarjev, da se splača povezati s ša- leškimi, ker pričakujemo ni)V zagon, nííve kadre. To seje tudi zgodilo. Pa še lokalne skupnosti Šaleške doline so naše delt^ fuianč' no podprle, česar smo bili posebej veseli. Dt)kazall smo, da znamo živeti skupaj, » Izobraževanju btido namenili osrediijo pozornost v zvezi tudi letos. Država namreč namenja za usposabljanje čebelaijev kar nekaj denaria. Izkoristili ga bodo v polni meri, da bodo lažje uresni-čih naloge, ki so jih zapisali v delovni program za področje zdravstvenega varstva čebel, lehnologl- je čebelarjenja. Na nah)žbenem področju bodo nadaljevali projekt vzrejališča gospodarskih čebeljih matic Saša. delovni program pa dopolnjujejo še aktivnosti z organizacijski>gi)sptHlarskega področja. Na rednem občnem zboru so podelili odličja Aniona Janše druge stopnje. Prejeli so jih; Marjan Ločičnik, Martin Pahovnik, Janez Ugovšek in Janez Zamer-nik, vsi iz /gornje Savinjske doline. Srečanje so p<ípesirili učenci mozirskc osnovne šole. Velikonočna akcijska prodaja poliistva Pohtitvena industrija d.d. Polzala, Palzala 176 ■ ItidustrijikB pradBifliM. 03/70 37130,03/70 37 131 info^BBrarrLsi. www.oarantsi Kuhinja Dana polepša vaš dom KT ^ Popusti in hitri krediti. G4R/INr Pričakovali so nov zagon f nove kadre, kar se jez ustanovitvijo zveze tudi zgodilo. KULTURA Parežnikova dela za CT Ljubiteljske stvaritve novejšega obdobja so na ogled v ateljeju likovnega samorastnika, prodajna razstava pa bo trajala do 15. aprila rstfaira Podg4>rÍBk v akcijo zbiranja prispevkov /a nakup CT aparaia za Bolnišnico lopolsica se je vključil ludi Vlado Pareznik / l^vsiikove 9 v Mozirju. l/kupiček i)d prt^daje 70 likovnih Ijubiicljskih stvaritev» kijih je pnslavil na í)gied v svi^jeni likovnem ateljeju» bo likovni sa morast-nik namreč v celoti namenil v dobrodelne namene omenjeni bolnišnici. Prodajna razstava bo trajala do 15. aprila. »v ateljeju imam razstavljenih Vtíř kot 250 likovnih del i/> novej-obdobja na temo dogajanj v vesolju, raznih meglic in podobno. 70 del iz le zbirke sem namenil za nakup aparata za zgodnje odkrivanje bolezni Bolnišnici To-polšica. 70 zaradi lega, ker šiejem loliko lel. Dela so ljubiteljske stvaritve,« je povedal Vlado. /a akcijo ga je spodbudil nećak • zdravnik v Splošni bolnišnici Celje. »Rekel mi Je; siric Slavko, tako so me klicali v rojsincm kraju. ponosni smo nate. ker si veC-krai Outil / lačnimi otroki in njijn ter drugim pomoči poirebnim doma in v tujini namenil cele razstave svojih likovnih del, Hvale vredno bi bilo, če bi ra/jnisliî ludi o pomoči tistim, ki jim grozijo hude b<^lezni in ki hi jih lahko ob pravočasnem odkritju preprečili.« Lačnim je doslej poklonil dela z vsaj 10 samostojnih razstav, saj • ki»l je dejal 'je to, kaj pomeni biti večkrat lačen sit • okusil lu-di sam. ko je v zgodnji mladosti odšel od doma. Prav lako je 1000 molivov podaril za majice članom prostovoljni!) gasilskih društev v Zgornji Savinjski dolini. Mozitjan je pt)! sioleija, sicer pa je njegov rojstni kraj Zavrlj pri Galiciji pri Žalcu. Na svet jc pri-vekal kot sedmi od desetih otrok na majhni kmetiji. Po materini zgonîji smrti je odšel v svet, kjer je okusil taksne in drugačne odnose. Služboval je kot kvalificiran zidar, policist, kriminalisi, nazadnje kot iržnopromcini inspckror, Sedaj 2e 16 let u/iva zasluženo pokojnino in »lo lako zdrav, ne boste verjeli, da še nisem zaužil zdravila za bolezen, obiskal zdravnika, kaj šele bolnišnice.» Vseskozi jc oh delu ljubiteljsko snoval. Doslej so mu bile blizu tehnike s tušem, jedkanice, vo-ščcnke. pasteli, sedaj likovno snuje s temperami. Po vsebini pa deli svojo zajetno likovno zbirko v cikluse: cvctJe. voščilnice, moje cvetje, cvetje iz srca, vinjetke, rasllinje. v tem trenutku pa so aktualna dogajanja v vesolju z njegovega zornega kola. Doslej je svoje stvaritve postavil na ogled doma in v tujini na 80 samostojnih razstavah, veliko Je bilo skupinskih. Ponosen Je, da je bil med devetimi udeleženci prvega tabora likovnih umetnikov naivcev v Trebnjem na Dolenjskem leta 196X. v letih snovanja jc doživel veliko takšnih in drugačnih do-g<ïdkov. F,ni so se mu bolj, drugi manj vtisnili v spomin. Med prvimi rad omeni tistega, kako sta z ženo dva dni in dve noči ptîtova-la L drugi>razrcduini vlakom ua otvoritev njegove razstave v Drvar, njegovi nadrejeni pa z mercedesom iz Ljubljane. Srečali so se v Drvarju iii eden drugega začudeno gledali. Na tiste strani s prijetnimi spenikov Republik« Slovenije, v različnih kategorijah so leCoši^e lefo tekmovali med seboj glasbeniki v naslednjih iiistrtimentih: klavir^ pihala in kooiorne skupine s trobili. Nasi učenci in dijaki so se zelo iispešno predstavili in osvojili zavidljivo šievilo plaket. lekmovanja se je skupaj udeležilo okrog 500 leknKv valcev, (îiasbena šola Prana Koruna Ko/Oljskega Velenje pa je bila po šlevilu sodelujočih tekmovalcev kar na čeirtem mestu (takoj za ljubljansko in mariborsko srednjo glasbeno št>lo ter Akademijo za glasbo). Naši mladi glasbeniki so uspešno igrah pred strokovnimi kr)misija-mi in osvojili 8 zlatih, 1.1 srebrnih. 9 bmnas-tih plaket in eno priznanje ter kar 13 posebnih nagrad. Zlate plakete so prejeli: pianist Damjan Brcar. oboisti Aris Veho ve c, Spela Pastirk, Rozalija Pavše. Nina Taft, Pawl Kac ter saksofonista .\nja Kožuh in Jattez llršej. srebrne plakete so dobili: Drška Cvikl. Barbara Verhovnik, .Ntarko Kanaiec. Petra Koprivec. Sara Slallnek« Spela Koren, Katja Atelsek, Anže Koren. Urška Rener, Aljoša Pavline. Mitja Skočaj. Luka Benko in kvartet trobent (Alojz Kompan. Roman Poillesnik. Simon Brezov-nik, Janez Rednak). bmnasle plakete so šle v mke Tine Benko. La-rise Gregore, Hane Mars, Jane Belič, Nine Miklavzina, Pie Selič, Sare Be ris a. Aleksandra Pecovni- Nina Tafi je z izvrstnim igranjem na oboi maksimatno Število točk in dve posebni ka in trobilnega kvarieia (Franc Reberiak. Blaž Turinek, David Jan. Jernej Blagotinšek). priznanje pa je dobil .\tHlrej 2gank. Največji podvig je uspel štirim prvo-nagrajencem: Janezu Clršeju, Anji Kožuh. Pavlu Kacu ter se posebej oboisiki Nini Tafi. kije poleg prve nagrade prejela posebno nagrado za 100 točk in nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. /a zgledno umetniško sodelovanje Je bil nagrajen ludi kore-petitor Nikolaj Žlicar. Tekmovanje jc bilo izvrstna prilika za prikaz visoke ravni našega glasbenega izobraževanja, poleg velenjske šole pa se ga je udeležilo ^e 7.1 drugih glasbenih šol in akademij. Rezultati kažejo dobro večletno delo in trud učencev ter njihovih menli)rjev, zanje pa so za slu/ni tudi starci, ki so vzpodbudno spremljali delo svo jih otrok. Tekmovanju bosta v tem tednu sledila dva koncerta nagrajencev. 22. marca v Mariboru in 23. marca 2007 v [jubljani, ■ Urška Šramel Vučina osvojiia nagradi. Namesto Krke bodo igrali Trboveljčani Na čeirtem godbeniškem abonmajskem koncertu se bo namesto napovedanega orkestra Krke predstavila Delavska godba Trbovlje. KiU Je povedal organizator abonmaja Matjaž Emeršič. igrajo mladi člani pihalnega orkestra Krka v številnih drugih sestavih in so v tem času angažirani v drugih nastopih, zalo so morali nastop v Velenju odpovedati. Prosti termin to soboto, 24. marca, ob 19.30 pa je z veseljem sprejela Delavska godba Trbovlje, ki je v lem mesecu dobila ludi novega dirigenta Jožeta Koiarja. Delavska godba Trbovlje je biia ustanovljena leta 1903. Od njenih začetkov, ko je t>krtig dvajsei godbenikov. v glavnem rudarjev, nastopalo predvsem na javnih prireditvah lokalnega značaja, se je pravi razvoj godbe pričel v tridesetih letih prejšnjega stoletja, že dobrih pel desetletij pa je lo eden najboljših slovenskih ljubiteljskih pihalnih orkestrov. Visoko kakovostno raven in dolgoletno glasbeno tradicijo so trboveljski gf»dbeniki polrdili z r)svoJiivijo prvih mest na tekmovanjih pihalnih orkestrov v domo- vini kot ludi z izjemnimi uspehi na svetovnih prvenstvih pihalnih orkestnw v Kerkradeju na Nizo zemskem v letih 1974.1978, 1981 in 1993. Umetniška izpovednost Delavske godbe Trbovlje, v kateri muzicira prek sedemdeset glasbenikov, izvira iz sebi lastne tiepo-srednosti izvajanja skladb, notranjega navdušenja in lemperamen-la. poleg lega pa z izredno intonacijo in rilmičnostjo navdušuje publiko ter zanje odobravanje glasbenih strokovnjakov. Od marca letos je umetniški vodja i a dirigent Delavske gtîdbe Trbovlje Jože Kolar, klarinetist in pedagog, izredni profesor za klarinet na ljubljanski Akademiji 7» glasbo in vsestransko akiiven glasbenik, saj je poleg lega tudi član. soust an o vile Ij in umetniški v sebno hvaležnost za skrb in vzgojo. Letos bodo lahko svoje mamice presenetili v nedeljo. Kaj za ta dan načrtujejo Velenjčani in kaj jim materm-sk: dan sploh pomeni? Daša Kolan »Materinski dan je zame praznovanje in čaščenje materin-skosti, materinsivo kol samo pa eden od najzahtevnejših darov na tem svetu. /ato sem mnenja, da si mame ta prazjiik vsekakor zaslužijo. Tudi sama se ze veselim dneva, ko bom pos- tala mamica, čeprav bo do takrat še minilo nekaj časa. I.eios bom mami pripravila nekakšen spontan izJei, mogoče izlet s k<^ lesom.« Nataša Tajnik: »25, marec je dan, ko se otroci spomnijo svojih mam. Seveda si ga mame zelo zaslužijo, zaslužijo si še kaj drugega, ne samo materinskega dne kot praznika, ampak ludi kaj bolj kon« kreinega. Jaz se svoji mami na ta dan zahvalim, da sem latiko njena hčer- ka, in mislim, da je lega vesel a.« Marija Ros: »Zame je to dan, ko otrok razveseli svojo mamo. Moji otroci me razveselijo vsako leto: prinesejo mi rože. nari>>ejo mi zanimive risbe ali kaj podobnega. Vsekakor si mame ta praznik zaslužijo, saj v vzgojo vložijo veliko truda. Tudi sama sem razveseljevala svojo mamo na enak način, z rožami ali risbami. Mislim, da ji Je to veliko pomenilo, saj ima risbe shranjene še danes, po loliko letih.« Ivana Masatovič: »To je dan za mame. dan, ko jih razveselimo. Jaz mami kupim kakšno sladkariji), parfum aii kaj podobnega, pač nekaj, da ji pokažem, da Jo imam rada. Komaj čakam, da tudi sama poslanem ma- # ma. m upam. da me bodo otroci ubogali.« Marijana Lesjak: »Materinski dan mi veliko p(v meni. Mislim, da se zadnje čase níogoče nekoliko opušča. Letos so me otroci povabili na gledališko predstavo. Do mene su zelo pozorni. Tudi sama sera razveseli evala svojo mamo, vendar drugače. Skupaj z drugimi otroki sem nastopala, ko smo imeli na vasi na ta dan razne prireditve.« ■ vg Dobrodelna koncerta Zarje Šoštanj Šoštanj - Pihalni orkester Zarja í5oi^tanJ bo jutri (v petek) in v nedeljo, 25. marca, pripravil kar dva dobrodelna koncerta. Izkupiček z obeh bodo godbeniki ter drugi nastopajoči namenili Bolnišnici IbpoEica za nakup ď aparata. V petek, 23. marca« bo koncert v knlturiieni domu v Sostarvu. zaceli ga bodo ob 19. uri. v nedelo, 25. marca, pa ob 15. tirt v kirK}dvoranl v Topolsici. Nastop Zarje bodo popestrili pianistka Valentina Čas. diplomantka na Akademiji za glasbo v LJubljani ter t robi lni kvartet velenjske glasbene iolc, oddelek Šoštanj, ki je na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov prejel zlato, na nedavnem dr-žavnení pa bronasto priznanje. Vodi ga Jani Šuli-goj, ki je tudi kapehiik šoštanjske Zatje. Organizatorji prireditve so prepričani, da imajo v tukajšnjem in širšem okolju veliko lakih, ki jim radi prisluhnejo, zalo verjamejo, da bo tako ludi tokrat. mtp 10 VI PIŠETE i^HjiS 22. marca 2007 Zgodbe iz šolskega nalirbtnika Piše: Marjan Marinšek Beli očnjak (30 ibvarišica ( cpinova je bila nsj-večja gospa v irgu. Mo/ je bil tajnik občine, nna pa je ves ljubi dan po/irala poiopise Julcsa Vcnia, Karla Maya in Jacka Londona, Kasneje sla se (^epina preselila v Velenje, kjer jc bil mož direktor Zavoda /a /.aposlovanje, Nekiîé je meni in l.adku pokazala knjigo i^Bcli očnjak« od Jacka Londona, ki naju jc tako očarala, da sva jo želela kupili in imeli /a sebe. Toda kje n^O dobiva de 11 ar*? In ravno ko sva spet prebirala »(losadovfl plakal, naju je z^loiil (ovariš Bemi-srako. »Pi)slusajla. fanla! Denar sc ne zasluži z zelišči, niii s polži, lo sedaj vesla, ne?« »Ne? S čim pa se zasluži, l o variš Benii-srak<î?« sva bolela vedeli in napela ušesa. r/ rženimi rožički!« je dejal in pomenljivo pogledal okř)li sebe. če ga morda ne sliši še kdo drug. *ro so laki rožički. ki rastejo na po Ijih /Jiaric.« bP<5 cem jih pa plačujete?« »Različno. Tudi do osemsiopei-desel dinarjev za kilogram. Kakor pač je!« uni To je nekaj! Toliki) denarja za kilogram nekega plevela bi bil pa res bajni /asluiek! liter vina je lakrat slal sto dinarjev, kilogram sladkorja pa šlirisio dvajset dinaijev. UfH Za en kilogram lis-lih rožičkov ali kaj jc že bilo, bi dobila toliko kol /a cel vlak zdravilnega šavja. l^hkt) bi si kupila »Belega očnjaka«, pa še za barvice in kino bi nama ostalo, To. da je potrebno ržene rfjžičke na r^ najprej vzgojili, saj niso rasli sami od sebe. o lem nisva vedela ničesar. Vstopila sva v prvo rženo njivo, nabirala rožičke v košaro in zelo glasno razmišljala o »»Belem očnjaku« in oJacku l-tmdonu. Naenkrat pa: »Marš ven z moje njive, opici kradljivi!« se je zadri Lukaiov. kf> naju je zalotil na svojem polju. Presenečenje žena je sumila, da ji mož ni zvest zato je gospodinjsko pomočnico s svojim avtom poslala v mesto po nakupih, sama pa je iegla v njeno posteljo. ugasnila lučin čakala na moža. Ni dolgo trajala, pa je phšel in 7Je2el k njej v postel)o. ne da bi prižgal luč. Oba sta uživala v seksu, ko pa je bilo vsega konec, je zm rekla: "Najbrž si presenečen, me vidištu-kaj!'' in prižgala luč. "Tudi vi morate bhi presenečeni, gospa!" se ie oglasil neznanec v postelji. Dobra reklama Ko je profesorica vstopila v razred ie na tabli zagledala nansano golo podobo mojega, poleg pa je bilo pnpisanoiTako sem grajeni" "Tisti, ki je to narisal na tabio, naj se po pouku glasi pri meni v zbornici!" je dejala profesorica. Ko je naslednji dan vstopila v razred je zagledala napis na tabli: dobro rtkidmo lahko dosežeš kar hočesr Čarovnik "Kot vrfiunec današnjega večera," reče čarovnik " bom prikazal točko, kako izgine ženska." lit. »Kar na moji njivi bi si nabrala rozičkov in jih potem prodajala, ne?<" »Saj nabirava za šolo»« sva se zlagata. "Vama bom ze dal šolo! A vas lam učijo krasti, a?r je vpil in z dali, da sva poirebtwala denar za »Belega <3ćnjaka9. »Kaj bi kupila?« je vprali in za trenutek prenehal s lepe/.em. »Belega očnjaka! To je...« »Ti bom že dal ovčjaka, če si za psa nabiral moje rodičko. Na, lule imaš!« h) spel je švistnilo po nogah. »Ne. gospod Luka, to jc volk!« sem se skušal rešili. »Tu imau /a psa ali pa /a volka, kar hočeta!« in je spet besno mahal po najinih nogah. »Ne. gospod Luka. to je knjiga o volku od Jacka Londona!« sem dejal med jokom In /. zadnjim upanjem, da bo ime Jacka Londona pomagalo. gajžlo v roki hitel proii nama. Pustila sva polno košaro mžickov in ušla na staro jablano, ki je rasla na koneu njive ob cesti, Toda Luka tov naju je dosegel in z gaj-žlo švisinil po nogah, ki jiJ^ nisva mogla spravili dov(îlj visoko. Razmere so se poslabšale, ko so se veje. na katerih sva sedela, pričele up(ïgibaii in naju je šo lažje dosegel. »Na tule imas. ti, ministrant!« je vpil, ko se mu je posrečilo, da je jermen ovil okoli moje bose noge. »Da le ni sram!« »Gospod Luka, ja/ pa nisem zanalašč nabiral rožičkov. res ne!« je Ladko poskusil s klasičnim diicljici sta bili mlajše generncije in v novi vlogi sta se dobro znašli. Občinstvu so otroci torej pcv stregli 7. igranjem na različna liranju in petju pesmi. Tako smo glcdalci bili priča pomanjšani skupini Alomik Harmonik, obiskale so nas mini Saše Lendero. /!ane, Tanje ?,agar in druge slovenske pevke. Tisto bolj domače. nalogo in v za<ïdrju slišiš še dolg aplavz. In lakšnega smo v sobolo slišali velikokrat, ■ Vesna Gif/isek Zgodilo se je ... od 23. do 29. marca 23, marca 2001 so v velenjskem (i ore nju v prisotnosti lakralnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana predali namenu novo (ovarno hladilno-zamrzo-valne tehnike in novo galva-no: 24. marca 191S je bil v Šmarinem pri Velenju dekla-racijski shod v podporo maj-niški deklaraciji; na njem je govoril dr/avnozborski po slanec, Velenjčan dr. Karel Versiovšek: več kol 1500 udeležencev shoda seje glasno iicrcklo za majniško deklaracijo in izrazilo zaupanje dr. Antonu Korošcu in svojemu poslancu dr. Ver-sK^všku; v enem od časopisnih poročil o shodu v Vele- nju je pisalo: »i^ivio - klici so doneli proti nemškutar-skim gnezdom v dolini«; • 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvcnsivo v krosu; • marca leta 1981 so se zaposleni v (lostinstvu Velenje in v Rdeči dvorani na referendumu odločili za združitev v m)vo delovno organizacijo Turizem, gostinstvo in propaganda Velenje; • velenjski poslanec v državnem zboru Alojz Kovše je bil 24. marca 1997 imenovan za državnega sekrclarja za energetiko; - 26. marca 1977 je Planinsko društvo Velenje v Nami pripravilo prvi planinski ples; - 26. marca 1983 je bila na os- novni šoli Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju otvoritev 15. razstave Likovni svel otrok: • lefa 1923 je 27, marca v Mariboru umrl dr. Karel Versiovšek; - 28. marca 1794 se je v Kapelah pri Brežicah rodil pesnik Andrej CJrek. ki je kol župnik in dekan zadnjih dvajsei Ici svojega življenja preživel v Skalah pri Velenju: -strokovnjaki Gorenja so na Kredarici 23. marca leta 1998 opravili pregled nove debelo stenske zamrzovalne omare, ki se napaja s po močjo sončne energije; -spomladi leta 1963, koje bilo v tovarni Ciorenje zaposlenih že 559 delavcev, pa so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob železniški postaji v Velenju začeli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. ■ Damijan MJafIč gorenje Čas je zloto Ribnčanka se obrne v postelji k svojemu možu in relie: 'Vejš kuga, lub muj moi i ab pa hu-du httru pride " On pa odgovori: "Vej§ kuga. draga žjana, s'mejla glrh tulkcajtdku jest/' Je alkoholik Urednik rubrike zaupnih pogovorov je prejel pismo z naslednjo vsebino: '*Seni najstnica, stara 13 let in imam resnega fanta, kije star 16 let Zelo se imava rada. Pred dnevi me je prvič poljubil. Zelo sem uživala, saj mi je bilo izredno všeč. Potem je šel z roko pod moje krilo in me pobožal po zadnjici. To mi je bilo še bolj všeii kot pa poljub. Potem sem ga še jâz pobozald med nogami in začutila, nekaj trdega. Bilo je nekaj takega kot steklenica. Kaj mlslii ali je moj fant alkoholik?" Velikih trideset! Zdaj so popusti resni! C^biSČice šalim pijhLštv'a Gorenje v Xazaiiili, kier \'arn do odprodaje zalog preteklih programov zagotovijo (lo 30 % |K)pusta! Pohiricc in iiberitc med pmmi. Akcijske cene žc čakajo. Industrijska prodajalna programa Pohištvo - Lesarska cesta 10 • 3331 Nazarje < Tel: (03) 839 31 38 • www.gorenje-no.si • Delovni Čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8,00 do 19,00, ob sobotah zaprto VI PIEŠTE Mestna občina Velenje. Komisija za pnzndnja, aa podlagi Odloka o priznanjih MOV {UV mi §t. 2) in Odloka o spremembah in dopolnàvah odloka o priznanjih MOV (IfV 2003. št. 121 objavlja OBVESTILO o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2007 I. Pobude za podelitev priznanj lahko vlagajo: ' občani Mestne občine Velenje. • zdnsenia občanov, ki delujejo v Mestni občini Velenje, -pravne osebe s sedežem v Mestni občini Velenje. Podeljujejo se priznanja: 1. Častni občan Mestne občine Velenje 2. Grb Mestne občine Velenje 3. Plaketa Mestne občine Velenje 4. Priznanje župana Mes^e občine Velenje Pogoji 23 podelitev so zlasti: Častni občan Za častnega občana Mestne občine Velenje je lahko proglašen posameznik, ki je izjemno zaslužen za razvoj občine in njeno uveljavitev v državnem ali mednarixlneni merilu. Priznanje se podeljuje le izjemoma, največ enkrat na štiriletno mandatno obdobje občinskega sveta. Nazadnje je bil častni občan MOV imenovan leta 2003. tako da bo lahko naslednji imenovan v letu 2007. Grb Mestne občine Velenje Grb Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom za življenjsko deto in izjemne rezultate na kateremkoli področju. Podeli se lahko tudi združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in prepoznavnosti Mestne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo največ tri priznanja. Plaketa Mfisine občine Veienie Plaketa Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so dosegli vidne dosežke na področju organizacije. delovanja, obstoja ali razvoja posamezne ali več dejavnosti, ki združujejo občane, ali so kakorkoli asiužni za razvoj in krepitev ugleda Mestne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo največ tri priznanja. Prananlfl žunana MftstnB občina Velanift Priznanje župana Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam za enkratne dosežke na kateremkoli področju, ki ima pomen za razvoj ali prepoznavnost občine. K listini je priložen ^minski stekleni grb Mestne o^ine Velenje ali protokolarno darilo. Priznanje župana ni vezano na to javno obvestilo, ker je pobudo možno vložhi pri županu vse leto. IV, Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja in utemeljitev. Komisija za priznanja tahko v soglasju s predlagateljem pripravi predlog za E^ideiitev drugega priznanja, kakor je bilo prvotno predlagano v jxibudi. V. Pobude je potrebno poslati na naslov Svet Mestne občine Velenje. Komi^ja za prrnianja. Trtov tcg 1.3320 Velenje do v^jučno 21. maja 2007 do 24. ure. Komisija za pnznanja si pridržuje pravico, da po tem rc^u prispelih ali nepc^tnih pobud ne bo obravnavala. Preds»jnica Komisije za pnznanja Mestne občme Velenje mag. Dragica Povh. s. r. Čista toplina. Plina. ■ ^^Ut^cDĆir^ni naftni plin je ener^elsko učirtooSi In oMu prijazno Borivo za ognivanjd soSeça ćarm. PeinM pogoji poslm^ pfir»hBrna in dobave pOna paso pdjaznido vae. Priktop pIHte dovede hlèelebrezpla^.usl novinajenrid pUnohraina pa doMe se darilo - 60 Elffi m kartici Magna za nakup goriva bJI leilk^ dmo naki«) navseh PetroloAi bencirv hservfsdhpoSiovenjJi. Dodatne Infom'iac^e na 0802266 in na www.p0tro(^. Maša za osebni praznik 60 let dekana Šaleške dekanije Jožeta Pribožiča Nc da se bomo skupaj veselili!« Pri srečanju z varovanci Doma /ii varstvo odraslih gre /a menjavanje vtisov in jwdob v hiši, v kateri so starostniki našli svoj drugi dom. in prav jc. di^ jim kakšen dan popestrimo, jih razveselimo in na usîa izvabimo nasmciî. ■ Marija Skornisok Hišici^ namenjeni zbiranju hrane za brezdomne živali v četrtek. 15.3. 2íK)7, smo člani prostovoljnega Društva za pomoč /ivaliin (PO/rV) Velenje pri vhodu trgovine Interspar Velenje postavili hišico, ki je namenjena zbiranju konzervirane oz. briketirane hrane za brezdomne mtice in pse. Društvo redno hrani okoli 165 živali, zato nara bo donirana hrana prišla še kako prav. V prihodnjih dneb bomo v eno od večjih velenjskih trgovin postavili šc eno takšno hišico. Obe hišici so nam priskrbeli mladi "borci" za živali iz Trbovelj, ki so si nadeli ime S.O.vS za živali - Mladi za živali. IliSici so izdelali v (Okviru projekta Evropske nacionalne agenci- je in njihovega programa Mladina. Za to gesit) se jim iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vodstvu Interspara. ki so nam prvi omogočili i»cvedbo te zbiralne ak-cije. Ob vsem tem pa tudi vas, bralce, pozivamo, da txlprete srce, kupite kakšen paket mačje ali pasje hrane in ga oddate skozJ dimnik naše hiške. Hvala. ■ Društvo za pomoč živalim Velenje Nordijska hoja osvaja Šaleško dolino Prijetn-jo niso prav nič motili okolice. Pi>t jih je vodila do Velenjskega jezera, kjer so palice »sezuli« in nato nadaljevali oh jezeru, vse do deponije v Prelogah. kjer so se obrnili in krenili nazaj proti Velenju, Sproščen klepet, občasno popravljanje vboda palice in dokončanja koraka, vadba odriva, pred vse in pa prijetno druženje so čisto prehitro izpolnili nedeljsko dopijidne. Nekoliko utrujeni, sicer pa veseli in bogatejši za še en lep doživet dopoldan, so si ob slovesu rekli - dobi-tiio se čez dva ledna v soboto ob osmih. Saj veste - vsak korak šteje. In seveda - vaja dela mojstra! Opogumile se in se jim pridružite. Prijazjio vabljeni. mjAP i PETROL KULTURA 22. marca 2007 »Najprej stvari sanjam, potem jih skušam uresničiti« Stojan Špegel je v četrtek izdal monografijo Notranje pokrajine • slike in hkrati predstavil svoje slike v Mestni galeriji Šoštanj -Slikar in pesnik, ki ga cenijo tudi v tujini fioja/td Špeget íN>šianj- 4.Met ni StDjan SpcRçl je po rodu Vclcn> can. Tu je prczivd tvo in nilacJosi. Z tiru/ina • zeoo laojo in sinovoma Kajem in Artoni, /e desel« lelje /jvi in usivaija v Šoš» uinju. Jc í^Hsbeník. pesnik In slikar, ki mu nemima Uu^. polna umotniških idej. nikoli ni pustila ^vdi cisto po usiaJjenih tirnicah. ?x od zgodnjih na.K siniskih Ici mu jc umetnost blizu; najprej je svoj Izraz iskal v rock glasbi in /c takrat pisal besedila /a ansambel Nazaj k zvezdam. kaierega clan jc bil vse od ustanovitve do sa« moukinitve. Poiem je ixJ-kril sOkarstvo. S poezijo pa sc ukvarja dolg« leia. enkrat bolj. drujfic manj. Izdal je îri pesniške zbirke: Zmeraj kot p-MkrHi, Spe^^el v o^e-dalu in Notranje pokrajine. Njegovo stanovanje je kot umetniški atelje; stene krasijo ne le njegove slike, na njih so dela zdo priznanih slikarjev, ki lih je Stojan tudi osebno spo/nal aii pa jim celo poslavljal ra/stavc. Zanimivo jc. da je po osnovnem poklicu rudarski tehnik, že dolgo zaposlen na freoKîgovniku Velenje, ob delu pa je :rej pisal beset/Ha r.n svojo glasbeno sknpinof »Verjeino ho to kar dr^^lo. Čeprav se spomnim, da sem ob koncu osnovne šole pri slovenskem jeziku namesto spise napisal pesem. In zanjo dobil petico.« Koko pogosto si potem pŘat pes-wi? >»I^nsko lelo seni zbral za en cel lascikel svojih pesmi. Naslajajo že dolga leta. pišem pa takrat, ko imam čas in ko pride pravi trenutek. Te stvari moraš sanjali. Iako sem sanjal tudi knjigt) Notranje po-krajijie. Prvotna ideja je bili, da bi v eni knjigi združil pesmi in moje slike. Sedaj sta nastali dve knjigi. I ,ansko leto knjiga poezije, sedaj pa še monografija s slikami, ki prav tako nosi tiaslov Notranje pokrajine.» Si slikarstvo začel odkrivati po tem, ko ni ne preneha/ aktivno ukyvrjati z ghsho? »Niti ne. Ko snîo se v skupini od- kovno teorijo In fotografijo. Med drugitnjeeden oti usta»oviteljevvi-soke šole za áikarstvo in risanje v Ljubljani. Njegova predavanja so vedno zelo zanimiva, kar je dokazal tudi v Šaleški dolini, kjer jih je pripravil že več,« Koko ihlgo si potrehom/, da si zbra/pogNn2 in svoje slikeprviv po-kazal javnosti? »To jc večna dflema. kdaj pokazati svoje slike. Dr. Mirko JuterSek mi je že pred leti povedal, da se mi bo vedno zdelo, da áe ni pravi čas, a da to moram storiti. Zato ves čas nekako skušani pripeljati svoja dela do nivoja. ki je po mojem tlovt^j visfik. In poiein gradim še tiaprcj. Z umet- Stojan Špeget ob predstavitvi knjige in odprtju razstave Notranje pokrajine siike v šoétanjski mestni gaieriji (Foto: Dejan Tonkli) ločili, da nehamo igrali, sem §e vedno veliko igral. Cílasba je v mojem življenju še vedno pomembna, kitaro §c vzamem v roke. Slikarstvo sem z^čel (xBcrivati po osebni preizkušnji. ki mi jo je prinesla bolezen. Ko sem zbolel, sem /ačel itiU krivati barvo. Se danes jc barva mo ja osnova; v Življenju ni vse črno ali belo. Treba je pogledati celo nianso barv» da vidiš tudi druge stvari,« Zate težko rečem, da si stikat samouk, ker vem, da si v izohrote\ii-itje vlagal veliko energije in casa, kajne? »Najprei sem svoje zjianjc slikarskih tehnik izpopolnjeval pri Lojzetu Zavolovšku, Za tem sem pet let obiskoval tečaje pri akademiku Milanu lodiču, kjer smo izvajali pnv gram zagrebške likovne akademije. Vsa leta sem hoibl na različne tečaje in poletne sole po Sloveniji. Zelo veliko sem bil v (roriških bulih, kjer sem na posebniù tečajih pridobil naziv priučen inšialater. To znanje mi 5c danes koristi, saj postavljam razstave v dveh razstaviščih Premogovnika Velenje, Zadnje čase pa mentorski odnos do mojega dela goji profesor Darko Slavec.« Darko Slavec je med študenti zelo priljubljen profesor, predava sli-karsiiv bodoêiw modnim kreator-jem v Ljubljani in je spedalist za banr, kajne? »Res je. ie pa rtjdi specialist za li- ntwtjojcpač tako: kot taka se nevsi-Ijuje.sepa izpostavlja, Zato se mora včasih tudi umetnik izpíwtavíti.« Kako gre mdar^tw z umetnostjo? *To se včasih vprašam tudi sam. Tudi k tenîu jc dobro, da prisiopiš lako kot povsod, kjer /elii dobro opraviti delo. Treba jc delali čim bolj profesionalno in potem se da to uskladili,« '/. umetnostjo in kuUum si se zoie! na Pivmogovniku Velenje, kjer te dolga leta skrbiš za kulturno pi>-droije v podjetju, ukvarjati pred tem, ko si zlerom hciúo predvidoma z dvema koncertoma Ln prispevki sponzorjev zbrali kar 6{K)() evrov. ki jih bodo namenili za nakup CT aparata v Bolnišnici Topolšica. Nastopili bodo: skupina Pinoccbio. Robert Goter z orkestrom. Tomaž Plahutnik. Marko Kobal. Marjan Sarec. Alenka godec, l^fko Irgolič. Slovenski oktet. Nušdiri knjigo je z zatonom »kulta krd'get^ postalo obrtniška dejavnost. Vsc^j tako jo razuntejo tisti, pri katerih knjiga izguh^a pomen. Pri ustvaijalcl i>a je to prav nasprotno. Knjiga in tajena literarna ali spoznavna vrednota il l)osluneta obseslja. ki te potegne v začarani krog, iz katerega se ne niore.^ in noč£s iztrgati. Prevesti knjigo čisto povpreœn drzijv(/an razume skoraj tako. kot razume deJst\'o. da v pnvatnem studiu pf>srt{ime.i CD s frajtonerco. za kar ne rahi.s niti znanja not, kl/ub tenui da lz\'ci/uš glasbo, in se H tonski tehnik izza pnlia santo preračunljivo muza, če harmonije niso prave... In samo pomislim, da so hile kul!ne hif/ge zadnja leta .Suskindov Parfum, Da Vincije-va šifra in Harry- Panterji, /wřť///./ř kar marsikaj jasno, '/.anie Je bila kuUna knjiga recimo Haramagov Enej o slej>oti ali Ihanovlh Hi boijih zapovedi, slovenski fire vod Korana, pa morda še Arlsli> tehva iioetika kot navdih :a Ecov roman Ime roie... Knjigo in sorodne tiskovine kot medij zadt^e čase močno prekašajo sodobni mediji, saj z njo ne le tekmujejo za uporabnikov čas. tudi bistveno œnejèi so in ponujajo tako znanje kot določen estetski uti-tek. Lahko Je io internet, televizor flhn kot posrednik leimiovja ali zabave, predelane s scenarijem, ali fm morda celo ^asba, ki v elektronski iK>ja\'ni obliki podobno kot televizor imlvizlra porabnika^ Ključno pri \'sm se mi zdi pa predv.^euf to, da novi mediji svoje porabnike naredijo površne in fKisivne. Pra\- nič r/imani proti utx)ral)-nlku inlerneta. ki Je res domač v tem mediju v vseh rt/egovih pojavnih oblikah, .vV bolj pa občudujetn tradicionalista, kl Je sposoben prebrati dve ali tri tehtne knjige na mesec, takšne, ki ti dajo mislili, ko zapreš zadup stran, in niso .^amo eden od početl. Ampak takšnih ljudi Je zek) rttalo, so le še preostanek tistih getieracij, ki so k/tIh go cenili, jih latpovaii brali in se pogovarjali o njih. Kult kf(/igeJe mriev. naj torej tivljo časopisrn' tabloidi, svetovni splet in televizijski restdčnostnl šovi Upa Big Brother. Pa si res teli-ifio tega ali snto v to ettostavno t)ottst}Jenl? Nova storitev velenjske knjižnice Zaživela borza dela Velenje - V Knjižnici Velenje so pripravili informacijski servis, imenovan Bor/.» dela. S koristnimi informacijami želijo pomagati vseru. ki iščejo zaposlitev, zato je zamišljena kot servis, ki zbira info mi a die s področij zaposlovanja, Izobraževanja, gospodarstva in sociale, S pomočjo informator-ke bodo iskalci zaposlitve lahko napisali zanimivejšo vlogo, ponudbo ali Življenjepis. Pomagala jim bo pri uporabi računalnika in pri iskanju uporabniii informacij o prostih delovnih mestih in možnostih za zaposlitev. V knjižnici lahko brezplačno uporabljajo računalnik in druge naprave ter brezplačno liskajo. Iskalce zaposlitve opozarjajo še m drugo ponudbo v knjižnici, kjer je na voljo vrsta knjig za razvedrilo In izobraževanje. sS potrdilom o brezposelnosti se lahko v knjižnico vpišejo brezplačno. Servis Borza dela je v velenjski kjjiž-niči na voljo vsak dan, razen sobo te. od 10. do 12. ure. 107,8 MHz R/Â\DajQKÛ ifU i/î\S®PDS03l Glasbene novičke Hvala za podporo Nasa níídijska liiša je pripravila pnyelcie, s ka-lerimi kandidira za srodsiva na Iclošnjcm razpisu Minisl'siva za kullun». Ore za /elo obsežne in /alilcvne projekte, s katerimi dokazujemo, da izpolnjujemo vse zahtevane kriterije. Ib pomeni, da moramo objavljali oziroma predvajali dovolj sploino informativnih, kulturna sirnkovnih» m-iskovaluili in izobrazevalnili vsebin. Naši »izdel- Tonnativnega radia, kar ponieni, Ja mora predvajati vsaj tretjino programa lastnih vsebin, v Vî>aki oddaji ra mora imeti vsaj tri različne programske vsebine. Omejen ima tudi čas za epp prispevke. Omejitev in določil pa je seveda še veliko. In zato je bilo za ra/pis potrebno pripraviti /ajelen kup gradiva. Mira in Boris Zakošek(na sliki) ravno pripravljata pakete. ki« morajo bili kakovostni, izvirni in avtorsko obdelani. Spoštovati moramo načela kulturne raznolikosti, enake mužnosti spolov ter uveljavljanja strpnosti. Med informativnimi prispevki pa seveda ne objavljamo plačanih prispevkov. Še posckj so kriteriji zaostreni na področju radijskega {iddajanja. Radio Velenje ima status in- Povejmo àc to, da ^mo tokrat k razpisu priložili tudi priporočila in vsem, ki ste nam jih daii, se za podporo iskreno zahvaljujemo, ra/umemo pa tudi tiste, ki se za to niste odločili. Vsem pač ne moremo biti všeč, saj navsezadnje tudi to dokazuje. da smo pluralni. eáto ••• nci kratko SANK ROCK Qtí laûlkatssatKÎnalQd ponadel|Xa. 19. mated) je na prodajnih policah novi. že štirina|sti album skupini Šank Rock. Album Senes sebe. ki ja vanja skupina so medi|am predstavih na gradu Kodiiievo minuli pstsk. FOXY TEENS Pfojekt Foxy Inns se nadaljuje. Cdgtav oů variti foksic ni v zasedbi nobene več. pa skupina poti istim imenoni doluje napraj. Sestavljajo jo tri nuva mlada dekleta • Ntka. Ines in Kim. ki so sa Sloveniji ze predstavile 2 itiiksom na/večjih uspešnic h starih lisičk. SOČA REGGAE RIVERSPUSH Po lanskoletni sadmi inredbi slovanskega reggae festivala ob IvarĆkem je?e u na Koroškem se ta letos ponovno vrača v Tolmin k reki SoqI Tokrat ha traial kar 5 dni. do H. do julija. Doslej potrjeni nastopaioći so: Gentleman Er The Far East Band. Jahcoustixô 3ubtDS/Neighbourhood. B.R.Slvler5. Africa Unrte.Qsb Crew ...Slovenski predstavnik bo toki at skupina S^kaktus, NINAOSENAR Režiser Mitja Okorn |8 dokončal v^deospot za skladbo Momeni Like This la poli ce in pavke Nine Osen ar. Spot je ta teden do?nei premiero. medtem pa ss na tadi|skih postajah is vrti nova Ninina skladba Zefo na VtKTORJI V soboto bodo podeljavafi viktorja 79 do&ežke na področju medijev m popu lame kult ure. Nominirana za viktorja popularnosti na glasbenem področju 19 minulo lelo so Lealoo|amais. Sii^ dharta in Zorsn Predin. * PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE * izbor pûtekâ vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalr^i skladbo pa lahko sliši-^ te v programu Radia Velenje dvâkcât dnevno: po poročilih ob 3.30 in po • poročilih ob Î8.30. # t.ROBBIEWILLIAIVtS-She's ^ Madonna ^ 2.MIKA'GraceKelřy 3. JUSTIN TIMBERLAKE-What ^ Goes Around • She's Madonna je nova uspeš-^ nicâ ko mro vetrnega brnanske- • ga pevca RobbiejaWilliamsa. # SkJadba prihaja z njegovega 0 zadnjega albuma Rudebox. ki je 0 postregel ze s kar nekaj odlični' ^ misMadbami. Sicerpa se js Robbie pred kratkim vrnil s klini-ke za zdravljenie odvisnosti, kier ^ je preživel tritedensko terapijo. ^ i _ LESTVICA M. ""1 Vsako nedeljo ob 17.30 na RadiuVelenjein vsak i^etnek vte^lniku čas. Vrstni red v nedeljo, 18.3.2007 (št:721 ): 1. POGUM: Pod Gorjanci je otoček 2. SVETU N: Moravče so najlepše 3. VESELE ŠTAJERKE:Han2i TAPRAVIH 6: Zdenka 5. VESEUSVATJE:Ko boš odhajal 6. VEî^ERBER: Fantovska 7. SIMON GAJŠEK: Spomin na dom 8. GOLTE: Poletne noći 9. POTEPUHhŠtajerc 10.VRHOVClŽerranajbodoma ..•ve-dov prihodnjih tednih prikazali v GIrtsgowu, Manchcsiru in Cardif-fu ter nato še v L(mdoniJ. V pr> jasiilu /a javnost so ogorčeni člani skupine Ciary Barlow. Mark Owen, Jasnn Orange in Howard Donald zapisali, da je predstava postavljena brez njihovega přiviv ljenja aJi sodelovanja. Take lliat s pesmijo Shine trenutno vodijo na britanskih lestvicah singlov, Težove Rogerja Daltreyo Občudovalci britanske rockov-ske zasedbe The Who so v skrbeh zaradi pevca Rogerja Daltreya. /aradi hudega bronhitisa 63-lei-neya glasbenika so morati roc-kovski veterani minuli teden koncert na IToridi pred 9000 gledalci /XI nekaj minut po začetku prekinili. Daltreyje skusal odpeti uvodno pesem I Can't lîxplain, a iz sebe ni spravil uid tona. Vodja skupine Pele Townshend (61) se je zgrožen obrnil k prijateljii in kiîlcgu, po kraikem pogovoru pa prekinil koncert. To se je zgodilo bendu, ki je nekoč v svoji najbolj znani uspešnici My Generation prepeval ludi verze: »... upam, da bom mnev preCen bora slar „.«. Občinstvo je nevšečnosti banda sprejelo dokaj zadr/^no, eden od obiskovalcev pa je dejal, da bi pred 25 leti kaj takega vodilo v izbruh nasilja, daies pa so oboževalci skupine The Who starejši in bolj spravljivi. Morylin Manson v Liubljani Razvpiti rockcr Marilyn Manson bo 20. junija v sklopu turneje. na kateri predstavlja svoj novi album z naslovom Kat Mc, Drink Me, nastopil tudi v ljubljanskih Križankah. Za pevca, ki sam z^sc pravi, da je Aniiirist Superstar, velja rek: Ljubile ga ali sovražile. Manson je znan kol eden najbolj kontroverznih performerjcv zadnjih nekaj deselletij. Zaslovel je po šokantnih nastopih, ki so jim nemalokrat nasprotovali ludi borci za pravice živalL V svojih pesmih, s katerimi seje večkrat povzpel na sam vrh svetovnili glasbenih lestvic, sledi geslu: seks. droge in rock'n'roll, skoznje pa odseva rudi zvrhana mera retišizjna, gotike in satanizma. Da bo Manson šokiral ludi ljubljansko občinstvo, so žc potrdili ludi na njegt> vi spletni strani www.marilyu-manson.com. Duran Durait Britanski glasbeni veterani Duran Duran, ki se v valovih vračajo na glasbeno sceno in z nje spel izginjajo že skoraj dvajset let, se nameravajo na sceno spet vrnhi v velikem slogu. Najprej so se o niorebiineni glasbenem sodelova- nju pogovatjali s Christino A^ui-lero, vendar jih je ta zavrnila, /daj po besedah Nicka Rhodesa» klaviaturisia skupine, v go sle vabijo pevki f Nelly Fun a do. Far tj e, ki glasbenico izjemno cenijo, pra- vijo, da v eni od skladb nujno potrebujejo ženski vokal, ki bi se dopolnjeval s petjem Simona I.e Bona. Duran Duran nameravajo nov studijski album objaviti maja. Zadnjega (Astronauti so objavili leta 2004, potem ko so se leta 200! po daljšem premoru ponovno združili jn vrnili na glasbena prizorišča. Album so kritiki raztrgali. Skupina je sicer svoje največje uspehe dosegla v osemdesetih letih. Spev z najboljšim valnom innogrado obanstva Minuite-kal že trinajsti fcstival polk in valčkov, na katerem seje predstavilo 12 izvajalcev, ki jih je med 69 kandidati izbrala strokíwna komisija za glasbo in besedila, kot trinajsti pa se jim je pridružil ansambel Veseli svatje. zmagovalec v rubriki Domači upi v oddaji Pri Jožovcu z Natalijo. Zmagovalni valček je postala skladba Edino upanje v izvedbi skupine Spev, ki sta jc za najboljske skupim Bum in skladbi Jaz nisem taka. Vedno zame nikoli sami 107.8 V petek, 16. 3., Max club poln že ob enajstih - prvič v Velenju Gušti in Polona v Max dubu smo lahko pogos-ii) priêa dobrim koncertom in tudi prejšnji petek ni bil izjema. Tokrat sta oder zasedla Gušti in Po Iona (Miha Ouštin in Polona Kasal). Koncert, ki seje pričel okrog enajste ure, je privabil slevilino in starostno različno publiko. Slednja seje najbolj razživela ob uspesniei Vedno zajue. katero so skupaj s Polono na odru peli skoraj vsi v lokalu. Poleg glavnih dveh nastopajočih so za spremljavo poskrbeli Peter Deklcva na kitari, .lernej Jure na keyboardu. Andrej Zava na bobnih in Tony Montana, kije igral bas. Koneert. kije irajal dve uri.je bil bolj umirjene sorte. To seveda vsem ni bilo najbolj po godu - za mnenje srno po koncertu vprai^li dve srednje-šolki, ki sta povedali, da je bil koncert zanju premalo cneigičcn - manjkalo je možnosti za nore-nje. Treba pa jc priznali, da je glasba, ki jo Gu^ti in Polona izva- jata, lakšna. da tega pravzaprav niti ne omogoča. Glede nato, da je bil to njur prvi i)bisk Velenja, smo Polono po koncertu prosili za izjavo. Povedala je: »Koncert je bil v redu, nič posebnega, čeprav je bila publika bolj zadržana. Drugače pa se mi zdi Velenje kol mali muzej socia-hzma, kar mi jeok.« Alenka Avberšek, direktorica Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice, je predsednika uprave Gorenja mag. Pranja Bohinca vpraàaia, če bo podprl aktivnosti območne zbornice. Predsednik zbornice in direktor Termoelektrarne Soštaaj dr. Uroš Rotnik je modro molčal, Bobtnac pa: »Ja, nekaj že, vsega, kar si napisala, pa skoraj gotovo ne.« IHHIII mifjis ^ Trener Gorenja Miro Požun je po zmagi na tekmi s Preventom nazdravljal z vodo. Nazdravil je tudi zvestemu navijaču, stricu Branka Bedekoviča, ki je bil navdušen tudi nad to tekmo. Le s čim sta, če sta, naad^avljala sinoči, po tekmi z najboljšo ekipo v državi, s celjskimi pivovarji? Z vodo ali $ bmeijevim »sokom«? »Tele stopnice sredi vaše knjižnice so pa dobre,« je ugotavljal profesor na Šolskem centru Velenje Andrej Obu. Lado Planko, vodja knjižnice, se je skupaj z njim malo naslonil nanje in vprašal: >*A tudi na stopnice se spoznaš? Sem mislil, da si predvsem računalniški strokovnjak.« »No, ja,« je rekel Andrej. »Pravi moški se morajo po malem spoznati čisto na vse.« In moški pogovor se je nadaljeval pri optičnih kablih, internetnih povezavah in drugih sodobnih tehnikah. Začel in končal pa se je pri istih stopnicah. Dolgi nohti? Ste se kdaj vprašali, kje je meja jncd doliřimi in lepimi nohU iti med dolgimi nohii. ki niti niso vec lako lepi? Pa imamo idejo: neki Kilajec si nohtov m levi rt> kj ni osirigel že 15 let, mo se zdaj lahko pohvali s skupaj en mcîer dolgim zavitim »čudom«. Čeprav je 4.Vlei-nl trgovec na svoje noble /elo ponosen, vsak s povprečnim okusom ocenjuje, da v njih ni nič lepega, Nt), morda se tega /aveda luUi Kitajec, saj prizuava, da je življenje /. njimi zelo /ahievno. »Nikoli ne morem biti v množici, med spanjem pa si moram pod glavo položili levo zapestje, da lako preprečim premikanje roke,« je povedal. K tako dolgiai nohtom gaje spodbudila novica o indijskem moškem, ki se je odločil, da si jih ne bo več siri^el. Kitajec je bil takrat star 20 let ia si je zadal, da bo Indijca poskusil preseči. V tretjem poskusu mu je uspelo. »V zadnjih 15 letih sem tako skrbno pazil na svoje rekordne izrastke, da mije uspelo, da se nohti niso /lomili. Pred letom 1992 pa sem moral dvakrat začeti od začetka - prvič se mi je noht zlomil, ko sem premikal neke škatle, drugič pa je bil kriv prijatelj.« Otroci na Mount Everest Kje so borci /a pravice otrok, ko se britanski znanstvenik odloči, da ho v okviru ra zisková I nej^a pri)jekia swye štiri olroke popeljal na najvišjo goro. Mount Everest. Profesor Monty Mythen bo namreč dva fanta (Patrick je star trinajst in Tbm Sest let) ter dve deklici (Charlotte jih ima enajst, Alicc pa osem) popeljal s seboj na Himalajo, kjer bo raziskal, ka- ko se oin)ci spopadajo / višinsko razliko in nizko ravnjo kisika. Pri projektu, katerega pokrovitelj sta bolnišnica Great Ormond Street in londonska univerza, bo poleg profesoijeve četverice sodelovalo se pet drugih oirok. ki jim bodo med potjo merili krvni tlak. srčni utrip, opazovali delovanje pljuč in motnje v spaniu. Izsledki raziskave naj bi sicer pripomogli k zdravljenju prezgodaj rojenih oinik, prirtjjenih težavah s pljuči in še nekaterih drugih boleznih. Pa je zalo varno? Naj bo ali ne. znanstveniki napovedujejo, da bodo podobno študijo i/vcdli tudi na odraslih. Moski v posteljo z medvedkom Nova Studija je po kazala, da s seboj v posteljo plišastega medvedka vzame več moških kot žensk. Mečkanje s priljubljeno igračko je navedlo 20 odstotkov moških in le 15 odstotkov žensk, v raziskavi pa je bilo zajetih dva tisoč ljudi, od katerih jih je kar 63 odslolkov priznalo, da potrebuje »ljubkovanje« pred spanjem. Studija je bila sicer rezultat dela hotelske verige Travclodge, ki svojim strankam ponuja Cuddillow -blazino z dvema »fokama«. kije namenjena Kfplemu objemu. Omenjeno bla/itio so že preizkusili v različnih htrtelih v Newcastlu, Durhaiuu, Manchesteru, Leedsu in Bimiinghamu. In še dodatna zanimivost: osem odstotkov žensk je dejalo, da svojo spalno srajco ali blazino polijejo s parfumom svojega ljubljenega, ko ne spijo z tajim, Naspnnna stran ni tako vestna, podobnega ravnanja se drži le tri odstotke moških. Skoraj 60 odstotkov [judi se v postelji počuti osamljene. 16 odstotkov ima zaradi tega težave s spancem, devei odstotkov pa jih je strah. Spovednîco za lenuhe Neki Poljak se je, poiem ko je odprl inlemetno spovednico za lene katoličane, znašel v resnih težavah in mu grozi celo zapor. .Wetni gospod je postavil spletno stran, na kateri obiskovalca najprej pozdravi z besedami: »Dobrodošli v virtualni spovedni-ci!« Ob kliku se odpre stran z navodili: »Zapišite vse svoje grehe, ki ste jih storili proti Gospodu Bogu. Se jil5 kesa te?« Ob tem mora obiskovalec klikniti DA ali NE. »Nameravale svoje napake popraviti?« Spel klik na DA ali NE in nato NAPREJ. Apovezujcmo vas z našim Cîos-podom Bogocî. prosimo, počakajte ... Vaši grehi se prenašajo, prosimo, počakajte... Čestitamo, grehi so vam odpuščeni!" 'fbda vse ni tako dobro, kot se bere. Zaradi postavitve spletne strani Cezaiju zdaj grozi visoka denarna oziroma celo zaporna kazen, saj je užalil verska čustva obiskovalcev, (?e?^r se je zagovarjal: »ludi sam sem katoličan in hodim k spovedi. Nikogar nisem že-fej u/aliii,« A mu kesanje ni pomagalo. saj so njegovo stran Že ukini-11 Krodljivec spodnjih Maik Kako so le pogledali japonski policisti, ko so na domu nekega gradbenega delavca r)dkrili. da si je gospod v svoji šestletni «karieri« nakradel 3977 spodnjih hlačk, 355 modrčkov in deset parov na> lonskili nogavic. Pri tatvinah sije pomagaj s plezalnimi spretnostmi, ki jih sicer vsak dan uporablja na delovnem mestu. Policija gaje aretirala takoj, ko so ga zasačili med krajo perila iz dveh zasebnih hiš. Po aretaciji je sledila preiskava njegovega doma. kjer je bilo presenečenje popolno. Osupli tiskovni predstavnik policije je razložil: »Možje gradbeni delavec in potreboval je le malo prostora, kamor je postavil nogo, daje brez težav splezal do drugega nadstropja. Kradel ni ničesar drugega. Res ga je zanimalo samo spodnje perilo, pri katerem pa ni bil prav nič izbirčen. Prav vse je pobral.« 22. marca 2007 frkanÉ & Kot mož in žena Mozirski župan si novorojeno Sašo predstavlja kot srečno družino: moža in ženo. Šaleško dolino kot gospodarnega moža in Zgomjesa-vinjsko kot lepo ženo. Le zakaj so se nekateri ob tej zamisli tako kislo nasmehnili. Kot da bi vedeli, kako je s tako legijsko »srečno družino«. Delo na delo Tudi Slovenci naj bi delali se dalje v sta-rost. Morda po načelu, da je starost modrost. Vseeno mnogi niso prepričani, da bi bila to modra odločitev. Brez zamere Mirko Zamemik je s strankarskima kolegoma pohitel s pojasni* lom, da v stranki ni nikakršnega razkola zaradi energetike. Nekateri so mu take d<^ mnevne namere precej zamerili, l^idi v delu Saše. Sledenje Vozniki en os lednih vozil vozijo pogosto hitro, mnogo prehitro. Tako da jih še policisti ne morejo izslediti. Velenje velik njavami do nosQno-sli 8 ton, za ostala vozila oi:ie-jilev hitrosti na 40 km/b; - 2. stopnja: hiirosi vetra 100-1.^0 km/h oz. 2X-.35 m/s. zapora za kamp pri kolice in vsa vozila s ponjavami in hladilniki, za oslala vH#civ.čbrMin«iTi«fa 1 9S % EOM se LahkoiT«s« &pf« skopske pore. zato preprečuje ko pičenje vlage in koro/ijo. Potyava ne plesni. Ponjava ščili vozilo pred zunanjimi vplivi, knî so drevesna smola» iztrebki ptic in insekii, Ponjava pokrije cclotno vozilo, ua spodnjem delu ima všiio elastiko in vrvico, ki ponjavo vpenjata na vozilo. Pakirana je v posebni vrečki iz enakega maieriaia in zavzame zelo malo prostora. Teza ponjave znaša do 2000 gramov. V prodajnem programu imamo ponjave za: vozila, mototje. priko- nikoli sami 107.8 «AM. «A^ prui Mo I Tyv»ic* «AJO frc^ Mo K Wtt^AAM^âN ^ U^Usiiv 02BB6 7360 | gsm 031 7T 47 00 j info^propip,« | %flř.t wwn.propip.si lice, bivalnike, čolne, jadrnice, kolesa, letala, vrtne garniture, lende ... Vse le artikle izdelujemo po meri in željah naročnikov. Nudimo ludi zaščitni program za zaščito vozil pred točo, ki se namesti pod p{.)njavo za celotno vozilo. ■ o AGRg ENTER KRAJNC Ofmoâka oesSa 21. 2250 PWj • ceir Q2/748-Dg'10> fax: 02^48-05-11 Tigoia z Mimi ë za MORJE in nSKO mmm ® Perkins AVTO ŠKORJANEC ZMCqpnikJ n_M r^i a er_ KlA MOTORS DAIHATSU RABLJENA Avto Škorjanec |s zastopnik in servisa vozil KlA Motn, OittlMtni in Chreysler Jmp za otmoi^a med Ljubljano lo Mariborom. Je zatabno podjet|e, ki se Kahko pohvali z bogato ^dldjo, saj obstaja za od Ista 1tt9. Svoje enoto ima v Celju ne Hudinji. v industrijslô coni v Celju (servis), v Šentjurju in tudi v Velenju, na Partnansld 10. Ponudba vtienjske enote je enaka kot v njihovi centralni enoti v Ce^u. Avto Škorjanoc ponuja vse kar potrebujeta voznik ali vas mehanikza vala vozilo, rte gleda naznamko. Pohvalijo S8 lahko z Izredno bogato ponudbo originalnih avtomobilskih delov ali cenajlih originalne kakovosti. 2 rezervnimi deli oskrtiujejo posameznike, delavnice in podjatja z voznimi parki^ veqim kupcem pa nudijo se dodatne ugodnosti. Skretka pri Avtu Škoijanec dobite skoraj vse, tudi originalna dele za karambolirana vozila vseh znamk. Pri Avtu Škoijanec lahko uredfte tudi vsa zavarovanja za vaia vozilo. Z vesetjem vam bodo odgovorili na vsa vasa vprašanja na vsah njihovih posJovnih enotah. Odslej vas pričakujejo v Akmm otfvtm zsneiUrio in na avteodpadu. IMijo dgoifeno financiranje nakupa novii in rabljaflih vozil ter rezervnih detov. ONLY IN A Jeep na zalo0l cca. SO vosll www.avtoikorionec.si Velenje, Partitanska ID Trgovina, avtodali, oprema zaviavoola tel.: 8983492 THUIE mvnnoib^i}». lOSRMI-ntalsr Celje, Mariborska 115 Salon, trgovina avtodeli, oprema la vsa voilla, rabljena voala te!.: 426 08 70,42608 80 Celje, Gaji 42/a (industrijska cena) Servis - hitri servb, karambolirana vozila, rabljeni deli, zbirni center za reeiktažo tel.: 426 08 85.426 08 86 Šentjur, Ljubljanska 3 Trgovina, avtodeli, oprema za vsa vozila tel.: 747 18 90 24 ur pomoč na cesti in vleka: 041/667 380 e AVTOHISA DREV d.0.0 Dresinja vas 46 a, 3301 Petrovce TeL: 03/ 713 60 71,03/ 713 60 52,03/ 713 60 80 GSM: 040 792 857 email: seat,(elie@siol.net Citroen K4, letnik: 2004 7.300 EUR (1.749.372 SIT) CHroen Saxo VTS 1.4,1.: 2000 3.290EUR (788.4Î6SIT) Opel Astra ASfRA L7TD. 1:1997 2400 EUR (575.136 SIT) RencivH Megane Break 1.9 DCi. letnik: 2004, klima 10.000 EUR (Z396.400 SIT] Seot CORDOBA K4J.; 2003. Mima 7.460 EUR(1.787714 SIT) SeatlBIZA 1.9 SDI fRESC 1:2004 8130 EUR (1.948.273 SIT| «»áÉJLS Poraba gcnva: 4,4-7,4 (/10Û km; ^nisija CO.: 177 g/km. Slika je simbolična. www.ford.si znajdljiva Fiesta Zakaj se Ford Resta vedno znajde? Ker pozna in razume vaše potrebe po udobju in varnosti. Zanjo vam podarimo kar 4-letno garancijo, za nameček pa jo lahko odplačate tudi v treh letnih obrokih (1/3 plačate takoj, 1/3 čez eno leto, 1/3 pa čez dve leti). Omejeno serijo odpeljite z bogato opremo f=^re8h piu8 (klima, ABS, daljinsko centralno zaklepanje, obvolanske kontrole, električni pomik prednjih stekel, radio s CD predvajaln(kom, servo volan, inteligentni zaščitni sistem ...), Že od 9.327 EUR (2.235.122.28 811) Ford Fiesta Feel the difference AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18, Velenje, tel.: 03/ 898 56 70 Odslej lahko vsépôtt^^lvliate no enok nočin: pri novi Opel Astri prispevo panoramsko ii^fcg^otoijt nove genše posebej i/5t<^la 1.6XER bencinski mSOfeï^gM^SkW) In 1.7 CDT^ moto7P|||^^W). Z njimo pridobite več moći in no besedo? PorM^^tai^e motnost testne vožnje pri trgovcih z vdřiii^^^e/OH^ydite pa niti sodefovanin^^|dni igri: z nekaj sreće pri žrebu vambonovoO|flR|||^o>iq{jokQrcelteden, ^^^^^^^ Novo Opel Astro. Naredite svoj svet AVTO CENTER CELEIA do.o., Mariborsko 107,54 600 AVTO CENTER CELEIA PE JAKOPEC, Kosovelovo 16,3l50 Velenje, teL^S/ 89 71 460 C«fie ««l|a fa I < uf'>0' 1CU' * ii f, wBbo oar.x n y* É Staranje pnevmatik Pnevmaiike so ves ćas v sliku s podlago ter sc zaradi n»2nehncíJa vricnja ogromnokrat raziegujejo. pri lein pa so izpostavljene prcccj dejavnikom: vli-gi, ^^avorncmu prahu, raznim kislinam in kemikalijam, sončnim /iirkom ter seveda spreminjajoči se lemperaluri skozi letne ease, (ilede na to. da vsaka pnevmatika vsebuje dodaikc proti staranju, zaradi izposiavljenosii omenjenim dejavnikom prej ali slej poslane manj pro/.na in tako bolj dov/.etna za razpoke, predvsem proti koncu wojc življenjske dobe. Toplota, izpušni plini, neposreden slik s soncem pt^se-bcj pospcsujejo nastanek razpok. NOVI 5-SEDEZNi CITROËN C4 zato so pnevmatike na vozilih, parkiranih zunaj, še loliko bolj izpostavljeno. Siranske razpoke lahko povzroči tudi nepazljiva vi*«^-nja (parkiranic na robnik) in ne-pravihio čišćenje pnevmatik, saj s lem pripomoremo k odstranjevanju aniioksidaniske /aščiie. R^a-poke, ki so posledica izpostavljenosti soncu aU večkratni rabi kemičnih sredstev, nastanejo večinoma na zunanji strani pnevmatiko. modlom ko jc nnlranja stran bistveno manj dovzetna za tovrstne poškodbe. Kemični dodatki, ki so nahajajo v sestavi pnevmatike, pridejo najbolj do iz.raza pri pnevmatikah, ki so pogosto v uporabi, saj nenehno VISIOSPACE SVSTL09A m PROSTORNOST ^■TenuR>v«rkAr«i(4MnaM«^ Cřtroéfía poctđrirno navigaajo Garmín * in crnogođmo findnor^njç nsS obcoke 7vi:|ućen«iebwiimeeav«»hWi»*»e*miipi%e W*. ^aytT I -^^"SBT^ £— CLíjtíSÍL. ISlSrS-—5* —— www.citTMo.fi ^CI^^OËN u M »AiStM Mr çKEnnssB CrmOËN pnpcMteltoTAC raztegovanje preprečuje nastanek razpok, zato so tc pogosteje prisotne na pnevmatikah vozil, ki so redkeje v uporabi. S posebnimi prevlekami jih tahko zaščitimo, kadar so dlje časa izposiavîjeiic direktni sončni svetlobi (denimo na p<3 čil ni kovanj u...) Do pt>škodb lahko pride tudi ob nepravilnem ravnanju s pncvmati-kami. Vtížnja / neprimernim tlakom ali prekomerna obremenjenost Ialikopov7x<.>čiia podobne razpoke, kot je opisanoziioraj. V takîr uili primerih je neveljavna tudi garancija, saj ne zajema pošk(xlb. nastalih zaradi neprimerne upc^rabe. Na tekalni površini, predvsem db v/nozjih proHlirane^a utora, se prav tako pojavljajo razpoke, ki so večinoma lepotne napake, seveda kadar ne prodrejo globlje in poškodujejo zgradbe plašča. ■ Avto MURŠIČ, 4.Q.Q.f Žorovo cesto 7,3320 Velenje, tel.: 896 54 BO Opel Astra 2007: uspešnica s pomlajenim obrazom • Novi motorji: ve< mo<1, manjia poraba • Nova oblika: poudarien dinamični videz Prenovljena Opel Astra [e s svežimi oblikovnimi poudarki tn novimi kompaktnejšimi. močnejšimi in varčnejšimi mo-totjl že na voljo pri pooblaščenih prodajalcih. Prenove so bi e deležne v$e karoserij s ke različice: pstvrdtna. karavan. GTC in TwinTop. Uspešnica bo odslej na voljo z enajstim motornimi različicami (90 do 240 KM). Nova motorno poleta: ve< mo(i, manjšo porabo Paleta Astrinih motoqev je bogatejša za dva 161 bencinska in dva 1,71 CDU motorja s skupnim vodom. Vsi že izpolnjujejo najnovejše evropske emisijske norme. Novi 1,6 litrski motor TWIN-PORT ECOTIC (85kW/115 KMl se za-hvaljujol! 10 konjskim močem več in za 5 Nm višjem navoru pohvali z izboSI* šano vozno dinamiko. 2 novim motorjem Astra GTC doseže 100 km/h v 118 sekunde, 193 km/h pa je njena največja hitrost Nov lažji pogonski agrégats "Cam-Phase" tehnologijo, ki s pomočjo hidravlične krilne črpalke neprestano nadzira delovanje obeh odmičnih gred. Sam sistem t3ko z uravnavanjem časa odpiranja in zapiranja ventilov poskrbi za optimalno delovanje motona in $ lem posledično znižano porabo goriva in nižje emisije. Pet-vratna (115KM) Astra opremljena z menjalnikom Easytronic porabi 6,3 litra goriva na 100 prevoženih kilome-GOV (prej 6,51). Nov, 1,6-iitfski turbomotor (132 kW/180 KM), ki je nadomestil 2.0 litrski turbomotor s 125 kW/170 KM inje serijsko na voljo s šeststopenjskim menjalnikom. se poleg nižjih davčnih obremenitev prav tako lahko pohvali z zmanjšano porabo. V primerjavi s predhodnikom je skupna poraba znižana za več kot 13 odstotkov oziroma 7.71 na 100 prevoženih kilometrov. (Astra GTC najvišja hitrost: 223 km/h; pospešek od O do 100 km/h: 8,2 s) Poleg omenjenih novfh motorjev je prenovljena Astra na voljo s še sedmimi bencinskimi pogonskimi agregati. Zavidljiva motorna paleta, ki postavlja merila v tem razredu. V njej tako najdemo 1.41TWINP0RT ECOTEC s 66 kW/90 KM. novembra lani predstavljen 1.8 I EC0TEC(103kW/140 KM) z dvema spremenljivima odmičnima gredama in 2,01 turbo motor (147 kW/200 KM). Najzmogljivejši 2.0 litrski pogonski agregat s turbo polnilnikom in močjo 177 KW oziroma 240 KM ter navorom 320 Nm je rezerviran izključno za športno različico OPC. Astra OPG pospeši od O do 100 km/h v le 6.4 s, kazalec na merilniku hitrosti pa se ustavi pri 244 km/h- Povprečna poraba goriva znaša 9,2 litra na 100 prevoženih kilometrov. V Astri so na voljo (odvisno od motorja) 4 različni menjalniki: pet- in seststopenjski ročni, petstopenjski Easytronic ter štifistopenjski samodejni. Tudi izbira dizelskih motorjev je pestra in raznolika. Motorna paleta vključuje dva 1.7 I motorja CDTlzSl kW/110 KM oziroma 92 kW/125 KM, ki sta serijsko opremljena s šeststopenjskim ročnim menjalnikom ter fiNrom trdih delcev Pravtakokot bencinski, se tudi novi dizelski motorji lahko pohvalijo z izboljšano vozno dinamiko, manjšo porabo goriva in nižjimi emisijami. Obe 1,71COTI pogonski enoti odlikuje tehnologija skupnega voda in sistem ^irih valjev z nadzorom sesanja v glavi motorja. ki omogoča izredno visoko odziv- nost ter vzorno porabo goriva. Pri pet-vratni Astri na primer, je inženirjem uspelo zmanjšati porabo dizelskega goriva med 0.5 \n 0.9 litra na 100 prevoženih kilometrov. Paleta najsodobnejših dizelskih motorjev je bogatejša kot kdajkoli poprej začenši od 1.31 CDT1(66kW/gOKM)pa vsetiado1.9ICDTI(11DkW/150KM) motorja. Odvisno od vrste motorja se kupec lahko odloči med tremi šeststo-penjskimi menjalniki: ročnim, Easytronic ali samodejnim. Pet zvezdic zo vornost in nojvišjo stopnjo zaščite potnikov Prenovljena Astra je tako kot že njena predhodnica na varnostnem testu Euro NCAP (European New C^ Assessment Programme) dobila najvišjo možno oceno, odličnih pet zvezdic, ki pomenijo najvišjo stopnjo zaščite vseh potnikov S skupaj 34 točkami je Astra po klasifikaciji Euro NCAP-a eno najvarnejših vozil v svojem razredu (razred kompaktnih vozil oziroma manjših družinskih avtov}. Astra je požela dober rezultat tudi na področju varnosti otrok: petvratni model je dobil 4 zvezdice oziroma 39 to&. Vsi Astri ni modeli so v ponudbi z obsežnim varnostnim paketom SAFETEC, ki poleg številnih komponent sedaj vključuje tudi po obliki optimirane stranske varnostne blazine, namenjene zaščiti medenice in prsnega koša. V varnostnem paketu najdemo seveda še dve zračni blazini spredaj ter zračne zavese, ki se raztegnejo vzdolž celotne notranjosti v levem in desnem strešnem stebru. V obeh zunaniih zadnjih sedežih so serijsko nameščena sidrišča za sedežni sistem ISOFIX. ■ PRIREDITVE ^.f^oroskon Oven od ^^^^^^ Končno si boste oddahnili saj boste opravili 2 većino dela. ki vam k ne- Vkdj tednov ne pusti prav dihsli in spati. Mekaj starih dolgov potavnafte čim prêt saj vam trenutno finančno stanje to omogoča. Kaze namreč, da se bodo ze kmalu nabrali novi. na kateretudi računate in ze i>ekaj ćasa veste, da so neizogibni. Počutili se boste precej utrujeno in brezvoljno. Malo bo krivd pomlad. ^ več pa vaš način živijenjs. Ukrepajte, preden se vam řdravje krepko postavi po robu.Sajveste. da je zadovoljen človek le zdfav človek. Bik od do 20,5. čeprav zime ne marate, vas sneg v preteklih dneh ni preveč motil Eno» V stavno ste si vzeli ćas zase in za razmiSjanje. In ugotovili, da pravzaprav nimate več volje in energije za reševanje potreb in feljs vašega partnerj», saj ste skorajda prepričam, da mu ni mogoče ustreči. Pa ni tako hudo. Le ^^^^^^ malo bol; ostrobi morali nastopiti in povedat, kaj si o stvari mislrre. Ni* kar pa piitem ne pojdite čez rcè. Prijatni i bodo opazili vašo krizo in počutje. Vsaj pokušali vasbodo spodbujati pri tem, da tokrat ne popustite. Dvoicko od do 21.6« ^^^^^^ Pomladje val letni čas, veselite seje tudi, ko zunaj pada sneg, ki ste se ^^ ga.čepravjeprikípozno.vseenorezveselíllPolozajplanetov bozavas ^mLSSr v t>aslednjih dneh zelo ugoden, kar bo le dodaten razlog za iep teden tazje boste našli stik sami s s&boj, zato boste končno tudi razčistili ^^^^^^ mnoge dileme, ki se vam po glavi motajo ze nekaj Časa. Nikar ne zaprite vratna poslovnem področiLi, saj se vam ho v naslednjih tednih ponudila ijedna priložnost za napredovanj ali pa celo zamenjavo službe. Lahko se namreč zgodi, da bi vas povsem na pačno razumeli. Zdravje bo dolvo boljše kot se vam je zdelo pred dnevi. Rak od 22.6. do 22.7. Pomlad vam jo bo. vsaj kar se pocuka tiče. spet malo zagodla. Res, da bodo le manjše težavice, a vam bo šlo na živte le to. da se vam sploh do* gaiaio Bo pa kar držalo, da vant bodo začeli nekateri v vaši okolid Iť krepko na zrvce.Takozefo, da vam bo nrvo energije padel ze. ko bodo odprli (jsta. r^i kaj, v Ifvieniii se pač ne moremo družiti le s tistimi, ki so nam simoalični m po nasi meri. Zato se je dobronavadiO. da gre kdaj kaj cezeno uho noter m čez drugoven.VisEtegaševednoučfte.Kak^o mnen]e raje zadržte za se, sploh. Če bo negativno. Uv od 23.7. do 23.8. ^^^^^^ Marec bo minil, kot bi pihnil, saj z nate seda| ceniti vsako jutro, vsak dan ©in prav vsak večer. Iz tira vas ne vrže skoraj niČ več, saj ste popolnoma spremenili vrednote Kljub temu v^sbo tu in tam kaj se vrglo Iztira. predvsem to, da vaše spremenjeno obnašanje nikakor ne bo ^0 v račun pari nerju.Zatop[ićakujte,dasebotLidi?aisknloindabottebakdajstvaripo-stavrti na svoje mesto tudi na neprijazen naan. Tokrat ne boste čisto nič knvi za nastalo si* tuacija ccitkj pa bodo vseeno padali na vas in nikogar drugega. Trťo kozo dobivate tudi za radi liudi, kivambodov naslednjih dneh kradli spanec. Devico od 24.8. do 23.9. ^^^^^ Onevi bodovsedajši.poprecejšnjioliladttvi. ki vam ni prav nič godila, pa ftudi lepa. Čeprav ne boste Želeli, hoste naenkrat imeli toliko dela. da se v gneči sploh ne boste večrnasIL Tudi. Če se boste morali ktemu piisilfil n^ kar ne ostajale sami doma h ne tarnajte nad utrujenos^o. Pojdite med ljudi m si vzemrte čas tudi zase. Pazhe, da vas ne bo siiska pognala v rioro, brezglavo nakupovanje, kar vam zna biti terapija za l)ežanie pred nakopičenimi prc^lemi. Trenutno vam finance tega ne dopuščajo. In to prav dobro veste. Pomagali pa s ne bo^e znali. Tehfnico od 24.9. do 23.10. Slabo počutie je lahko tudi posledica utrujenosti lu si je dolgo niste pn-znali. Premalo se razvaiate. preveč živite za druge. A vi ste zagotovo najpomembnejši v svojem življenju in tega se boste počas morali začeti zavedati Pa nikar ne začnite zdai hiteti in misliti, da se boste lahko spreme-nili v tednu dni. Ker je navada zeletzna srajca, se pred^azbe lotite postopno. Začnite tam, Iqer vam bo rujlažje, da ne boste takoj izgubili volje m energije za i^a-siednje korekae. Ki ne bodo fdhki. Sicer si boste morali priznati, da ste človek, ki ima zelo malo trdne volje, da kaj spreme ni v svojem življenju To pa nikoli ni prijetno. Škorpijon od 24.10. do 22.11. ^^^^^ Sploh ne znate več poovati. pa čei^rav veste, da rabile ogromno spanca in * miru. Krivi niste sami, saj vas tok dogodkov poriva naprej hitreje kot bi si ze- leli. I^r pa se zavedate, kako težko je uspeU, vam pa zadnje Čase zeki uspeva uresničevati svoje sanje, ne boste u pali popusthi Ce size ne boste znali vzet časa zase. si ga vzerrote vsa| za družino. Tudi r^im ni najbolj lepo ob norem —N teiïrpu. fvedvsem pa vas pogrešajo. Že v kratkem boste izvedeli nekaj tako lepega, da boste pcK zabil na vse male težave in težavice. Tudi finančno stanje bota leden bt^jše kot pretekle dni. SIreiec od 23.11. do 21*12. ^^^^^ Sprememba, kivasje doletela ČeznoČinzatoneprlpravljervega. jetako močno popestrila življenje in dogodke v njem. da ste polno zapoceni, a "^Ci-k zelo srečni. To pa se pozna na več področjih. Trenutno sicer nimate ne ve-likih pou^ in ne velikih želja, saj vam bi bilo dovoli če bi se uresiiole vse majhne. Ker vam te pomenijo več kot veČini Iji^di. Majhne pozornosti pert* nerja vam bodo prav tako v teh dneh zelo veliko pomenile. Konec tedna bo lep. knt že dolgo r>e. Tudi zato, ker ga bo?te preživdi med pravimi prijatelji. Ti pa so zelo redki in vi to dobro veste. Kosorog od 22.12. do 20.1« U^afibostB predvsem doma, tako, ko boste sami, kot vdružbi partnerja V Za prijatelje vam te dni ne bo prav veliko mar, saj enostavno ne boste čutili polrebe po čvekanju in druženju. Zakaj bo tako, se sami ne boste znali pojasniti. Kar se financ tiče, boste stanje uredili že dokonča tega tedna. Napře] pa raje bolj pievidno. saj vasi izdatki še vedno presegalo dohodke Dc6ro veste, koliko si lahko privoščite, pa se tega ze nekaj časa ne držite. l\^orda se premalo zavedate, da bo enkrat treba poravnati prav vse račune. Vodnar od 21.1. do 19.2. V naslednjih dneh boste nehote poskrbeli, da bodo vsi tkd\ vas zaskrbljeni, vi pa se boste povsem mino lotili novega, zahtevnega finančnega projekta ^ML Ob tem boste seveda ugotavljal, da se rvkatert že sprasujejo, kako naj vas ÍM^F ustavijo. Vi pa boste mirni zato. ker že imate zagotovilo, da se bo vse srečno SS^^^^ izteklo. In se tudi bo. Tudi finančno bo bolje, kot ste si upali pomisliti. A to vam ne bo piineslo sreœ. Veliko boste razmrskali o nekom, ki ga že dolgo poznate. Tudi zato, kei ga spoznavate v novi luči. B<^ite se misli, da vam je vse bo^ vleč. Zakaj že? Ribi od 20.2. do 20.3. Postali ste tako obôitiviinzamerlîvi da vam nhčevečneupa rvČ povedati naravnost v obraz. To pa nikakor nr dobro, s^ se vas bodo začeli ljudje sc^ibaD, če se stvari ne bosfe loti na povsem dnigacenneón Zamero že lahko kuhate, a ne ta ko dolga kot jo znate vi. In tudi kakšno kfepko besedo na val račun Kar se Ijuhezm tiče. zvezde pravijo, da bi lahko imeli vse kar si želite. A le. če boste M pogum in pokazali svoja ČusNa. Situat^a pa je pnscej zapletena, kajne? Mab je kiK^ tudi po* n)lad. Ko je ta v zrako, si vsako leto znova zeTne titi rjuUjeni In sto m treba tnteii slabe vesú. VfLENJE Četrtek, 22. marca 17.00 Oomkultur^Velenje Pozdrav pomisdi 2007 • Obmoôia revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške dolina, 1. koncert 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2007,2. koncert 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pogovor z Deso Orel 19.30 Glasbena sola, orgelska dvorana Koncert kitaristov, citrarjev in harfistov Glasbene sole Velenje Petek, 23. marca 16.30 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2007 Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleško doline, 1. koncert 13.00 Kunigunda - regionalni multimedijski center Ar^na mladih, kajenje v zaprtih prostorih 18.30 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2007,1 koncert 19.00 Kultur m dom Šoštanj Dobrodelni koncert za CT aparat Bolnišnice Topol si ca Pihalni orkester Zarja Šoštanj 20.00 Dvorana Centra Nova Potopisno predavanje • ŠŠK Velenje Kqj - icje - icdaj Predavanje (Vtarlina Čular: Dekle z jeklenimi prsti 19.30 Glasbena šola Veler^je, velika dvorana Koncert. Pihalni orkester Krka -Straža (dirigent Miro Saje) Nedelja, 25. marca 1&.00 Kino dvorana Topolsica Dobrodelni koncert za CT aparat Bolnišnice To p o Is ica Pihalni orkester Zarja Šoštanj 18.00in20.15 Oom kulture Velenje Tradicionalna človekoljubna prireditev ob materinskem dnevu Bolero 2007 Ponedeljek, 26. marca 18.00 Kunigunda - regionalni multimedijski center Okrogla miza Zaščita pred rakom na materničnem vratu 18.00 Mladinski center Vel e nje Delavnica afriškega bobnanja z Albinom Torek, 27. marca 17.00 Mladinski center Velenje Klepat z Iro 19.00 K nj i ga m a K u Iturni ca Derio Cortese: Semena tretje moči 19 00 Mladinski center Velenje Tradicionalni tematski filmski večer Sobota, 24. marca Sreda, 28. marca 8.00- 13.00 AtrijKSC Kmečka tržnica 18.00 Krstnikov dom v Vinski Gori 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Pravljične ure 17.00 Mladinski center Velenje Ernine delavnice i^isanjena svilo 18.00 Velenjski grad Odprtid razstave starega denarja »Nikdar m bilo tako. da ni bilo kako in nikdar ne bo tako, da ne bo kako« 19.19 Knjižnica, studijska čitalnica Predavanje Mateja A. Les kov ar: Nas nas dom varuje ali uničuje? ŠOŠTANJ v Četrtek, 22. marca 16.00 Knjižnica Šoštanj Pravljična ura Petek, 23. marca 19.00 Kulturni dom Šoštanj Koncert pihalnega orkestra Zarja (dobrodelni koncert za CT aparat bolnice Topolšica) Sobota, 24. marca 16.30 Športni center TEŠ Šoštanj : Pivovarna Laško |2. slovenska liga vzhod - moški) 1700 Stadion Šoštanj Šoštanj : Gorečja vas Unukš (Štajerska nogometna liga) 9.QQ športna dvorana Šoltanj Elektra EsDtech:Koper(1.A slovenska košarkarska ligaj Nedelja, 25. marca 15.00 Kino Topol si ca Koncert pihalnega orkestra Zarja (dobrodelni koncert za CT aparat bolnice Top o Isica) KINO VELENJE REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice je 3,5 EUR}: NEVIDNr JEZDEC (Ghost ridert-akcijskd znanstvena fantastika,110 minut Rezija; Mark Steven Johnson Igrajo: Nicolas Cage. Eva Mendes. Raquel Alessi. Angry Anderson Petek. 23.3. ob 20.00 uri Sobota. 24.3. ob 22.15 uri Nedelja,25.3. ob 17.45 uri ASTERIX IN VIKING« (Astérix in Vikingi}- animirana dru!in-^a komedija, 78 minut Rezija: S^fan Fjeldmark in Jesper Moller IgrdjO' Roger Carel. Jacques Frantz, Lorent Deutsch Petek. 23.3. ob 18.00 uri Sobota. 24.3. ob IS.OOuri Nedelja. 25.3. ob 16.00 uri SKRIVNOSTNA SLED (Tiie Prestige Hrama /triler. 128 minut Režija: Christopher Nolan Igrajo: Hugh Jackman. Christian 8ale, Michael Caine. Scarlett Johansson. Piper Perabo. Rebecca Ha)l. David Bowie 2 nominacij za OSKARJE (za kamero in scenografijo) PREMIERA MESECA II!!! (cena vstopnice je 3 EUR): Nova Walt Diesneyeva risanka sin-hronizirana v slovenšiSno: SPOZNAJTE ROBINSONOVÉ (Meet the Robinsons), družinski animiram film, 92 minut Režija: Stephen J. Anderson Slovenski glasovi; Jošt Bobnar, Rok Kuntnec Jernej Kuntner. Aleksandra Krajnovič. Sebastijan Cavazza, Nataša Matjašec. Miha Žor! Sreda. 26.3. ob 18.00 Med obiskovalce bomo podelili nekaj film^ih nagrad! OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice je 2.5 EUR): ASTERIX IN VIKINGI (Astérix in Vikingi)- animirana družm-ska komedija. 78 minut Režija: Stefan Fjeldmark in Jesper Moller Igrajo: Roger Carel. Jacques Frantz, Lorent Deutsch Nedelja. 25.3. ob 16.00 Naslednji vikend napovedujemo: NEPOVASUIN (Breaking and Ente-ring)-melodrama, HEIOI -otrolki film. BEUMASAJKA (Die Weisse Mas-sal)- biografska romantii^na drama 20:30 DOaRI MCTTR Cn»« Sh«ph«fd) PMVMlHV MmhttIBK, ITlilHiltipii NINjA ŽELVE nmh. CreeciAfc Muant NiAjiiuni«s) ShilrrwIxfnM T timmMmi 10:00 SO. NE laao so. NE léK^O fUtfitl S7;00 & ISaO UMI će 19:10 CE 20:20 luon £E 21:20 Ci 22:30 K, sa P«teli, 23. mare«, ob 18. uri v Kul 1 urni d Rudolf Sloboda Razum ProUstHviicv kn.iijfc /aiažbc Sanje Knjiga bosta predstavila njena prevajalka Alenka Šalej. profesorica slovenščine na ym-nažiji ŠC'V. ler dr, Andrej Rtv.-niaa izredni profesor na katedri za /řiliodnoslovanske jezike in zasluzen za najpomenib-tiejsc kuhurnc stike med Slovenijo in Slovaško. / gostoma se ptjgovarja Milena Ževari, Koledar imen Marec (suše<) 22 • četrtek'Lea, Katarina 23 « petek-Jožef 24 e sobota • Simeon 25 e nedelja-Marija, materinski dan 26 e ponedeljek- Emanuel 27. torek'Rupert 28 e sreda-Vojko, Bojan Lunine mene J 15. ponedeljek, marca, prvi krajec, ob 20:06 Pregovor Jemozato, daživimo, ane živimo zdto. da jemo. fiBMMaMMki -1-»— J«MÍM)>H, mami. 23:20 PE.SO t€i¥> 20:00 PISMAZIWOJIME (Letters ham Iwojim^ IMO 20:10 23:00 PE.SO (mfMMOM «u» ■aMfmn*. TwtVMM. ^uaifBtnU, HIttlfelWailttfM, TiW"1B«n4o ■WBwv int^iiT NORtrr CNofbiO li9mkL llslO so. NE ■m* 13i)0 so, NE ICMtaoonu 16:30 I9c00 fnCrfM«. ClIbn^PiWL ZltlO cSïîSi». 39c30 ^so WW MB» > Ï f I * 6LASM IN leSWLO 0nd lyrlo) M i^. 14slO SO. NE lftí30 22:90 PE.SO (HKKYBALMA H^oky 9slb(ui) I3s00 SaNE 16:50 fwi CE 19:10 imnCE 19t20 čE 21:90 n7v\ CE 21:40 CE 23:50 PE.SO AS V ROKAVU {$nolrin' tat) ftii MBmk. io^luMa MB^rs, «««•NM* .... BcAtCnvOiffAn, inMidK^p. sř s* n a a. ii a o 2. ft. .5,5" ^ Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 9866 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 Sinemstegřifl tipridr&i|ejO pravico do yemeabe piiiji—>> WW^.planet-tU&XOnr> Erigrotui dao, C«$M »^Pnot^ loa. HnemaígpiMteW RiŠ Celle. MaiWjJmB ČETRTEK, 22. marca SLOVENIJA 1 O/.OO Poročila 0/.05 Dohiojiiifo 08.n[l {'mti\n nS.DS DnlHoimrc mm Poroùla ri9.0S Pori klobukom 09.^10 lanna A^/dica. ns3r4;a i]9-b[) Rtsanks 09.Sb Mi^namo, //12 10.16 DBrlin.BGriin.37/J9 10.'lS Z vami \]M Odti/js. panoviIBV 13.00 Pwtiíik ápori vrsfiia 13.15 toHiJD/íinva in/20 13.^5 Piíaniiife IbDO Pcroùla. pfuniBi Ib.in Mosiovi 15.4b KI|ukBCSsirBhB.22/?6 16.1Û 21 rim.dQkimJilfn Inaist^loia l/.DD Novrœ,§pnfLvrani« 17.3ÍI tela m lati osti 18-lft Duhovni iiinp 18.^0 ^Rbamc Deisliice 18.40 NÍJ;3| (^L rrsM^ 19J1G DnEVink.vrenis, ŠpnrL 19.bb Milijonar 2 Jonasnm 20.b5 ÎGiJnik 21.bO Odfnovi. špcri. vrniiB 22.bb Knjiga moue bnga 2:ilO riasboni VDÊBI 00.35 Duhovni uuip 00.60 Dnevnik liilDkana) SLOVENUA 2 OG.aQ \Mm\ 08.30 IV prodaja 09.00 /abHviit infokanal 10.10 Ivprurlaja lO.'îb P1flnii;a:linaleSPvsjiui^. ^oluli. kvaliUpronns 13.^0 labimil 14.10 ResiteAlnSkakialjics, lifjkum. nfidaja Ib.OO SP v um o L drsanj u. m 0^1. prosil prokláni, posnetek 1630 1/.25 Mnsiovi mi) Pnrrrâla 181)5 SlovKpski 19J]b /glasboinsplRsnrn 20.00 Pnsiijni^i bratje, hriskiiilrii 21.^D ffuil. 11/13 22,30 (mili|a.2/7 00,00 Souihpark, 11/11 0070 Dpkl». ki ji?prcvRč vedelo, il9i. th iiiin 01.46 Dnevnik/aniei^e IV 02.10 liilnksn^l pop 06.45 ?4 ur. prjntivilev Û/.40 Mučnrj/dravilr;, nao. 08.30 Neismdjeoasrcs.nail. 09.2b Dvojno Meo|0. nail, 10.20 IV prodaja 10.60 Nwaprjlo?nQ&i, nad. 11.45 f^regnnfr, nail. 12.40 Diviip^i vračajo udarec. ihkum. ndflaia 13.40 IV prodaja 14.10 Rickfiáe Ib-OS Peregnna, nail. IB.OO Nova pnloinœi. nad. 1/.00 Dvojnn^ivljenjë.nad. 1/.56 24 ur 18ii0 Neusnifljsna srca, nad. 19J)0 24 ur 20.00 Irania. 21.45 Nd kíHju Mna. lian. 22.40 na sodiSču. nan. 23.36 llvďla spomin:^, d(A;jm. oddaja 00.30 SQksvint5iu.nan. 01.05 24 ur. ponovitev 02,05 Noi^ntf panorama PETEK, 23. marca SOBOTA, 24. marca NEDEUA, 25. marca PONEDEUEK, 26. marca © SLOVENUA 1 07.00 Pořořjla 07.05 Dobro juiro 08.00 Poniùla 08.05 Dobro juim 09.00 Pofoùla 09.06 Dabar. nan. 0930 21 dm, dokom, hiru 09.45 bndjsialnla 10.15 ^ívalskivriiMkailii:R.ll/26 10.40 UddGja^aoiroke 11.10 Štafeta mladosti 11.55 Milijoo^r/Jnnasoni 13.00 Porobila.SporLvramfi 13.15 Duhnvnminp 13.30 Ro/mamika in limijaiika. 6/15 14.20 Slovûm;ivlta]ijt 15.00 Poiofala 15.10 Mostovi 15.45 Mali Mn/dn, 25/20 16.10 l/popninfiiort)e 16.25 Painkov svat. 2/13 17,00 Novice.vTBpnfi. Sport 17.25 Cgmt^a/a^GinikPsriiAoiii. odn^ia 17.46 V;)likRni mi\\ei. mnrja in isba. 4/5 18.40 ?DlBjay.nsanka 18,45 Po[Sa PBpa. nsćtnka 19.00 Dimvmk, s^ame. šport 19.55 /ai^nimo.riRtpk 14.00 Rarncd:1iin?l«^vsinuč. skokih, pianos 17.25 Cotrta idkma Ma končnica DP v hokeju nai^du. 8H Siavija ZM Obmpija. prsnos 20.00 Pleme. 5/B 20.55 Vroi^isiol 21.50 Koraki v pros lost, nrm^ki film 00.20 Unn m Olvido. Španski filni 02.10 DnevnikzdmejskelV 0235 Ininkanal pop 06.50 24 ur 07.45 Nsusmiljonasœs, nad. 08.40 Dviijno^vijcnjB, nad. 0935 IVprocfeia 10.05 Movaiirdo^nosinad. 11.00 Peregnna.nad 11.55 liErnfa 13.40 IVproitjjs 14.10 Ridilaki! 15,05 PerKyniia. nad. 16.00 Nova pnlo^nosuod. 17.00 Dvojno ^vijci^u, nad. 17.55 24 ur vreme 18.00 Neusmiljena sn:3. nad. 19.00 24 ur 20.00 Vismialipiisu 21.00 007-Zlawnkn.amEr.lilm 2s3.20 Pod lupo prwce. naa 00.15 TNina m Loui^o, amer, (iliii 0230 24uř.ponciviiíív 09.00 Dobro jutro. inlormauvnH i 0330 oddaja 1030 Vabin>okaciledu 10.35 Odprta tema, ponovitev pogovora 1135 Vider^spot dneva j 09.00 11.40 PU^OURN, glasbena odd^s. Cost: Vrli Resriikin iania/agaf i 1030 14.00 Videos ira ni. oiivesiila 1 1035 17.55 18X10 Vabimo k oglFdu Miijca m mmiverlekJaka. otroška oditaia za najifdajšn.3. 1 IV mfe?3 \ ll.i^ ! 14,00 \ 17.55 j 18.00 18.40 Regionalnu nnvii:e 18.45 Asova cfibami:d. iniormativna oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrarn. obvestila 1 18.40 19.bb Vabimoko[iledu 20,00 Popotniške rH/glediiiue. i 18.45 potopisno dokumentarna i 19.66 oddaja j 20.00 20.60 Ri^ iona Ine novi 20.66 Vi liBOs pot rineva 1 20.45 21.00 V iiamioniji nmavo, kmetijska i 2050 21.30 oddaja Naj vi!a. kuntakinatNldiij?? \ 20.55 j 21,00 1 2130 narndnozabavno glasbo. OcRtie: Cilki m ansaml^ei Iratov Au brebt j 22.10 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, mlomi?itivn3 odi^ja, ponovitev 00.15 Vabinro k ogledu \ 23.50 00.20 Videos Ira ni. obvestila i 23.55 © 09.00 Dobro juuojnlofmaiivna Vabimo k oglarki Naj viis. ponovitev orldaiB/ oarodmyabavno gl^bo. Gosije: Čuki m ansambel brsiov Atihruhi VidecRpoLdiieva Vid?«trani, nbvesula Vabimo k ogledu Miâ oiroikd oddaja, 3. TV ir^m^a Rnijionalne nuvics Mlarli upi, ponovitev Vabimo k ogledu Lokali H uirip Zgmnie Savinjske doline, in forma iivna oddaja Regionalne novice VideospoLdneva Vabimo k ogledu Ra?glml(naoja. 3. IVmi3^d Gdknio ni skntu,diikuniKniarria odd3|H, 3. IV mre)a IrjddHie Dohro jutro, iiiloimaiivna odàj?. ponovitev VabimnkogNkJ Vi dvostrani, obvesti!^ SLOVENUA 1 06,10 Kukma 06.15 Odmevi 0/.00 7godbni?§koljk[> 07.30 I arina/ve?dii:a. risankH 07.40 Risanka O/,50 PortklobDkoiif 0B.2b Trfjljsiiip. mladsya lyoria. 4/4 08.55 Aína Fnki: bioiabiu^ka lakulteld 09.25 Voli^ie poÍBlje, nurvt.>§ki Idm 10.50 PolnoCmkIub 12.00 lodnik 13.00 Pofoiila,§poa vreme 13.10 LJmko.?.oddB|a 14JJ0 Gbi2;kvakvaniu,8/17 14.10 šuljak 14.15 Dafírna. losmo rm 14,25 lunsiika 14,30 Glasben gosi 14.40 Navftu,lvMaobor 14.55 IV album 15.05 íunslika 15.15 IgraM^gJmlalci 15,20 Sittalord^asknvnosi.ang.tilm l/i)U Pnrofiila, §pon.vremii 17.15 U/are 1/.20 V;liliak l/J^.5 Panioimma 17.30 Timsiica 17.40 MIsdnpriročonc; 17.50 0;ivalrh 18.05 Kaiaoko 18.40 AsocrácijG 18.40 Pcuabljimi lyraCi. nsanka 19.00 Onevnik.vreme.^ort 19.56 MuriiiisepornćUranc.iilm 21.40 llri-har 22.45 Pnročila, ipoíL vreme 23,20 Sopraonvr, 1/21 00.15 GraL japonski him 02.05 Dnevnik 02.2b íníukanal SLOVENUA 2 06.20 IVpmdaia 06.50 Skozi (as 07.00 Tnkma. dRbaioa oddaia 07.50 Vroùstol 08.45 Planica: Imali?SPvsmu^ t^kokfii. prenos 11.55 SPvsmufi.tekih.zasledovalno (/) Ibkm.piBnos 13,00 ŠUiduiil2>ka 13.25 SPvsmuO.takih,zasledovalno (M} 30 km, prenos 14.5b SPvumBLdrsanjo,ftin^a nrosti program, posnetek 16,2b Maga/iii d^skfl(i|anasfiQgu 16.50 Kvalif.TaF.Pvnopomeuj, Albanija Slovenija, prenos 18.50 /daji. odilafa za razgib. řivijer^e 19.15 Smuî!sirski magazin 19.55 i iga pn/akiiij v rokomsiu, povratna iBknia ^třímala. Krnu Murcaior Slagclsc. pntnos 21.45 Oldjus 22.1b Alj)e, Orinava.Jadran 22.4b Mambiiiika celica, ang.film D0.2b Obsodba. 2/6 0Î.20 Unuvnik?am2fskuiv 01.45 ininkanal pop 08.00 QraiaMiTk.ns. serija 08.20 Doriiba^ki. ris.^.inia 08.30 M()| mali pom. ris. ssnja 08.5b PoSiarPtíiar.ns.ssnia 09.15 Poko, ns, senja 09.40 AriAttack, ouoi^kaoddaia 10.05 Nfnjaidve.a'î.serija 1030 GOaman.ns.serija lO.bb PowerRangur^.mfadrian. lt.25 Geo spoznajtKSVBLdnkuiii. oddaia 12.30 Minulj.amer.lilm 15.10 Oi:aanske posloIrjvICinti, dokom. odd»|a 16.15 Zdravnikova ves L nan. I/.IO hofiin pmd dorua6m pragom. nan. 18.00 24 ur 18.05 Ra?o^;anc gosprjdiuje. nan. 19.00 24 ui 19.40 Hdeôa preproga do viktorjcv 20.00 Vikiorji 2006. prenos 22.45 Beg inapora, nan. 23.40 fWevo ^relo. amnr. him 01.50 24 ur 02.50 Nořna panorama © 09.00 ma^. otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 10.15 Popoini^ko ra^yludnice, potopisno dnk, oddaja 1115 Virlenspot dn^va 12.00 Viiteostran;, oijvesiila 1/.55 Vabimo k ^ledij 18.00 V haimoniji z naravo, kmei odd. 18.30 Vtdompoi dne.va 1835 MoicainmcihedekJaka, otroSka oddaja ?a najmlř{Iš!^ 19.06 Vidnostraof, ubvesiiia 19.55 Vabimo k ogleiiu 20.00 1541.VTVifiaga/in 20.25 Kultura, lofrimauvnaoddtiia 20.30 Zdsj. odd,za raigibano ^ivIjHnie 21.00 Veni^ek^abavnih.glas.oddald 21.30 Vuieospoi dneva 2Î35 t3dprtaii?m3:[vrop^uleio]!nakilk oionnsu. fiosovurvsiudiii 2235 Vabimo k ogludu 22.40 Skrbimo/s/dravje.poa Zrlravm§ki ria^veu 23.40 Videnspol dnRva 23.4S Vidsostranf, obvesuia SLOVENIJA 1 07,00 /ivlav Oy.bO 'Spon Spas 10.20 SvBlvodmhW, 11/13 10.50 Posluiinimu riSini 11.20 ïkm 11,25 Ob;oíiadiili3 12J10 IjudjB m zemlja 13.00 Porodila. Sport, vnviis 12.10 Na/dravje! 14.30 Tistega ii^pega popoirliiBva M.35 5mniutslavQ 14.40 CloveSkf faktor 14.45 Drugo mnenje 14.50 Nt!d;fljskoQko 15Í10 i^ali odur. lulkovrti show 15.05 15.10 Sporim Cas 15.20 Ulasbaru dvcèoj 15.40 Anyla^ka nogometna iiqa 15.50 Usmipoimk Mb Iwelia ie.20 i3/lpriQ 15.25 Nikartakoíivahnd. 13.dal 17J10 Paroèila. Ipori vrtrnie 1 /.15 lif^iega i»puga pojinidneva IB20 /robaniBiota 19.40 Kravica Katka, nsanka 18.45 Sntíintecflok, nsanka 10.55 Vreme 19J]0 OiiHvnik.vrame.§pai 19.56 Speidoma 21.4 5 Malo tu los. dnkum, por tre i 22.40 Poroíila. víemií. Ipna 23Db Anole^iojaiovorvoda.franc, hint 01.10 Diiwnik 01.35 liManal SLOVENIJA 2 06.30 Inibkanal 07.00 Sko/iřas 07.10 Alpi!. Oonava. .jadran 07.40 i;iobus 08.10 Pnmor^mo/aik 08.40 Pfjioag&imosi ra.lO IVjKodajs 09.45 finalBSPvsrrtu;.tekih. Stafcia (2}4x5km, posoeiek 13.45 SP v plavaniu. posnetek 15.15 SPvsmui:.iakih,$[af8ia(M]4 xlOkm, posnetek 16JJ0 Košarka, liga nlb,7agfRb • OlimpijA. prenos l/,25 Spori 20.00 Í3nkBi|i na nebii, rlokiim. oddaja 21.00 îram 11/24 21.30 i žportna odiisja 22.15 PokvananafjRkleia, 12/16 23Db Umetnost glasbe in plesa 23.55 Mmki.ang.hlm 01.40 Onavmkiamej^TV 02.10 Infokanal SLOVENIJA i 07.00 Poroi^iia 07,05 Dobro jutro 09.00 PoroCila D8.05 Dobmjutn) 03.00 Poroi^da 09.05 I? popntna lorbe 09.25 Umko )0.15 Odda;a za otroke 10,35 Štiriu proti 2lfldB|ii. 12/13 11.10 Vdikani zemlje, moria m neba. 4/5 12.05 PraviCnik Í3.00 Poročila, Spor L vreme 13,15 Spet doma 15.00 Poročila 15.10 Dober dan. Koroška 16.45 MatciinRuli,2/26 16.05 MarunainpuCjestr&v daljni svet IS.lb Po9rBianjfi.2/b 16.25 Deklica m njena umetnost. igrani lil m )/.00 NoviC8,Sport.vrsmp ;7.4n Surova narava. 12/13 IB.30 habanje 3x3 plus 6 10.40 Nina. Nana, osanka 10.45 Joko!Mamoko! loto!, nsanka 19.00 Onëv^itk, vreme, ^rt 19.55 Doldtsrinka m lirnijanka. 7/15 20.50 Osmi flan 21.20 Prviindnjgi 21.50 Orimevi. ^orL vreme 22.50 Manjnvfilikaii.ang.film 00.25 Surova narava. 12/13 01.15 Dnevnik, vrerno. Spori 01.65 Inínkamd SLOVENUA 2 0B.45 ÎV prodaja 07.15 listcga lepega popoldneva 10.55 Vrtiljak 12,55 Alpe, Donava. Jadran 13.25 SPvp(avanjij,posncink 16.00 Seja rlr^avnega ^bora, prenos 10.00 PoroCila 10.10 lekma. debatna oddajala mlade 19.00 Ddiiajazamlade 19.25 iVluoanio.odilajB/amladn. 0/12 ?aOO Oombna vojna, 2/2 21,00 Studio city 22.00 DraneRoočdj/isuilra 22,50 Souihpark. 12/14 23.15 Bo^je [medovanje. palestinski iilm 00.45 Seja državnega/bora, posnetek 03.10 Infokanal pop pop 0730 Ivprodaia 06DO Orat!) KcalH. ris, serii? 08.10 âomba^ki, ns. serija 08.15 Mojmaliponi.ris.saoja Q6.40 Jak!anaLuni,ns.senja 091)6 Po^tarPeier.ns.senia 09.25 Pukans.senja 09.^ Ali Attark. izob. oddaja 10.15 Minis ris. serija 10.40 ÔDaman, ns.sBOja 11,05 PowBrRangers.mlad.nsn. 11,35 .^nlskak'^arkarskaliga 1235 NaSa sodnica, nan. 13,30 Molo RP.pmnos dirke za Vi^ Španije 15.15 Dradaiamotonstavkulimji 16.fl0 RdeCaj^sprogadoviktuijev 16.20 Vikwji2006 19.00 24ui vrane 20.00 V/eiiti ali jiusii 21.00 Hollywooilskr klícljd. amer. Iilm 23Í10 Sporina scena 23.4b Caka ta po§ia. am[?r. film 01.50 .24 ur 02.^ Noi^na pannrama n?,00 24 ur. ponovitev 117.55 Mointjzdravdo. nan. 06,45 Niwiiilfena srca. nad. 09.40 Dvfijiuiiivljanjnnad. 10.35 IV prodaja 11.05 Nova pnlo^nosi nad. 12,00 Ptirsgnna, oad, 12.55 Šporina scena 13.40 IV prodaja !4,10 Ilickilake 15.05 Pmignrja, oad 16.00 Nova jviloJnœt. oad. 1/.0Û Dvûjll0^vlJPnJCïm. oad, Í7.55 24 Uf vrem« IG.00 N^usdMlfena ^rca. nad, 19.00 24 ur 20.00 Na^a mala kimikia, nan. 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Drgenca, lian. 22.45 Na kraju/loiina, nan. 23a35 Seks v mestu, nan. 00.10 Ni'wvorikapoiiaja, oan. 01.00 24 ur 02.00 Noi^ria panorama © © PONOVITEV OODÀJ GENSKEGA SPOfâlA 09.00 Mi^iiia§,otroSkaoddaja.pnri. 09,40 1540,VIVms3a;in.rByionalni inlrtrmaiivni prognam 10.00 Kultura, iníormauvna oddaja 10.05 športni Lorsk, Športna iniormativna mldaja 10.25 SportíiigosLpogoviírvstudiu 11,00 7upan/vami:^PtK0tWIH, iupan i^O Velenje 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Najviša,ponoviti^vorjdaje/ narod nozabavno glasbo. Gostje; ùiki in ansambel bratov Aubreln 13,05 1541. vrv magazin 1330 Kultt;ra. inlormauvna oddaja 13.35 Videnst/ani, obvistila 19J3Û Vabimo k ogledu 19.05 MojcainmedvffdekJaka. otroška oddaja /a najmlajše 19.50 POPOTtilashenaodriaia Gosi;Vili Resnik 20.40 LokalriumpZgomii^Saviniske dolrne. miunnauvna oddaja 21.20 Vabimo k ugledu 2125 Videosirani. obvustila 09.00 Dobro jutrainiormauvna oddsfa 1030 Vabimo k ogladii 10,35 Popotnfškc razgladnicB, poiopisnu dokumentaina oddafs 11.30 Videuspot dneva 14.00 Videostram, obvisula !7.bb Vabimo k ogledu 16.00 Regionalne novice 18.06 VradnojBstopitinottff ^^balarski mu/ej. dokumontama oddaja 1B.35 DP v Iaekwondu(u. reportaža 19.25 Vidoosp 01 rineva 19.30 Videos tram. obvesula 19.55 Vabimo k ogladii 20.00 Ponjideljkov pogovor Ffanr Sevei.piedsadnikmestnega sveta SOS. kontakuiči oddaja 2100 llegio/iaine novice 21ÍI5 Košarka, posnetek tekïïis. /latorog : /agorje 22-30 Iz oddaje Dobro iiiun. informativna oddaja 00.1)0 Vabnno k ogledu 00.05 Vtifeostram, obvcsiiís TOREK, 27* marca SLOVENUA 1 O/.OD Pmo^ila o;.o5 Dobro jimo 08.00 Pofuôila 08.05 Dobro jutro 09.00 PomCila 09.06 Rsdovedni 09.25 Maruna rnptiCje siraš)lo:v rlaljnjr svet 0930 PogrcSaiije, 2/5 llH.4h Oi^kiita m njena umntnosL igrani film 1U.1I1 Urldaja /a otroke 10,30 Zgodbn iz školjko 11.111 Surova narava, 12/13 12.00 Malo ČQZ les. dokum. pnrtrei 13.00 Porotila. šport vreme 13.15 Ob;uri3 diiiia 13.45 Prslujinimoii^im 14.15 Osmi dan lb,00 Prvoi^ila 15.10 Mostovi 15.40 labaluga, 12/26 16.05 Alna inki, ponižna oddaja 16.30 Knjiqammcbnga 17.00 Novicu, šporL vrome 1735 Vsi vo/ovi Janka Samss, rlokiim.oddara 18.00 Modro 18,30 ^rsbanjp Astra 18.40 Anùne nogice, nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, ^oil 19.55 Piranrida 20.55 O^jo 21.50 lldnip.vi. šport, vtrhih 22.60 Umetni raj 23.15 Mrtvo duše. 2/8 00.05 Miufro 00.30 Dnevnik, ponovitev 01.10 Ininkanal SLOVENIJA 2 06.30 Ininkanal 0730 IVpn^dajd 08.00 Studio Lily 09.(10 državnega zbora, pranus 16,25 SP v plavanji), posnetek 10.00 Pno^ila 18.05 bbinnt 19110 Jasnovida, 3/16 20.00 Citadela. 4/4 21.40 Izgubljeni objem, épaiski him 23.15 Oruga domovina, 1/13 01.1 b ilri^avnega d)ora. posnetek 03.4S Inbkanal SREDA, 28. marca i SLOVENIJA 1 j 07.00 Pnroi^jla j 0/.05 Dobro lutro i 08.00 Porodila i 08.05 Dubrojuvo i 09.00 Porodila j 09.05 SpmSpas,6/ll j 09,35 Cnlir3eBkTini>.6/26 i 10.00 Oddaja ia otroke i 10.15 BiotelHN&ka fakulteta : 10.40 Klyiga mene boga : 11.05 Vs;vo/ovi Janka Samse. i dokum. oddaja j 11.30 Modro j 12.00 lfiid|ein;emlja i 13.00 IWila, šport, vrame i 13.15 limetnirai i 13.40 Odppti pesruki j 14.00 OosjE \ 15,00 Porodila, promet i 15.10 Mostovi i lb.45 Sola prvakov II.J6/26 i 16.05 Male cefice. kviz j 17.00 Nimce. ^ori vrem«^ I 1/35 Z vami I 1830 ^rebar^cLota I 18.40 Medo Popi. risanka i 18.46 VranDokolenko. nsaoka i 19.00 Dnevnik, vmmc. šport i 19.55 NezHvedno, španski Iilm j 21.50 Odmevi. Šport, vreme i 22,65 Umizje j 00.10 Z vami 1 01.05 Dnevnik, vreme, šport j 01.45 Iniokanai I SLOVENIJA 2 i 06,30 Inlnkffnal I 0/35 IVprodâjii j 08.05 Oumbna vojna, 2/2 : 09.00 Seia državnega zbora, prenos i 16.26 SP v j]lavaiqu. jtosnetek j 18.00 PoroCila j 18.05 Kalojdoskop i 19.00 Ahangelsk. 2/3 i 20.00 CoijBikvalif. za EP v nogometu, j Siovmiia Ni/oz^mska. prcttis i 22.45 Scapinove/vijačt!. gledal, j priredba : 00.30 Sû(a rlrfsvnega ;bnřa. i pi;sn?tf!k j 03.00 Intokdnal pop i pop 06.45 24 ur. ponovitev 07.40 Mu^ozdrsvilo, nan, 0030 Netsmiljena srca. nad 09.25 Ovr^nn hvljenje. nad. 10.20 IV prodaja lO.bfl Nnva pnlo^nosL nail. 11.46 Peregnna, nad. 12.40 Šolska košarkarska liga 13.40 fV prodaja 14.10 RickitakB 15.05 Peregnna. nad. 16.00 Nova pnlr^^uosi nad. 17.00 Ovqno ^vljunjB. nad. 17.55 24 ur vreme 18.00 Neusmiljena srca. nad. 19.00 24 ur 20,00 Prevcqeuol 21.06 OrBiajP.,ang.lilm 22.50 Na kraju ^o^na, ii»n. 23.40 Spksvmtstij.nan. 110.15 NewvvškapotiDja.nan. 01,06 24 ui. ponovitev 02.05 Nočna panorama © 06.50 24 ur, pomiviti-v 07.45 Moi^no/diavilo, nan. 08.36 Nemmrljena srca, nad. 09,30 Ovíqno^ivijenie.nad. 10.25 IVprurfaja 10.56 Nrjva pnlo^nost, nad. 11.50 Perognna, nad. 12.45 Pruverieriol 13.40 IV prodaja 14.10 RirJ;ilakn lb,05 Pnregnna, icad. 16.00 Nova priložnost, nad. 17.00 Dvojno fivl|Dii|e. nad. 17.55 24 ur. vreme 18.00 Neusmiljena srca, nad. 19,00 74 ur 20.00 l|uhimk;? I/preteklosti, amer, iilm 21.40 Na krHju/ločina, nan. 22.35 Na kraju/ločina, nan. 23.25 Seksvmestanan. 00.00 Nevuvor^kapnktja.nan. 00.50 24 ur. ponovitev 01.50 No£r i a panorama 09.00 Dobro jiiirn. iniormativna oddaja 1030 Vabimukogledu 10,35 Ponedeljkov pogovor: Írani: Sever, predsednik mistnega svBta SDS. kontaktna oddata 1135 Kitšarka. posnBieklekiiie. Zl3torug:Zagoi]e 13.05 Videospot rineva 14.00 Videostrsm. obvflstila 17.55 VabiiTiokogledi 18.00 Miadr/a mlade, kontaktna oíídaja. 3. TV mreía 18.40 Videospot ifriava 18.45 OPvTankwnndojti,reportaža 19.30 Videos tram, obvestila 19.55 Vabmiokogli^du 70.00 1542.VÎVîiiaga/iii.iagior!alm • ininrmativiti program 20.25 Kultura, iniormativna oddaia 20.30 Spvuntorek.športna inioniiauvna oddaja 20.50 Sporint gosi. kontaktna oddaja 21,30 /tiova gibanica, inion^ativna oddaja. 3.IVnirB>d 22.00 Su kíiari) Za sonnem, odrlaja izJivljenia Romov. 3. TV roreřa 22.30 IzoddajtfDobroiutro mlormativna oddaja OOJIO Vahimokogl^du 00.05 Vidaostraui, obvestda © 1030 1036 10.55 1130 14.00 17.55 18.00 18.40 18.46 19.15 19,20 19.55 20.00 20.56 21.00 22,00 23,30 2335 Dobro jutro, mlormativna oddaja Vabimokogledu Športni inrek. špvina mlomiativna oddaja Šporim gost. pogovor, ponovitev Videospot rineva Vidrro^ Irani, oiivstila Vabinm k ogledu Maia m Čarobna sknnja. otroška oddaja. 3. TV mri'Ja Regionalne novce V harmoniji i naravo, kroeti|i>ka oildaja Videos po t dneva Vi dr^os Irani, obvestila Vabiniokotiledu POPCURN.Wtaktna glasbena oddaja Regionalne novii:« Odprta tema, kontaktna oddaja. 3. IV mreža I/ odriaje Dobro jiitro, iniomiativna oddaja Vabil im k ogledu Vidiiostrani. obvestila SPORT IN REKREACIJA Zelo so se morali potruditi Rokometaši Gorenja šele v drugem polčasu štrli odpor Preventa -Sinoči s Celjem Pivovarno Laško v prvi nioSki roki)nicliii ligi so sinoči nadaljevali prvensivo. Ro k varno l.aško,« jo po sobotni tekmi povedal Cîorenjev Irencr Miro Požun. Zelo motivirani gostje so povedli 7.2 :0. Nato so bili ves prvi polčas najmanj enakovreden lek-mec goslileljem. ki so bili v tem delu igre nezbrani. Še sredi prvega dela igre imel Prevent dva zadetka prednosti ( 6:4), Nato je sledila nekoliktî bolj zbrana igra domačih, a vseeno ob polčasu ni bilo zmagovalca ( 12 : 12). V drugem polčasu, zlasti proti koncu ickme. pa so Velenjcani le zaigrali tako. kol sc pričakuje od ni(î- šiva, ki bi znova rado zaigralo v ligi prvakov. V obrambi so za dvajset minut ptwseni onemogočili goste, ki v tem obdobju nisi) niti enkrat zadeli, Velenjcani pa 7-krai in po 17: 15 v .^7. minuti v 56. povedali s 24 : 15 ter si na koncu zaslužili moćno ploskanje za visoko zmago od približno 1000 gledalcev. Jc bilo tudi sinoči tako? Ivan VajdI, trener Prevenia: »V prvem polčasu smo igrali zelo dobro, v nadaljevanju nam jc zmanjkalo moči. Med tednom, v sredo, smo igrali s Celjani, torej dve težki tekmi v štirih dneh. /a tak napor imann> premalo igralcev. V drugem polčasu nam igra v napadu ni slekla po željah, igrali smo preveč statično. Pripravljali smo se na 6 - O obrambno postavitev. A, kol sem dejal, preveč, preveč smo se iztrošili na teh tekmah. Pomembno je. da smo z uvrstitvijo med prvih sest uresničili letošnji cilj.« ■ vos Gorenje in Pivovarna Lasico v finalu pokala? v torek so na sedežu Rokometne zveze Sl(wenije izžrebali polfinalna para sklepnega turnirja rokometnega pokala Slovenije za moške. Ta bo 14. in 15. aprila v Velenju. ?,reba so se zelo razveselili Velenjčani iji gotovo tudi Celjani, saj sta p<ïlfinalna para Krka-Gorenje in Celje Pivovarna I^ško • Trimo Trebnje. Celjani in Velenjcani so prav giUov vzpostavili ravnotežje in si znova priigrali prednost. Razpoložen Kline in trojke Čmera ter Vkloviea v nadaljevanju niso bile dovolj za zmago lîleklre liso-techa, tako da so igralci Alposa zasluženo sla-viD s 77 : 70. S to zmago so se Šentjurčani povzpeli na peto mesto prvenstvene lestvice, lilektra je ostala na šestem, sedma pa Je Loka kava. Vse tri ekipe pa iinajt) enako število točk. V soboto s Koprom v soboto bo zadnji krog prvega dela lige UPC Telemach. Šoštanjski košarkaiji se bodo pomerili s Koprom, d cvet o uvrščen i» ekipo. Medtem ko se rezultati prvega dela za prvili sedem ekip ne prenašajo v nadaljnje tekmovanje, pa je za ekifw s spodnjega dela lestvice vsaka točka še kako pomembna v boju za obstanek, saj se točke prenašajo v drugi del. Za- radi tega se v s(fboto ob 19. uri v športni dvorani bivše O-^ Bibe Roecka obeta zanimiv dvo boj. v 11. krogu so prepričljivo slavili košarkarji Flekire Hsoiecha, ki v Kopru slavili s 96 : 77. LUartovsky nov lgraie< Elektre Esote<Íia Pred drugim delom prvenstva seje košarkarski klub Elektra okrepil z novim igralcem -češkim branilcem Štefanom Ličartovskjni. Slovenski košarkarski javnosti je 2?-lctni l.i-čartovsky, ki je bil tudi član mladinske reprezentance češke, že znan, saj je v sezoni 2004/2005 nastopal za ekipo Ctcoplina Slovana. Nadaljnjo pot mu je preprečila poškodba. ki jo je staknil v sredini leta 2005, tako da zadnjo sezono ni nastopal za noben klub, temveč si je zdravil pííškodbo. ňoštanj-čani so pogodbo z njim podpisali do konca priliodnje sezone, drugi del letošnjega prvenstva pa bodo izkoristili predvsem uigravanje in spoznavanje z ekipo. Ličartovsky je bil že v soboto v Šentjurju kol član íílektre liso techa, domačim gledalcem pa se bo prvič predstavil v sobrazu v Krškem so nogometaši Rudarja v soboto v domači spomladanski tekmi veselih obrazov zapuščali travno ptivršino. Tretji 1 inex Šenčur so z zadetki Dragana LJubaniča, Denisa Gri}iča Ui Vlir-nesa (brahlmovića premagali s 3:0. Rudariev trener Enin Polovšak je nekoliko spremenil moštvo v primeqavi s tistim. ki jc pokleknilo v Krškem. Napadalci so sicer zabili prav toliki) gm kol na tej lekmi. Po pol minute igre je moral z igrišča Semir Agic. V enem t)d dvobojev mu je gostujoči igrakic z lakti^m raztrgal uho. Zato je mcv ral v bt^lnišnlco. kjer je dobil tri šive. Prav nesrečni Agičje bi] najzaslužnejši prvi domači zadetek. Po nekaj minutah igre je z udarcem s približno 17 m presenetil gostujočega vratarja. Ta jc s skrajnimi močmi odbil žogo, a le na noge Ljuba-niču, ki jo je z nekaj metrov brez težav pt> slal v mrežo. Na preostala dva zadetka so morali gle- dalci čakati zelo dolg*>. Ker kljub priložnostim dmeia si gotovo želijo, da bi /nova poslal strah in trepet nasprotnih vratarjev. Spomnimo se, preden je zj leto dni odšel iz Rudarja, je bil kar dve sezoni najboljši strelec druge lige. Erevin Polovašk. Rudarejev trener: »Prejšnji teden nas jc pokopala naša obramba, na tej teknii pa so vsi igrali veliko bolje. V Koper ne bomo šli z belo zastavo. Cc bomo igrali takdna športa v občini ŠoSianj icr organizirati predstavitev športnih aktivnosti za mlade. Petkov večer so popestrili pcv\2c Dani Gregore. Pihalni orkester /arja Šoštanj 1er dramska skupina, pevski zbor in plesna skupina Ćopkc OŠ Šoštanj, Nekateri osnovnošolci so celo pomagali pri razglasitvi najboljših. Te smo v Našem časuzc napovedali, a prav je, da jih naštejemo Se enkrat: priznanje za najboljšega športnika jc prejel koksar Boštjan Rozman, najboljša ekipa je članska ekipa Ženskega odbojkarskega kluba Kajuh Sosfanj. priznanje perspektivnemu športniku je pripadlo Mateju L^liieku, tekmovalcu v lovu rib s plovcu. Tilen Potočnik je ».«stranski športnik, ki si je prislužil priznanje za uspehe v neolimpijskih športih, najbopc športno društvo je Šaleški jamarski klub »Podlasica« To-polsica, priznanjC zaslužnega športnega delavca pa je prejel [van Žnldar. ■ v »Zimovanje« MC-jev na Slemenu Zimske olimpijske igre brez snega Sleme. 16..18. marec 2007-v peiek. 16. 3..smosc (abomiki r<5du Jezerski zmaj iz Velenja odpravili na zadnje i/ sklopa /imovanj v tej zimi, ki nam jo je tokrat prav ptjšleno zagodla. Zimovaiye, pripravljeno za 35 nadebudnih medvedkov in čcbelic, je bilo pravi uspeh - z en. Zahvale gredo tudi oskrbnikom Andrejevega doma na Slemenu, ki so pri-ponvïgli k uspešni i/vedbi zimtwatij. Seveda pa velenjski taborniki ne počivamo na lowh rikah in že pripravljamo nove akcije. Ze Cez nekaj dni bo v organizaciji čete Divji volk iz Skal potekala žc tradicionalna zabavna in šaljiva akcija »Skalska liga -ka' te brigaj tokrat z mpobvczna«( jutranja kavica, smo se oskrbeli s kartimčki poli. saj jc tu njen začetek. Naše številčnosti ni spregledal poštar, ki seje nenadoma pojavil raed nami in žar njegovih oči ob pripovedovanju. kam moramo zaviti, da ja ne bomo zgrešili poli. gaje izdajal, da je planinec z dušo in srcem. Še eno prijetno srečanje! počasi smo sc vzpenjali po poti nad lepf) dolino, ki jo na drugi strani obdaja pogorje nam že znanih Dobrovelj. P rinskim dnem, (zato bodo imele ženske prost vstop, moški del pa bo raoraJ prispevati vstopnino v znesku 2 ť). bo poleg prizadevanja tamkajšnjih planinccv za pole-pšanje večera vsem za ženski dei poskrbela tudi Krajevna skupntîsi Vinska Gora. Prisrčno \'ab|jeni! ■ Marija Lasjak Kaj, kam, kdaj - sobota, 24. marca: tradicionalni izlet žena - Izviru reke Pdke; ob 18. uh - Krstnikov domovinska Gora.: predavanje Martine Čufar Planinci volili Šoštanj, 2. marec - Sošianjski planinci, (skupaj od leta 1904), se poleg častitljivega staža ponašajo s številnim članstvom, kar 2S0 jih je našteli, in dobrim delom. Ib so med drugim ugotovili na volilnem občnem zboru, kjer so najprej prisluhnili bogatemu kultunjemu programu v izvedbi Moškega pevskega zbora iz Loko-vice in otrok Osnovne šole Šo- štanj. ogledali pa so si tudi krajšo projekcijo fotografskih zapisov s planinskih izletov. Predsednik Vlado Stropnik je v izčrpnem poročilu navedel aktivnosti društva v letu 2006, med njimi so najbolj prepozjiavne; združena akcija treh šaleških planinskih društev, tabor za odrasle v Btilgariji in za mlade na Jezerskem. tekma bo tudi njun trener l^or Jelen. V klubu upajo na prve I očke svetovnega pokala. Pričakovan poraz Kajuha Šoštanja Odbojkaricc Kajuha Šoi^ianja so v soboto gostovale v (î rosu pijem Ln i/gtibile z O : Kkipa Margo MZ(j je tretja na lestvici, tako da je poraz Soštanjčank kar nekoliko pričakovan. So se pa članice najboljše šporine ekipe v občini Šoštanj dobro borile, saj so v drugem in tretjem nizu dosegle kar 23 točk in taki^ dodobra namučile gostiteljice. Za presenečenje ali vsaj točko pa to seveda ni bilo dovolj. Kljub porazu ostajajo Šosianjčanke na desetem mestu, saj so v zadnjem krogu j/gubile tudi odboikarice Nove KiJM Branik 11. ki so šo-isianjskim igralkam najbolj nevarne v boju za deseto meslo. Mariborske odbojkaricc imajo v /adnjib dveh krogih dva nekoliko la/ja na. sproinika, saj se bodo pomerile s čeirio íp šcslo ekipo. Kajuh Šoštanj pa s prvo in čelno ekipo. V soboto ekipa Kajuha Šoštanja ponovno gostuje, tokrat pri vodilni ekipi MID ŽOKs Ptuja. Vzadnjem krogu, 31. marca, pa prihaja v Šoštanj ekipa Cometa iz Zreč, Oc Šoštanj« čanke ostanejo na desetem meslt;. se b(xlo za obstanek v dnigi ligi borile v dodainih kvalifikacijah. Gozvoda in Pogladic odlična Andraž Pogladič. tekmovalec Smučarskega kluba Nordica Velenje, je bil v soboto na državnem prvenstvu v Kranjski Ciori tretji. Dan prej pa je Tomaž Vclečič. ki trenira skupaj z mladinsko ekipo SK Nonlice poti taktirko pri/jianega trenerja Jožela Crazvode. premagal vse tekmovalce in zmagal na mednarodnem PIS tekjnovanju. Otvoritveni nastop v 50 m bazenu ?o krajši prekinitvi, ki jc sledila zimskim dr/avnim prvenstvom in ki so jt> plavîilci izkorisMli za lemeljitc priprave, so se začela lekmovanja v 50 m bazeîîih- IVvc^ tafónf^ je bilo vsoboto in nedeljo na Ravnah. Nastopilo je 299 plavalcev iz 27 klubov iz 8 držav, med njimi tudi večja skupina najboljših velenjskih plavalcev Kljub temu da še vedno ne morejo trenirati v Velenju, laliko njihov naslop ocenimo pozitivno, V absolutni konkurenci so osvojili dve drugi (Tina Meža)i n iri tretja mesta (Jana Koradej, Nina Drolc in Jo/e Blazina). Re/ultati: žťnskv absolulno - 50m prsno: 3. Una Meža .^7,33, 5. Jana Koradej 37.49, 7. Ajda Arlič 37,55: 100 m pRiio: 2, Jana Koradej 1:19.38, 4. Tina Meža 1:20.55. 5. Ajda Ailič 1:21,03; 2t)0m prsno: 3, Tina Meža 2:4^7, (y Ajda Arlič 2:54,21.7. Jana Koradej 2:55,29, lamara Martinovič 2:58,52; 20(1 m prosto: 4. Nina Drolc 2:10,16: 4(K) m prosio: 4. Nina Drolc 4:32,33; 800 m prosio; 6. Nina Drolc 9:25.77; 50 m delfiji; 6. Ajda Praznik 31.34; 50 m hrbmo: 7. Špela lliršel 34,02; 200 m hrbtno: 3. Nina Drolc 2:30,13. Moskl ahs«luiii«-50 m prosto: X. Jože Blažina 26,21; 100 m prosto: 7, Jože Blazina 58,40; 100 m prsno: 6. Žiga Hudournik 1:18,72: 200 m prsno: 7, ;?iga Hudournik 2:47,Ki 100 m delim: 2, Jože Bla/Jna 1:02.68; 400 m mešano: 7. Hudournik .5:33,26. Uspešni v Dravogradu v sobolo. 17.3. 2007. je bil v Dravogradu 2. turnir zj pokal mesia Dravograd v judu za mlajše in starejše dečke in deklice.Turnirja seje udeležilo 130 tekmovalcev iz osrednjega in v/hodnega dela Slovenije. Prikazani so bili zanimivi in borbeni dvoboji v tem borilnem športu. Re/ultati velenjskih judoistov: mlajši dečki nad 50 kg: 1. Aljaž Slat-nar, 3. mesto mlajši dečki nad 50 kg. Uroš Meh, 3, mesto mlajši dečki do 30 kg Aljaž Stropnik. 4. mesto mlajši dečki do 35 kg Žan Luka Šumečki, 2. mesto cidhanke Maja Reher Rezultati velenjcanov - kros DP: l^innirkť ri2: L Maru.^ Bcrlot. 2. Vesna Kašnik, Tikipno l.mesto: pii)nirji VÍ2: 9. Martin Bosili. 13. Jani Zakeršnik, Ivkipno 4.meslo: pionirke t'14: 17.Tina Praproinik. 18. Nastja Selišnik, Ekipno mesto: pionirji 1'I4: 9. Jan Kramer, 23, ladej Lnci, Hkipno 7. mesto; Vin-nirkc ri6: I. Jerneja Smonkar, 5, Lena Jez.emik, Fkipno i.mesto: pionirji li!6: 12. Danijel Lekič. 13. Miha I^mprei, Hkipno 5.mesto: člani kralki kros: (>. Tomaž PUbersek, S. Gorazd Šuligoj. Ekipno 2.meslo; mlajše mladinke: 4. Mateja Mlinar. 6,Severina Stnic, 10, Barbara Bračič. Ekipno 2.mesio: mlajši mlailiricl: 3. Rok Jovan. 9. Darko iankovič, Hkipno I.mesto: slarcjse mladinke: 7. Romana Icsovnik. S.Nastja Kramer. Ekipno 2.mcsto: članice: fi. Melita Rant, 7. Kaja Rudnik. Hkipno 3-mesio: slarcjši mladinci: 1.3. Matej Zupane. 15. Marlin Mošnik. Ekipno 5.mesto; člani: 13. Sebasijau Kurmanšek: ekipno: ?,enske I.mesto, moški 3.mesto Na pragu pomladi težave zaradi zime Vflerye - Celje, 20, marca ' Tik pred uradnim začetkom pomladi nam je zima p<>ka-zala vs(3 svojo moč. In io po zelo milih preteklih mesecih- V noči na lorek je ponoči močno snežilo na širšem celjskem območju, kar je povzročalo nemalo preglavic voznikom, cestnim delavcem in mnogim drugim. Moker in težak sneg jc lomil drevesa, ki so padala na vozišča in motila odvijanje pnv meta. zalo so bile ž.c v ponedeljek zvečer ce-sle ponekod popobumia zaprte do odsira-niive ovir. Sneg je preglavice v ponedeljek povzročal t.udj na slajerski avtocesti v smeri proti Ljubljani. Na Vranskem je namreč obtičalo več lovornjaksTv. Razmere so se úo jutra umirile, promet po avti)cesii je potekal normalni), na manj prometnih cestah pa Je šc padlo kakšno podrto drevo. v ponedeljek so na Policiiski upravi Cicije zabcležJIi 26 prometnih nesreč, eno s hu- dimi telesnimi poškodbami, pet z lažjimi. 20 nesreč pa se je končalo z maierialno škodo. V lorek smo preverili, kako seje zimsko vreme pijznalo na prometni varnosii v Šaleški dolini, in povprašali Janeza Pravtllča iz Policijske postaje Velenje. Povedal nam je: »>Veeraj in danes nismo obravnavali veliko prometnih nesreč. Sla se pa dve z^'odili prav zaradi vremenskih razmer. Včeraj popoldne je v Rečici ob Paki prišh) do promeiue nesreče, ker Viiznik osebnega avtomobila ni bil opremljen z ustrezno zimsko opremo. V tiv rek zjutraj oh 5.30 uri pa je podrto drevo, ki je padlo na cestišče, povzročilo prometno nesrečo z udelež^^o treh vozil.« Oh lem jc dejstvo, da si at is tike pravijo, da se v res slabih vremenskih razmerah /godi manj hudih prometnih nesreč kot ob leixim vremenu, 15. marec, dalum. kije določen za obvezno zimski) opremo aviomubilt»v. pa je bil ob letošnji pozni zimi že mimo. Zakon pa pravi tudi, da je potrebno imeli zimsko opremo ustrezno vremenskhn razmeram. In v ponedeljek in torek brez nje ni bilo varno na cesto. Boris Brinovšek. vodja poklicne gasilske enote KiD Velenje, tiani je v torek dopoldne povedal; «Včeraj smo prvi klic prejeli kmalu po začetku močnega sneženja. Največ težav jc težak južni sneg pov/jočal na drevju, ki je prej zaradi lepega vremena že začelo brsteii. Sneg ga je marsikje preobremenil in dre%'je seje začelo lomili. Gasilci smo ukrepali na Sianeiovi ulicL pa ua cesti proti Skalam, saj smo morali zagotovili pre-loční)Sl prometa na cestah, ki ga je oviralo prav polomljeno drevje. Prejeli smo še nekaj klicev, vendar je na pomoč priskočilo ludi podjetje /ň urejanje cest. Policistom poškodovali pnevmatike Velerye - Ker smo sliSali. da naj hi pred nedavnim na kar nekaj zasebniJî avtomobilih velenjskih policistov tem prerezali pnevmatike, in to pred poslopjem velenjske polici> ske ptisiaje, smo preverili, če je to res. Komandir velenjske policijske postaje Aleš Li-puš nam je informacijo poirdii. Povedal nam jc, da so z,aenkra( še neznani storilci prerezali pnevmatike na seslih avtomobilih policistov, ki so bili tislo noč v službi, od dogodka pa je minilo že skoraj mesec dni. Imajo dva osumljenca, vendar enega od njih še niso zaslišali. Predvidevajo, da je do pd zapuščali avtobus, s katerim so se pripeljali do šole. Eden od starejših učencev je med prerivanjem mlajšo učenko poiisnil pred avtobus, kiji je zapeljal čez nogi. Deklica jc bila na jprej odpeljana v Zdravstveni dom v Velenju in tiato še v Splošno bolnišnico Celje, kjer so ugotovili lažje telc»-sne ptjskodbe. Ostal brez rumene prikolice Žalec. 14. marca - Ncznanci so v noči na četrtek s parkirnega prostora v Žalcu odpeljali to- vorno prikt)lico /Jiamke Shmilz in lastnika oškodovali za 23.000 evrov. Prikolica jc novejša, je pa rumene barve. Izginilo orodje in nafta Lokovlca, 19. marca - Policisti so ob koncu ntinulega ledna obravnavali nočno delo nepridipravov, ki so opravili tatvino več delov delovnega stroja, orodja ler naflc. Zgodilo seje v Lokovici, škoda pa je ocenjena na l.nOO evrov. Vlomila odnesli dober plen ,Arja vas, 16. marca - Med četrtkom in petkom zvečer jc bilo vlomljejio v stanovanjsko hišo v Arji vasi. Neznanec je odnesel prenosni računalnik, zlato uri) in več kosov nakita. Lastnika je vlomilec z dejanjem oškodoval za kar t)koli 3.000 evrov. Iz policistove beležite Velenjski policisti so v dtieh od 13. marca do ponede^ka. 19. marca, obravnavali 135 dogodkov, od tega 2 vloma, 13 tatvin. 7 poškodt)vanj tuje sivari, 2 kršitvi javnega reda in miru v zasebnem prosloru in 6 kršhev na javnem kraju. Pridržali so 3 osebe, ki so se trcznilc v kletnili prosloriii velenjske policijske posiaje, kjer imajo ZH ta namen urejena dva prosiora. Obravnavali pa so še S prometnih nesreč, v katerih so bili poleg pločevine poškodovani tudi udeleženci. 1er 2 prometni nesreči s pobegom, *** Prejšnjo sredo ponoči so policisti obravnavali prometno nesrečo v Paki pri Velenju^ Voznik, ki je pregloboko pogledal v kozarec in morda ludi z.aio preveč pritiskal na plin, je z avicmt končal v reki Paki, Poškodovala pa seje njegova sopotnica, kije pr>-moč poiskala v velenjski dežurni ambulanti. Pod vplivom alkohola in sc brez vozniškega dovo ljenja pa je bil v soboto ponoči tudi voznik, ki je v Mellečah opazil policijsko patruljo in se ji je hold izogniti. Zapeljal je na stranski kolovoz, kjer pa mu jc na poti stal zračni jašek. Ob trku vanj seje avto kar prevrnil, voznik pa seje lažje poškodoval. Patrulja je njegovo početje seveda opazila. *«* V četriek zvečer je z maligani ohrabren vtîznik v Šmarlnem ob Paki vozil po napačni strani vozišča in pri tem tičil v pravilno vozeč avtomobil- Povzročitelj je p STIKI-POZNANSTVA ŽENrrWA posridovalnicâ ZAUP/V^JEzavse starosti. bie;pldčno za mlade ženske. Gsm; 031/505495. GSM: 031/83W78. tel. in I3ks;5726'3l9. DEKLE^ će resne zveze š f eliš. po življenju v dvojB hrspenil. pokliČJ na gsm; 031/036-378. PREMOŽEN. 4&letni poslovnež, višje postave. si zeli spomsti prijateljico za resno zvBzo. www. sjperalan. s\. gsm: 041/248647. SIMPATIČNA. 4Q-{elna ženska, urejena, si želi spoznati prijatelja starega do 55 let. www. superaldn.si.ysm.041/24&547. 384ETT\II moški, ki je ostal sam z otrokom, bi rad spoznai zvesto In pošteno dekle, ki bi z njima zasvela in {u rada imela. Lahko je brez službe^ stdlovanje. Pomembno je le. da iind dobre namene po življenju v dvoje. Pokii-cr». ne bo vam zal! Gsm: 031/807-376. NAMMEM STANOVANJE n^ameni Gsm: 031/466866. liilM iŠČEM interes^ta (g. Ramfakai. ki se je lani {leta 2006} zaninial za konj^o pašo. gubil sem njegovo gsm številko. Dcniinik Kri-ć^. Tolsti vrh. Mislinja. Telefon: 02/8855-534. RAZNO 4 LETNE guma na piatiscih. dim. 175/65/13. Gsm: 041/814418. CISTERNO (2000 1) in plug regem (dvo-brazni. obračalni), nosilec hlevskega gnoja in obračalnik (4 redni} ter zgrabljalnik prodam. Gsm: 041/227-3^. NAKLADALKO sip senator 2&â. silažno. malo iabljer>o. prodani. Gsm: 041/239^51. GARDEROBNO omaro V/Š/G 21Q/300/60 cm. z drsnimi vrati, smreka, novo, le zapakirano, prodam 20 % ceneje. Gsm: 041/432'210. |» 7. uri zvečer. VOZILA APECAR. zaprt tovorni tricikel. dcbro ohranjen. letnik 7/2001 prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/878-303. PRIDiLKI SEMENSKI krompir, bel sorta bistra, okoli 60 kg. piodam. Cena: 0.60 eviaAg. Gsm: 040/435-946. HLEVSKI gnoj. borovničevec. medenovec ter vec vrst j a bol dm ik a in žganja prodam. Gsm: 041/344^83. PRIMORSKA vina cabernet sauvi^on. barbera. beli pinor. sauvignon (kJel Čeh ovin Štanjell. prodam. Velenje - Konovo. gsm: D31/7iW71. SADIKE vrtnic, cipres za živo mejo od 30 cm rlo 2 m vtsoke. prodamo. Dolinšek gsm: D41/354Í75. telefon: 5870^00. BUKOVA diva prodam. Gsm: 041/504987. FIŽOLOVKE prodam. Gsm: 041/936-849. UUŽAN listnat hlevski gnoj in domaČe žge-nje (če^loveo} prodam. Gsm: 041/942-898. ŽGANJE, jabolcnik in seno prodamo. Telefon: 5892-156. DVE naklad alki sena ugodno prodam. Gsm: 041/863-141. ŽIVALI PAVE,3patein obračalnik za motokuitivator Qorenje Muta prodam Telefon: 5871-697 PRODAJA nesnic. v nedeljo. 25. marca, od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon 02/8761-202. PRAŠIČE mesne pasme Švede. tf^Žke od 20 -300 ko. za nadaljnjo r^c ali oaščene in dostavljene ugodno prodam. Gsm: 041/23&651. TBLICD stmentalko. težko okoli 130 k& prodam Gsm: 051/437-649. JAGNETA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 5886-267. gsm: 041/577-305. JAGENČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031/819-n6. NiPRIMIČNINE HIŠO. staro 15 let v Šenčurju pri Celju, prodam. Telefon: 5740-710. gsm: 041/363-018. PRODAM sli oddam v i>ajcm garsonjero v Šoštanju. Gsm: 041/884-370. ALSA-NEPREMIČNINE Trg mladosti 2. Velenje, www.alsa.si Info: 041/299 919 PRODAMO: ZAZIDALNO PARCELO ccd 2.Q00 m2 ne izredni lokaciji v ravnini v Šmarl-nem ob Paki, Cena 18 Eur / m2 LEPO dvodružinsko hiSo. 220 m2. letnik 1950/ 2000. s parcelo 817 m2. v Rei^iciobPaki.cendl2C.000 EUR ZfMLJIŠČE na zelo lepi lokaciji v L>ju. 1330 m2 j zazidljivih 645m2 } cena 35 Eur / m2 ZAZIDALNO PAFK^LO na odlični lokaciji v Zg.Bevčah. 1212 m2, cena 25 Eur / m2 Nagradna križanka Naš čas HiÊ^^g^ ni «SifM SESTAVIL PSPS SLOVENS' N ISRALgC. SĚfCr SKUPtNA vn^ežE- NIH 2fVAU TMJ80VK 9tr£$nik. tenka KAMNITA PLOdC/k SKRLA ULOMUe-NI âttvhj v MATïW^ t1k] AMERIŠKI JAZZ^aT- ... tu. SCNNV SLOUNT užrrNA hitOf^KA dKOUKA LOCiLO, KI OZNAČME paKMI 60VOR PÛADOV AMERI&KA igralka (oahonsa) VINSKA PL£8EN FRANCOSKA IGRA S KA57TAMI SOL AU iSTiH ULEĆNE MSUNE v«M OEieK OCKU UM «v TÏN oaiVTWt WV. HÛCCH TRENEA-XJMN09AR A VUJUN HkaOLUl toiMUC AOĆAI KOK, SAM Rl&lA KONICA OROO. H POVEZUJE OSA DELA V02A »ohiStvo in DROOr PRSOMEn 2A V PROSTOR KONJSKt TEK. KAS (NAR.) ÛNASdJS. vzdevek KIHSKA AlMOSfERE miRADN. AZTEKOV PUM9W «KD MHau KODJNO OCBMCA PCRHftTA fMl OOPRTiriA v STENI «OCK N8BC«Mi LMOA. 06 vesoLtiac a nju SKANDISAV OfVXiZ V^OtJ PCOO INOV AMERI^ DRU2ABNI PLES HRVAàKA IGtVUJCA* NINA SAMO ZEhinjtâ. LASTNIK. privr2ën. AGRARNE PAmKE fífi£>CNAI4 ZOGOVI^ ORAfi, ORAIAR (ZAST) R -i- METEŽ IKNJl^.) UAJDA POTOKAR RACMAA V KAR KAŽE r4A NEENAKOST MEO STVARMI PROSTOR, KJER S£ SEKATA NMOŽICI (MAT.) Kidričeva 2/a, Velenje Tel.: 03/S98175G Nos Iq$ |e že vec kof pol stoletja VQŠ sopotnik Hadi ga prelistate, radi ga prebirate. Kariar felitB zvedeti, kaj je v bližr^ji okolici novega, ^an mlvega vam pride še kako prav. Četrtek je njegov dan, pogrešate ga. če ga po pomoti ni k vam. Mi smo seveda veseli, če vam ugaja in če izpolnimo vasa pričakovanja. Želimo pa si se več vašega sodelovanja. Naše strani so odprte zavala mnenja, zan mive novice. Pišite nam. Vds Nas čas. Če se niste postanite njegov naročnik. Naročnikom je (^je. Poštar jim ôasopis prinese na dom. Naročnikom je ceneje. Popusti od 7 do 20 y*, odvisnu od plačila natoCnine. Rešeno križanko pošljite, najkasneje do ponedeljka 2. aprila, na naslov Na! čas d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom Nal ćasd.o.o. izssbali bomo ti nagrade: 1. majica 2. almanah 3. čestitka na radiu Velenje Nagroiejid nagradne križanke Pizzerije Pkadilly, objovl|ene v tedniku Nas cas, 8.3.: 1 nagrada: pizzazadve osebi MAJDA DREV, Lok&vica 10 b. Šošienj. 2 nagrada viař)a solata za dve osebi'TIN KARA SHN0VRŠNíK.lip]e3&b. Vele nje; 3 nagrade sladica is dve osebi MIHAELA KOKOL. Rečica ob Paki 51. Šmartno ob Pak i. Nagra/ena na) se z osebtio i^aznico oglasijo v Przzartji Pi cadiliv.Stdfilrg 35V8len|e CETRHK, 22. mv l^ila; 6.45 Na danaSnji dan; 7.00 HonD^p; 7.15 Poročilo Avto moto zveze S{ov^ njje; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poro-iSild; 9.00 Gospodarski imlp; 9.30 Poročita: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današr^i dan; 14.30 Pofočiia; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.G0 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladili; tg.(X) Na svidenje. SOBOTA, 24. mor(a: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na dartasnji dan; Horoskop; 7.15 Cestne irrformacije • poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Oanasr^ji kulturni utrip: 8.00 Polepšamo si sobotno juGD; 8.30 Pon)čila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svâisnje; 14.C0 Pozdrav; U.IO Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 18.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročita 1700 V intenu Sove; 18.00 Rock étík: 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 25. morco: 6.00 Dobn) jutro in vaseki v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Honsskop; 715 Cestne inlormacije - poročilo Avto moto zveze Stoveriije; 8.00 Duhovna i^ja; 8.30 Poročila; 8.45 Oan^-njí kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9 30 Poročila.' 10.00 Na ^idenjs; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; ^stitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje. 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minutez domačimi ansambli; 13.30 Poročila: 19.00 Na svklenje. PQNEDEUEK. 26. morca: 6.00 Dobro jutroinveselovnov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnii dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulUjmi utnp; 8.30 Poročila; 8.45 PolicQ^ kronika; 9.30 Poročila: 10.00 Na svkíenje; 14.00 Pozdrav: H.IO Na današr^i dan; 14.30 PonDčila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaikje.kaj; 16.30 Pomčila; 1700 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvua; 18.30 Poničila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. morco 6.00 Dobro jutra in vesek) v nov dan; 6.30 Poročila; 700 Homskop: 715 Cestne infomiacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 8.00 Ka dogaja; 7.45 Današnji kulturni uMp; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti: S.30 Pomčila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. ksj; 1700 Naši kr^i in tjudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA. 28. mara 6.00 Dobro jutm in vesek) v nov dan; 7.45 Današnji kulUjrni utrip; 6.30 Poročila; 700 Hon3si(op; 715 Cestne informacije Avto moti) zveze Skivenije; 730 Poročila 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša: 8.30 Poroala;9.00 Strc^njak svetuje: 3.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Špoit 16.00 Kdaj. kje, kaj; 1700 Vi In mi; 18.30 PonDčiia; 18.00 Na svkienje. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tei.: 112 rezen/irana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokliate SAMO V NUJNIH PRIMERIH.kojezaradi bolezni ali poškodbe ogroženo fivljenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovoie na tej Številki snemamo Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8935-478. dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re- cepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo cd 13.00 do 14.00. telefon B98-1880. Zobozdravniki: 24, in 25, rnaica - Matej Strahovnik, dr. dent. med., (deloopiavija v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje) Vet^oorska postaja icštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/68S-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7 do 14. ure; Ambulanta za male živali In Izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četne cd 13 do 17 me. ZAHVALA Ob boleči izgubi JANKA PUČNIKA Čeprav Ivojgin^ se več ne sliši, l}esed(i tvoja v nas živi. pcvsoJ fe sOšimo mi vst. m«/ «a mri/. se iski'eno zahvaijujcmo ZŠAM Velenju. Izletniku Velenje. Društvu upokojencev in vsem ostalim, ki ste bili in sie še skupaj /.nami v irenuikih neizmerne bolečine. ysi nJef{oyi Zivljevje frpljer.je. sinrt rjdrešenje:. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in sestre ŠTEFKE DOBNIK roj. Blažíc 17. U. 1920' Z 3. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sie jo pospremili na njeni zadnji poii. darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom z Jenkove 29 v Velenju, ki ste ji pomagali v času njene bolezni. l^si fíjeni OBVEŠČEVALEC ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. marca 2007 do 18. marca 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AIVIP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SQ2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSiAAALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 12. marca 2007 do 18. marca 2007 {v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka 112, mar >13. mar 114, mar ■ 15. mar 116, mar 117. mar 118. mar GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke; Monika Špegelj, Vinska gorica 13 in Tomaž Lojen, Goriška c. 3, Velenje. Smrti: Marija VriSkovnik, roj. 1930, Šoštanj, Metlsče 34; Rozalija Kešpret, roj. 1914, Šoštanj, AškeriSeva c. 5/tj; Gašper Brglsz, roj. 1946, Velenje, Tomši-iifiva C. 14; Sonja Novinič, ro. 1959, Velenje, Kardeljev trg 2. /fíhíaQÍD wm m POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.; 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI I • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA enem mesnrpf iformacije in ostk vww.nascas.si je po )rav tako tudi na m idiovelenje.com. • 'kvenca in tako Ogfaiujt« no Vaš oglas bo lahkG videlo 17.ÛQD gospadinjstev.J fgbjcitios/S9817 so V SLOVO od dragega tatija MIRANA ŠKRABERJA Luč življenja ugasne. vstanejo spomini, ki z vsakim treniilkom bolj svdlo gorijo in nikoli ne iisahnqa. Hči Nadju, sin Kristián, brat Kazimiri družino, sestre Ksenija, Tanja, Mirjana in Tiha z družino ter življenjska sopotnica Vera ZAHVALA Dotrpel je naš dragi mož, ate. dedi. tast in brat STANE CEVZAR st. iz Šenbrica 36, Velenje 5. n. 1933 - 9. 3. 2007 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle nam v težkih trenutkih slovesa nudili podporo in pomoč, zlasti pa vsem tistim, ki ste dragemu pokojniku ob njegovem odhodu poklonili cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebej smo hvaležni govorniku Karlu Dragu Semetu, rudarskemu kvartetu, rudarski godbi in duhovniku za opravljen obred. Pohvale tudi Pogrebni službi Usar za korektno opravljene storitve. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo g. Zupančiču, dr. med., in patronažni sestri Slavici. Žalujoči: žena Olfia, otroci Zdenka, Stanko in Rajko z družinami, sestre in l>rat z družinami ter ostalo sorodstvo ]e Cas. ki da in vzame, je čas, ki œli rane, blaži bolečine in ohrani spomine. Zakaj je usala tako hotela, da nam je našesa dedija vzela, ne obudi s<3 tisoč solza, nobena ponujena roka. Kdo Ik) zgodbe nam piipovedoval, kdo se z iwiii bo igral. Niličega ne nadomesti, O/, dragi dedi, le kje si ti? DEDI GAŠPER Dobrota njegova nikoli ne bo pozabUena, njegov nasmeh in pogled v naših srcih bosta ostala, edini je na svetu takšen bil, ki z nami seje vse poveselil, dan za dnem se za nas je razdajal, vsaka ura z njim bila je zabava in usoda je tako hotela, da nam gaje za večno vzela. Tvoji vnuki ti povemo, da boš v naših srcih večno živel! TINA, TEJA, TJAŠA, KARIN in ERIK m Globoko pretreseni in užaloščeni spoznavamo, da nas je zapustil dragi mož, ati, tast in dedi GASPER BRGLEZ 27. 5. 7946 - 17. 3. 2007 Vsa njegova dejanja in dela ne bodo nikoli pozabljena. Sled njegovih pridnih rok je vidna vsepovsod. Kar koli je naredil, je naredil s srcem in premišljeno. Rad je imel ljudi in naravo, toda boj z boleznijo je bil prehud. Vsakemu posebej bi radi rekli HVALA za vso podporo in tolažbo v času njegove bolezni in za moralno pomoč v času njegovega slovesa. Žalujoči: žena Silva, hčerka Saša s Petrom in hčerka Suzana z Zoranom Jk ZAHVALA Ob boleči izgubi najdražje mame MARIJE VRČKOVNIK iz Metleč pri Šoštanju 31. h 1930-15. 3. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, posebno primariju g. Polesu. dr. med., za dolgoletno zdravljenje, osebju Internega oddelka Bolnišnice Topolšica, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, Pogrebni službi Usar za opravljene storitve ter duhovnikom za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Kogar imai rad, ne umre. Samo nekje daleč je. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila hčerka, mamica in babica SONJA NOVINIČ s Kardeljevega trga 2, Velenje 9. 10. 1959 ■ 13. 3. 2007 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala duhovniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, izvajalcu Tišine, pevcem, praporščakom in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Žalujoči: mama Marija in oče Anton, hči Vesna z možem Boštjanom ter vnuka Denis in AmadeJ Skromno si živel, v življenja mnogo pretrpel. Nihče ne ve., kaj .ïï si lakral želel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA v 73. letu nas je zapustil naš zlati mož, ati, dedi in pradedi ANTON CIGLAR Z Velikega Vrha 10 a, Šmartno ob Paki 21. 5. 1933 -11. 3. 2007 Tolaži nas misel, da v težkih trenutkih nismo bili sami. Zato se želimo Z besedo HVALA zahvaliti vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot v večnost. Posebna hvala župniku g. Napretu za opravljen obred, pevcem. Pogrebni službi Usar in gospe Klinar za poslovilne besede. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, njegovi otroci Julijana, Anica, Majda, Zvonko, Angela in Olga z družinami, vnuki in pruvnuki Izbiramo naj osebnost meseca februarja Brć^lci Nnšega Casa In poslušalci Radia Velenje Ictois izbirale naj osebno si i preko ccicga leta. I Ve-nuino izbiramo naj osebnosi meseca februarja. Za la laskavi iia-sk»vsc potegujejo Vtaja Hostnik. Kaja Vrhovnik in Marjan Marinšek. /anje hosic lahko glasovali Se la in prihodnji leden, vsak dan pa lahko glasujete mala pred 17. uro v živo tudi na Radiu Velenje (K97 5004 in 8097 5004). Prosimo vas. da upoštevate, da lahko /daj glasu- jele i/.kljuCnu /a kandidate, ki sic jih uvrstili na lestvico najbolj popularnih. Ostalih predlogov ne moremo upoštevati. Ponovtio b<> ste lahko kandidate predlagali na kuponu, ki ga bomo objavili v če-mek, 5. aprila. Vaác sodelovanje tudi nagrajujemo. Ta leden b(mio med li-stimi. ki bosie glasovali, iz/.rebali dva nagrajenca. Prvi ho prejel Almanah občin Velenje, Šosianj in Šmartno ob Pa ki. drugi pa ma* jico Našega časa. Obe nagradi poklanja Uredniî^ivo Nai^ega časa. Lestvica: - Maja llosinik,mestna svcinica, prijazna in energična oseba, ki dobro dela i mladimi • Kaja Vrhovnik, odlična plavalka. kije na dr/avnem prvenstvu osvojila 5/laiih in eno Srebrno medaljo •Marjan Marin sek. prizadevni kulturni delavec, avtor dobn> delne prireditve Bolero Nagrajenci prejšnjega tedna: Almanah občin Velenje. Šoštanj in .Šmartno ob Paki prejme Marija Tajnik. Škale 59, Velenje; majica pa Ivan Plešnik, (îoriska 44, Velenje. »Vedno sem si želela veliko mizo in veliko otrok« Teden dni pred materinskim dnevom smo v Lokovici obiskali 9-clansko družino Kavšak - Mami Andreji in očetu Romanu družina pomeni največ na svetu Lokovica -V nedeljo bomi) ludi letos praznovali materinski dan. Eni bolj, drugi manj. lini namreč v marcu raje praznujejo dan zena. Drugi, sploh mlajši, do teh praznikov ne čutijo prav veliko. A dejstvo je. da je v Sloveniji vse manj mam. ki bi se večkrat odločile /a materinstvo. Nalalilcla pada, v povprečju nimamo več nili dveh otmk na družino. Zalo mije bilo prav toplo, ko sem obiskala družino Kavsak. Živijo v samem središču I.okovice, v lepi novi hiši, kjer je dovolj prostora za vse. Će bodo želeli, bodo lahko otroci imeli vsak svojo sobo. Prvi Siirje jo že imajo. Predvsem pa človek hitro začuti, da se imajo v družini resnično radi in da jim je lepo, kadar se zberejo za Isto mizo. Sprejme me Roman Kavšak. z njim pa ua vrata pride tudi simpatičen mali Ožbej. Dobri dve leti ima, zanima ga prav vse, kar se dogaja okoli njega, To mi pozneje potrdijo tudi drugi člani družine. Spoznavam jih po vrsti. Začnem pri 15-lelni gimnazijki Ursl. H)dločila sem se za glas- beno gimnazijo, saj igram orgle in klavir.« mi pove in doda, da ji šola vzame veliko časa. A če le lahko, pomagam staršem tudi pri mlajšil) otrocih, sploh če gresta od doma. Všeč mije. da smo tako velika družina. Tudi sama bi rada imela veliko družino. Mt)rda ne bi imela ravno toliko 01 rok. ampak vsakega posebej sem se razveselila in ga imam rada.« Priirdi ji ludi najstarejsi. 17-iclDi Urban, dijak srednje računalniške solCs Tudi on ima rad glasbo, zato vzporedno deta tudi srednjo glasbeno Solo, Igra har-monikíí in klavir. Pa brali in sestre? »l^ad jih imam, se največ pa se ukvarjam z Ožbejem,« mi pove. Tudi zato. ker je živahen fant rad v družbi najstarejšega brala, Potem spoznavam mlajše otroke. lO-Ietna Ajda je četno-šolka. tako kot sedemletni Ambrož tudi ona obiskuje so^tan}-sko osnovno šolo. Oba že obiskujeta glasbeno Solo. Ajda igra violončelo, želi pa si igrali kontrabas, Ambrož se je odločil za tolkala. Se malo. pa bo pri hiši pravi orkester, pripomnim. In iz- vem, da pri njih velikokrat tudi /apojcjo. Velikokrat pa skupaj ludi molijo, saj jim vera pomeni veliko. Zato sta oba osnovnošolca s ponosom ludi ministranta. Udina, ki je še nisem omenila, je nežna, svetlolasa Zala. Pet let ima in takoj, ko ima priložnost, /leze atlju Romanu na krilo. »Starejši si, lepše je imeti dojenja« Potem se nam pridruži mama Andreja Kavšak z najmlajšo Elizabeto Špelo, lidina je, ki ima dve imeni. Ker je sedma in sta obe Imeni povezani s to številko, mi razložijo. Lepa dojenčica mirno spi v njenem naročju. Malo smo jo prehladili,« pove mladostna mama. Ob tem imam takoj vprašanje, kako je pri njih. ko pride sezona virusov in prehladov. »Seje žc zgodilo, da smo zholeli vsi naenkrat, takrat pa res ni bilo lahko,« mi pove Andreja. ki v svoji vlogi mame neizmerno uživa. Zanima me, ali sta si z možem že v mladosti želela lako veliko družino. »Ze kot par sva se odločila, da bova imela veliko družino. Imena za prve štiri otroke sva /brala že takrat. Sama sem imela že v otroštvu željo, da bi imela veliko mizo in veliko otrok okoli nje,« mi pove Andreja, kije pred dobrim letom pustila službo in ostala doma. kjer ji dela nikoli nc zmanjka. Najprej je delala v trgovini, kasneje v pisarni. «Dosii lepše se mi zdi, da svojo energijo in čas da* rujem svoji družini, kol da sem številka v podjetju. V vlogi mame resnično uživam. Ko gledam olroke, vidim, da čas beži, jaz pa se šc vedno počutim mladostno. Je pa res. da vsakega novega otroka doživljam malo drugače. Starejši kol si, lepše je imeti dojenčka- Otroka pri dvajsetih letih doživiš drugače kol 17 let kasneje.« Včasih poslušam mame malih oirok, koliko dela imajo ob službi in skrbi za gospodinjstvo. A še nikoli nisem govorila z mamo kar sedmih otrok, pa me zanima, kako pogosto pri hiši vključijo pralni stroj, l/vem. da vsak dan trikral. »Perem in likam sama, tu še nimam pravih pomočnikov. Po porodu mi vedno pomaga tudi mož- Sicer pa ne likamo već lako kol včasih. Take stvari postanejo manj pomembne- Pomembneje mi je, da smo čim več skupaj, kerje takrat najlepše. Olroci igrajo inštrumente. pojemo, molimo,« pravi Andreja. Ko je bilo pri hiši še manj oirok. sia z Romanom pela ludi v pevskem zboru Svoboda, sedaj časovno ne gre več. Andreja še poje v Li)koviškem zboru. In kako izgleda priprava kosila? »Preprosto, le posode so večje,« se nasmeje in pove, da palačinke peče celo unj, zaželijo pa si jili vsaj dvakrat na mesec. Vsako jutro Andreja vstaja prva. saj vedi;o pripravi zajtrk. Po prihodu najmlajše tudi tu pomaga Roman, saj dojcnčica narekuje mami svoj ritem. Kavšakovi hodijo tudi na dopust. Radi gredo na morje, bili so že v Veržeju, kjer organizirajo počitnice za veliko družine. !.an-sko leto so kupili kombi, iako da lahko gredo vsi naenkrat. Zanima me še, ali kdaj na pomoč priskočijo tudi babice- Andreja mi potrdi. Rade pomagajo, kolikor lahko, čeprav monda nad tako velikim številom otrok nis(ï bili najbolj navdušeni. A jih potem vedno lepo sprejmejo, Zato vprašam, če bo dojenčica, ki še vedno mimo spi. zadnja pri hiši, »V uačrlu nimamo več. A načrte si delamo sami, bog pa ima z nami pogosto druge načrte- Želeli smo si »seven heaven« (-sedma nebesa), in zdaj jih imamo,* še pt)ve Andreja med smehom, ki pove, da ji največ pomeni, če kdo od starejših otrok čuva mlajše, da lahktJ kam gre. Sicer pa otrok noče obremenjevati / gospodinjskimi deli.. Pa R<îman? Zaposlen je na zavarovalnici, poleg tega pa med tednom vsakodnevno opravlja "družinsko taxi službo«. Olroke xjutraj odpelje v šolo, po pí i Id ne v glasbenih š<ílo in gre ludi po njih- Starejša dva jo obiskujeta v Velenju, mlajša v Šoštanju. ^ Vsak me vpraša, če sem si želel lako velikíř družino. Sam v to nisem verjel. Sedaj pa je super. Oc bi se odločal še enkrat, bi se odločil cnakilom. Ri\di gredo tudi skupaj v ccrkcv. Odkar imajo Elizabeto Spelo, skupaj še niso bili. lini gredo zjutraj, drugi zvečer. A to jim res veliko pomeni. ■ Bojana Špeget Velika družina Havšak za vefiko družinsko mizo. To je biia od otroštva največja želja mame Andreje, oČe Roman pa pravi, da bise vedno znova odločil za tako veliko družino.