£7 V Trstu, v torok, 8. aprila 1919. »*av tfan rlrtr«|, fudj-Sevizetm. Na to razlaga Tazloge, radi katerih se Orlan-do ni hotel udeležiti razgovora « Trumblćein, in sicer i v smiisliu, kafkor je to pfrvcdal že italijanski ministrski 1 pTodsednik s»am. Tudn »Temiis« izjaviia, da Francija j ostane na strani Italije. V svojem komentarju o teh f izjavah naelaša iSecolo*, da ne odgovarja de>stvom domneva — iki bi se dala posneti iz izvajanj »Matina« —, češ, da se na "konferenci razpravlja ravno italijanski problem. Italijanski oficijelni krogi oporekajo domnevi, da bi se ta razprava bila že začela. Orlando je hotel še enkrat poudariti, da sc morajo italijanski problemi rešiti v Istem in slkup-nem dogovoru o pre'iminarijih miru, ter da zavezniki ne morejo razpravljati s sovražniki na -zavezniški konferenci. Na tem stališču so vsi zavezniki. Italijanski Ust hoče torej očividno naglasiti, da razgovor z jugoslovanskimi delegati ni ibil oficijelen, ampak zaseben in neobziren, da mu bil torej — tako sklepamo mi Iz tega naglaSanja — namen te informativen. Da pa v HaUji ne odrekajo vsakega pomena temu razgovoru, o tem pričajo -razsežne raziprave po vseti Italijanskih listih, posebno oa članek v »Corrierc d' Ita-lia«, ki ga prinašamo na drugem mestu. Paderewskl |e le v Parizu. Iz Pariza se porola 6. Paoerewski, predsednik nmli-skega sveta, ian general Noulers sta -prlsipeJa dane«; ob 9*15 zjutraj v Pariz. Noulers ni hotert sprejeti časnikarjev in je samo Izjavil, da veruje v 'bodočnost Poljske, in da se polfski Interesi .popolnoma strinjajo z eu-tcntniini. Ce hočemo, je rekel Noulers, imeti tanaJu mir in gotovo bodočnost, ne smerno popustiti Nemicm in .se pokazati slabi proti boljševikom. Mednarod il dogovor glede zračnega prometa. Iz Pariza se oroča t.: MlJzavetzniška zrakoplovna komisija je imela in reto sejo. Odobrila je vojaške! mi zakonske i ou- g].'v. Koaa-' sija je pregledala delo zakonske in tehnične podkomisije in je lopati da bo v ikvatkem prišlo do mednarodnega dogovora glede zračnega prometa. S tem dogovorom bodo stopili prvič v veljavo rets :kre;i mož« od nekdaj; seda! ;e ^po-žre^en barantač«, *'mož kiupčiie«, »germano-fil^r. Toda. mi -smo gobovi, da (bo Tina! predsedmk z lahkoto ceniti ta padec v nemilost.— Utis rmncoskrli socijali'stov ie torej ta-le: Ce -so .socijalisti izvan božič milosti, Je -to znsfk, di sa sh-arl ikonfercnce o^ncajo na drug tir. Ja'sno Jc, da jnotžie čctvorice čutHo upor.,.. (Po jfLavoratoru* od nedelje.) Vprašaje Gdanskega. Iz belgijskega mesta Sipa javljajo, da ie maršal Focli brzojavi! vladi zaveznikov, da se je formalno vzdržala pravica zaveznikov, izhajajoča iz premirja od II. novembra 1918, da se namTec pristanišče v Gdanskcm porabi za izkrcanje poljskih čet. Da pa se pospeši dohod teh čet, je sklenjeno, da se za prevoz preko G-dan-skega porabijo tfcte črte, ki Jih predlaga nentSka vlada. Sovjetska republika v Motmkovem? Iz Spa poročajo 8.: Erzborga (Je -dobil radiobr/ojav, v katerem s: nm javi, da so včeraj proglasili v Moriako-vem sovjetsko rejmbliko. Maniierstacija Iranc. socijalistov v Jaurtsov spomin. Iz Parfea poročajo 6.: Sindakatna Jn socijalistima senska zveza sta organizirali demonstracijo v Jaurčsov spomin, ikj jo privabila velikansko število ljudi. Ko jc izprevod prišel v ulico La Tour, .»e delegacija stopila v Jaurčsovo hišo, ter podarila njegovi vdovi in fičcrki palmo in Šopek cvetlic. Te dve nista od ginjenosti mogli spregovoriti niti bcsedice. Izprevod se je nato pomikal proti Muetti, kjer se jc poklonil Jaur^sovem-u kipu in se mimo razšel. Navzkrižja in boji v Nemčiji. Iz Stuttgarta javljajo: Zastopniki bavarske, wtirten-bcrš.kc, badensike rn satksonske vlade so sklenili, tia se ti-prejo sklepom .komisije za konstitucijo skupščine v VVeimerJu, ker smatrajo te sklope kot pretiravanje ideje edinstvenosti. Sklep rečenih zastopnikov, jc bil storjen v smislu, da se zajamči življenjska sposobnost držav, ki sestavljajo nemško državo. Iz Stuttganta javljajo nadalje: Dne 3. t. m. jo 'bila sina akcija proti 200 špartukovcem, ki so sc zagradill na nekom bližam griču. Bilo jc J-4 mrtvili in mnogo ranjenih. Začeli so poslovati izredni voml sveti. — V Ausburgn je .proglašen sovjetski režam. Splošna stavka v Stuttgartu. Iz Curiha sc poroča 6.: V Stutfgartu sc šc vedno pogajajo, da bi »staviti stavko. Poštni, železniški In tramvajski vslužbemci sc šc ni-so ipovrnili na deJo. Mnržo-azijska protistavka traja šc vedno. Ločitev cerkve od države v Nemčiji. Iz Weimarja poročajo, da jc ustavna komisija narodne skupščine ' prejela čl. 30, -ki med drugim iso obnovili delovanja. Kercnski pristopi k boljševikom? h Par:za se poroča 5.: Švedski levičarski socijalist CirijTilund se je povrnil iz Rusije In je poročal listu > Af-to.n Nidnlngen«. da je Kcrenski brzojavi! vladi narotlnih komisarjev, da sc želi združiti z sovjetsko vlado, ker se njegove ideje venomer bližajo boljševišlcim naziranjem. Bivši ogrski poslanec, grol Porcla aretiran. Iz Bjkarešta poročajo, da so v Konstanci aretirali bivšega ogrskega posl.^nca, grofa Porcio, ker jc hote! zanetiti tudi tam boljševištvo. Pri MjšcvišUh četah na mc^i se opazme Čudno gibanje. Novo italijansko posojilo. Iz VVashingtona poročajo 6.: Ameriški finančni oddelek poroča, da je dovoljeno Italiji novo posojilo 25 mt-liinov dolarjev. Gibanje med brezposelnimi v Curihti. Iz Curiha Javljajo: Med vVeztposelnimi je nastalo po-ncnno gibanje. Zahtevajo, nai vlada pripozna poscibno koirrisiio, ki so jo irstainovili. Vulkanski izbruh v Braziliji. Tz Rio dc Janciro poročajo 7.: 20. marca Je Izbruhnil v bližini Paknelra I>e Lesi udi o vulk«an; odprl se je krater (žrelo) z 2 km dolgim polmerom. Do sedaj Sc ni bilo v tej okolici vulkanskih izbruhov. Nove negotovosti* Pod' teun na'slov™ jc priobčil »Corrfiere d'I--lai^a« z dne 6. aprila n.r.sto.piii simptosnaffrični čloi'Tsik: Kaj se do^aia torej v Parizu? Lo dva dneva sla marala, o'lkar jc francosld min,'stcr za vtianhs stvari. Hthoui, (jav.,vo h&javil /iirnali-sto?n. da. btKio p rdi trn: ti ariji miru pripravljenu do Velih\etK>Ci; štiri, pet dni -sem se jc na.j>ove-dovaJo, da je vprašanje Resne pra.voveliavno rež ©no |n> zasliugii riicnl.iivcsti Prane i ic — danes rxi javore zopcft, 'da niW o tem vprašaTifir ni .š-e izrečena zaldinia bescdla. Mc:I tem pa tratijo Šc vedno čas s 'tem, da poslušajo rz zgovornih ust jTOToda Trumbiea zopet iti zopet be£0-de o jugostovanskili rivend-lkaailali. In oni v »četvorici« izgubljajo dneve za ra^praivijanjo — sevdia: ne da bi rešili — sitirii'h ipodre-Jent'lh vpraišainj, d'očim Wifeoti oboleva vsled utiraijonosti in daja razglašati, da sc bo tno^el okolo 20. t. m. zcipet vkrcati za -povrnitov v Ameriko....! Mi ne prpa^amo k zJigtcniai!ženini kr nknni dela konfcrei:ice. Res je sicer, da premirje traja Že pet mesecev luni — toaik »dan več ali nramje — ter da sc je konferenca začela žo dne 18. januarja. Res je, o"časnost •Jic-la v Parizu oteževalnih osknlnosti. A vendar: po dol^i dr/bi negotovosti se je zdelo, da so orni »štirje« u se vse to zoj)et povrnilo v stanje negotovosti?! Kavno včeraj smo e'tali v Ital-iji, kalko so naišli oficijelni soci^-jalisti porušili delo kongresa v Parizu v svojem manifestu na naislov dežele. In mi smo mislili, da je trditev, da Je »vseh 14 NVOlsonovih točdk vrženiih oh tla«, kriiva; da jc netočno, ako se pt smo s: /e pripravljali da bi branili konferenco, niumso še imeli zadnjih vestA te Pariza.... Ali jc možno, da te vesti odgovarjalo resici? Ali se more verjeti, da se t'teta četivorica, ali -petorica, ali desetorica ne zavedajo naraščajoče nestrpnosti sveta, da se ne zavedajo, da ta netstnpnost postaja grozilna m nevarna? Ali se nc zavedajo absolutne grozeče potrebe, da sc odločijo in sklenejo?! Nočemo še verjeti in pričakujemo, ua nove vesti ov/eio te vesti o pcvriJk;. i ^vmi'zma PričakujeciFo, da j>rixi3 ta'^ naipovedan" rr Stran II. »EDINOST« šter. 97. V Trstu, dne i. ipiflt 1*1*. rešitev za fraiticoske probleme in da prid« končno tudi razrešitev Haićanskih problemov; da se — tek ranka — uresniči napoved Pichona, dfci bomo imeli za Velikccroč preli.muiarije miru! Kdor v PaTizu ovira uresničenje tega programa, si naslaga nailuujo odgovornost: in prav je, da to ve! O duševnostl nsmškssa naroda. »Journa! de Ocneve« Je pred kratkim prinesel članek, \z katerega posnemljemo: Niso brez povoda kritizirali načina, po katerem se ]c Izvršila prekuelia v Nemčiji. Kaj misli in kaj hoče nemško ljudstvo? Sicer Je težavno povzeti mentalnost celega naroda v par vrsticah, vendar poskusim to storiti, pri čemer vzamem za podlago uspeh volitev v konstituanto zadnjega 16. februarja. Na skrajni desnici nove Kamrtlttiaivte nahajamo: Nemško-narodno -Ijud&ko stranko. Tu so plemstvo, juirkerji, dostojanstveniki,dotiaviteljf, .dvorni uradniki, generali In častniki, neštete »ekscelence« in »svćtnfki« ki jvavijo: r naS vojaški pora.z dokazuje, da ste velik mož, evo nas demokratov! Stran t mftitarizmom! Živela nemška Ljudovlada! Plačali bomo vse odškodnine, kar )ih bomo mogli, vendar za boga, začnite z nr-mi kupčije, drugače... stavk«, beda. boljševizem, reakcija... in vi bi bili krivi, stari itigerr, da, vi bi bili ikrivi, in naš klavrni ko-ncc...* 5,552.936 voix in 75 mandatov. Socialistična večinska stranka, napol delavska, na-pol meščanska, prekucušikih tradicij, reforinlsitičnega delovanja (radikalno-soeialistične stranka v Franciji): »Od nekdaj smo pobijali oboroževanje in vojno. Glasovali smo za volne kredite v srpanu 1914, ker smo bili izdajalsko naipadenl. Dozdev-a se. da rtismo imeli prav in da smo mi napadli. Ali, za KrišČevo voljo, ne razpravljamo več o tem. Danes smo to, kar smn bili od vselej: demo-kratje in republičani. Oprostite iwm, ako ne gre še vse po maslu: neizkušenost, nazadnjaš.tvo, boljševiid. En- temtina zloba, pomatvkanje denarja, 'dela surovin..... splošno pomankanje. Kljub tem težavam -smo storili ?c dobršen posel: načrt za ustavo, ki nam ga lahko zavidajo nalbotj demokratska temena, aktivna in pasivna volilna pravica ienskHi, proporčni volilni sestav, postavni 8-iirtii delavnik, pravo ugovora vojaškim in delavskim svetom. VI pa še dalje svojo trdite, da nadaljujemo stari režim? da smo monarhisti in okrin-katil mi-lMariKti? Pomagajte nam utrditi republikansko vladavino s tem, da nam daste čim preje jela in dela. živela razorožba, mednarodno razsodišče in... enakost nemškega ljudstva sredi Zveze narodov!« 11,112,450 glasov in 163 poslancev. Neodvisna memSka socialistična stirrmka. Nemčifa ima toliko dolgov, da se ji dela tema pred očmir, Večinska struja hoče prizanašati meščanstvu in kapitalu, namesto, da bi udeJstvMa socializem; nemški delavec bo seveda zopet vse plačal. Vprašanle o krivdi m kazen za krivce? Meščanske neitiunosti! Da-Ji je napovedal vojno Viljem II., ali Poincarć, to je vise eno. saj veliki krivec je kapitalizem vseh dežela. Bogatiinsbvo naj se torej koznuic z njega popolnim zntorom. Mi smo republikanci, t'Mki Imdovlada po načinu večinarjev je zigolj strni za slenitev in za izkoriščanje siromakov. Doli s kaipitaltornoni! Naprej za vesoljno socialistično republiko!« 2 milijona 1H6.305 glasov in 22 zastopnikov. Nemška komunistična delavska a stranka Snartakov-cc\. LiolKeviški program, zanikamo ;lržavc in .parlamentarizma, konwmi(rtlč Vsota 18,851.691 ~ izrazito za znaee.ni!li v r/redii'iileini členu, se izmeno a jo na zahtevo i-nietnLkov z ifaiiijauiskvmi vrednotami po sledie-'čem razmerju: a) Bank-ovci Ai\^;ro-oigrrske bamke, tedami. na pod'i^avi zaiA'^ikvh p "O-bkiJt.i inž časa pred 27. olv Dibrom 1918, prvti itali]aT.'Nlfiwir vaipim-alfen vre:lnmam po niunjai-nun kipcu 0,40 lire za eno krono; i) src.1, -ni avs^ro-t^rsM denarau> proti. rtaaigati.skim papjriiail^m vrednotami ijh> menjalnem .kijuju 0,80 lire za vi.sa'ko kromi. Čl. 3. V svi'iio iMicTitave irreTiiovainih avstro-o&ri:i'ivifo vredciCt marajo nvdi irmrtm/iki i>F»rr>€nd naijkTivedaii znesek (totienjih vredmoft pri) irra-dfh, •oizua^enili v čl. 5., in na 'obrazcih, iki jim d'ado na raiztptciiago pri ;k;t!:nih irracfSi. Čl. 4. Guvernerja Trejufina in Jii'l.u^kc Benečije sta pooblaščena upotovUii z visaikršmim sredisitvio v ta namen izrecno pooblaščeni V dvtaz iiz\T'etne izmon^ave se bcdv> izdoiiaJa r>C's;li>na r:.K'i Jiiia, ki ne bodo odstopna v .niJta-iCršni oM>ki. Čl. 6. I din'em 20. aprila 1919 preneha zakonika veljava nave.'enitli a^trocigrsknli vre-Ju1 A v vl;Qikem r^ie^u. V prometu ostane do nove ndredhe avstro-o^rski no\''čni drobiž, či^ar ve-Ijaiva se dloioča z enaikoNTedinostjo ene lirine stotinke za vsako kronsko stotinko. Cl. 7. Po ddoCbali rn pogojih, 'krj ste ustanovijo o svofem času, m na podstavi posebne odškodnine, ki bi jo delila itaSijamska vlada za dolg, ki ga bodo predstavil j a,l e omenijenc vrednote, se bcKio mogH irzvcsti nadaJjni ukrepi glede na označene vrednota Čl. 8. Bančni in d;mi«i krcdkmt zavodi' v Trentinu in Julij.ki Beneči^, Ki'' sprejemajo pol ka^orsnimk-oli naslovom denarne vloge, bo'J'o morali zaiMučiti d:ne 9. aipri'la 1919 zvečer svoje vtonjužbe, nanaftnjo^e se na take vlfvre, in l)odo morali sporočiti za'kljtt'enc rezultate kr. zaikhdrn'ma delcsraei'ama (R. R. De-Ictjrazioni) iM Tesoro) v Trentu m v Trsrti. (tonaveni zavrti bo-lo mo^li izmenjati sf\Tiio iiffoto\ ijeno blaifjaim^V-ko gotovino dne 9. aprila zvečer, dočint 'bodo morali predK>/;itti do vštetima 19. aprila ipofmeiirfci seznam V'b'/n'iVov in nti'ilKn^i vi' "nvli po stanju / dne 9. mprvb zvpčrr. ImettoN-funim zavottcmi se izida i^rrd'.'io, ix) čl. 5., za vložno Kr. Itdiiiinske vojske o denarnih vrednot. svoto po odštetju MagatfnOške gotovine ta svate onih vrednot, ki naj po izrecni zahtevi posameznih vložnikov ostanejo noifcmetijaiie. Prošnje teh vložnikov bodo morali bančni ta drugi kreditaii zavoda prilož.iiti svo^i vk)fij!f s katero bodlo morali zadeva/ti izmenjavo ^sto-čaimo, iko podajo siX>roC' lo^ odredio v prvem dtdu te^a člena. Vsakršna napoved, kv bi ved*>-ma ne odgovarjala reisnici, bo imela za posodico ustavitev kreditnega poslovanj za dtoibo, ki jo neprizivno dolomita guvernerja Trentina im Julijske Beneieiije. Izmenjava solnih poio-ffov se bo 'iizvršiia na zahtevo prizori h oset) ali na podsrtavi ukreipov pristopih ofblasti, in sicer najkasneje v dobi treh me^eoefv, štetih od 10. aprila 1919. Čl. 9. Od dneva rozslal-iitve te maredhe o bančnim m drugim kreditnim zavodc^rr, o«rjwi-čeniim v prednjem členu, r>rep;wwiano snreje-mafi kakr^nekoii vlo^e v kronah in vffteteffa 19. aprila: I ipri postmih uradili za svoie do 50UU V Trstu, dne 8. aprfla L19. »EDINOST« Ste v, 97, Strta m. pri (spodaj navedenih) davčnih in carinskih uradft za svote od 5005 krom do 25.000 kron; pri podružnicah emfMjskih zavodov v mestih Tnst, Ocirica, Poreč, PaszJsn in Pula za svo-Ce, ki presegajo 25.000 kron. Izmenjava se bo 'zvrševala le v tolikšnih svotaih bankovcev ali novcev, da bo skupna izmenjana vrednost enaflca petim kronam aii večkratnemu znesku te svote (10, 15, 20, 25, 30 kit.). Kakšni frankovci se ne bodo sprejemali. Čl. 2. Izključeni bodo od označene izmenjave, na podstavi navedenega čl. 2. naredbe vfthovneiga poveljstva, sledeči bankovci Av-jfcro-cgrcike bainke: 200 kron'-lki bankovci, izdani dne 21, clttobra 1918, 25 krons,/, izdam dtie 27. oktcibra 1918, 20 kroniski bankovci druge naikladfe, bankovci po 10.000 kron, izdani dne 2. noven±ra 1918. Iak1M»nr} bodo toli vsi bankovci kakršnekoli 'izdaje, prđ kater lih bi ugotovitev veljavnosti bi«Ia nemrceča v sled preldcmatev, rad,; tnan^a5ih1 delov ali vsi cd' drugač nih pre-memb. Zaipknjevali se -tocldo 'bankovci vsakršne iz-'dere, kC bi b'li prcižtecoam" ali zatznflmnvani s pečati, zncatfoaimt asi i kalkrčnrrnifcdi spozna valnimi anrfci, zaenamovanft v ka^eremrsibod'' času od krJkItoekott-i države, ki bi ne bila italijanska država. fetot?.lko se- b-cfJb zamenjevalo bankovci, ki bodo uniozimni za ponarejtme. Posefono postopanje pri sumlpvCh bankovcih. Bankovci, ki ro dozdevno ponaredi ali ki rosi jo sledove rmianoervTi y;'£ov, pečatov, znamk ftd., -se pridrže pr^ uraditi, pooblaščenih z izmenjavo, in se odpeljejo odtod kr. zalkladbe-jTini Oddelku v Trstu si j ;m v enem izvodu napovedi, odrej-ene v čl. 3., I;1? se bo morala podati v ta naanen v dveh tevodiii, od katerih se dtM^i izvod izreči prinesiteflju kot nolbot-rOca. i>rMržv»ni 'bankovci se uničijo, aiko se tpona-rctOba ii^ritovli po v to svr'ho imenovani knmi-si-v>, V nai^ipnotnem dmičaijn se banko voi izmenjajo trgoma in1 odgovarjajoča svota v liralli se iiz-p,Kbča prinetsateljiLi zgoraj omenjene pobotnice protf vračilu le-te. Aiko se ugotovil žig, se ba^fkovoi zaplen'fio. Način postopanja. Čl. 3. Vred- iiOte ki sc .predložijo v 'izmenjavo, bodo morale pr nkrt»??M prinesitebja in v smislu St 3. nar'ftHič narobe vrhovnega (poveljstva biti o;>i--Hr,e v posebni napovedi, ki jo bo moral pnnesitelj sam opremiti z datumom, s podUsom m z navedbo isiedanljega 'bivališča. Tiskovine za te napovedi bedo' najkasneje dne 9. t. m. na razpofco občinstvu pri uradih, pooblaščenih z iz-monjavo. Pobotnica, ki na) omogoči užitek nadaljnlta ugodnosti. Čl. 4. Vrednrre se bo: to mioratb teroSiti • feiku-paj z narovei.ro) i-mcnctvanim uradom, ki jih bodo i'zimicnjaivaM po :izenaC'bah. navedenih v čl. 2. omenjene naredbe, in ki hi i:!o razun tega iz-ročevali iprinesteljem pofooinice, odločene iz postebnesa zvezka z matico in odretzki; v pobotnicami sc bo potrjevala v r ine site 1 jem izvedena rznreniava prcdiozemlih vrednot. Te pobotnice bodo imenske, ne bodo od-stop-tre niti potom žtira ter bodo edSni naslov za morebitni užitek ugodnosti nadnljoih ukrepov, omenjeni v Čl. 7. naredibo vrhovnega poveljstva. Z ozirom na to se bo moral njih naslovniik takoj ob prejemn preipricatii, ali so njihove na-vedlbe ^popolnoma točne glede na oiiielbo in na svoto, na oiseibne podatke naslovnikove in na vrednote, ki jtfi jc predložil v izmemiavo. Ako bi trenotno ne W!o na razpolago dovolj italijanskih denarnih vrednot. Čl. 5. Izmenjava se bo praviloma izvrševala ob predložitvi avslro^o^rsik'h vre 'not. Ako bi pa posebne okolnosti ovirale to izvedbo (trenotno nezadostna mnrv'im italijai/is' ?h bankovcev), bodo obsegale pr ' • nce (čl. * navedbo predloženih avstro- ">k'h vre.. Te pobotnice se bo.!.' morale zi,, preid/:>-ž rt I oblastim ali uradtm ki so jih izdal' , roku, ti ga določbo isti, in sicer v svrho potrebnih i?-^t>n4niitev in v :civrbo prejema Kalijcnskih Kakšni bankovci se bodo dajali v izmeno? Čl. 6. Izplačevanje odstotnega zneska, določenega v čl. 2, ponovno navedene naredbe, se bo 'tovršcvalo s sledečimi italijanskimi vrednotami: Bankovci Italske banke (Bunca d'Ita-lia), Na-poljsike banke (Banco di NapolS) in Sicilije banke (Banco di SiciKa) po 1000, 500, 100, 50, 25 lir; papirnati denar Miijainske države po 10 in 5 lir; blagajniške Obveznice italijanske države po 2 liri in za 1 liro. Ugodna naložba večjih svot. Čl. 7. Prinesiteljeni avstro-ogrsikih vrednot aH' pobotnic, določenfrh v čl. 4., se bodo na nfr-hovo zahtevo oddajali potom Italske banke, Napotke banke in StoilUke banke italijanski zafdadni listi, ki zapadejo v plačilo v 5 letih, s petebstotnim letni'fm» obrestnim donotiom in z dvocdtftotniim) sC^utnim poipoustoni na njihovi imenilki glavmilci; ta glavnica pa ne bo smela presegati svote, izražene v itaKfianskih lirah na dolični pobotnici, ki se povrne prinesitelju. Častniki in vejakj ne bodo imeli nikaklh ugodnosti. Čl. 8. Za vrednote, ki so v ipooetfti italijan-^kith častnOkov in voj'aklov, se izvede izmenjava ro on-iii oblastih, ki jim izplaouueo službene plače in priisvojbinc, itn sicer brez kakršnekoli pobotnice. Izmenjava svot ođ 5003 do 25.000 kron Čl. 9. IzmenOaiva avi ttro-icftrsMi vrednot, vloženi,h pri baaCiniti ali kreditnih zavodih v zasedenem ozam'.in t'oisrotne zahteve v smislu el. 8. na-redibe vrhovnega poveljstva. Cene v lirah po 40-od?totni izetiačbi. Čl. 10. Cene, izražene do današnjega .dne v kronah, se bod'0 morale v smislu čl. 10. naredbe vrhovnega poveljstva izraževati v italijanskih lirah na podlagi 40-odstotke izenačbe. Krsiitelijii se bodo kaznovali po določtai) Čl, 11. navedene naredbe. Izmenjava svot od 500S do 25.000 kkron se resumira'jo lahko s sledečim: 19. aprila): V davčnih uradih v Ajdovščini, Laibimu, II. Bistrici1, Bujah, Kobaridu, Kopni, Pod^radiu, Čer-vinijann, Cresu, Cerknem, Korminu, Gorici, Grahovem, Logatcu, Malem Lošinju, Motovunu, Poreču, Buzetu, Piranu, Pazinu, Puli, Potrošni, Rovinju, Sežani', Treibižai, Trstu, Vipavi, Voloisikem in Knkm; in v carinskih uradih v Opatiji, Omanovi, Faza-n', Gradežu, Isoli, Malinski, Miljah, Trstu, U-maigu in Pescamuievi. UČINKI VALUTNE IZMENE. Določbe o izmtirOavi vrednote iz kron v lire se resu i sni rajo kuiJko s sledečim: Vsatk imetnik pafpiniaKi vrednot po 5, 10, 20, krm itd. dcibi pri po^fcniih uradih za vsakih 5 kron dve liri italrCa.;yke vrednote in pobotnico za vso izmenjano svpto. To pobctnbo bo moral hraniti, da bo mogel o s\trijem Ča'su biti deležen natfatijn'ih ugodnosti, ki j»fii vlada obljublja v čl. 7. naredbe generala Badoi^lia. Izmenjati tsic morejo na ta način vsi avstro-osrski bankovci, ki n('tso prežiigosani in ki so pristni, čeprav so pomečkani. Kovinski srebrni denar (petkronski in dvo-knonski niovci, goldUtiarfl', krone) sc bo iizm en javni menjalnem ključu po 80 lirinih stotink za vtiaiko krono. Bakreni, niMjeivi in železni drobiž po 1, 2, 10, 20 vinarjev bo imel tudi nadalje zakonito veljavo, in sicer z enako vrednostjo (10 avstrijskih vinarjev bo veljalo tioliiko, kolikor 10 italijanskih stotink.) Vlada si »prildržuje, kakor izihaPa iz zgornjih naredeb, določitev d'nbe, načina in izmere za nadaijne ukrenitve na podstavi pobotnico o izve Jni izmenjave kroni:k\h vrednot v lire. Domače vesti. Politični odbor ital. socijallstlčuo stranke odstopil. V soboto le Nt v Ljtidsiklem domu številno obiskan shod italijanske socijali&tičuc stranke. Valentin Pittoni jc v rojeni poročilu predlaga! resolucijo, 'ki pozdravlja* priključenje stranke k socijalistični stranki v Italiji; izjavlja, da se je pokoriti-sklepam vodstva stranke- v Mi-laimi; izraba pa vznomlrlonfc radi odcepljenla od mednarodnega ^neiialističneKa hiro-a v času, ko sc vrse napori »a vzpostavo internacflotiale, ra^delane rvti vojne: čudi, da jc vodstvo storilo -sklep take pomembnosti, ne da bi bilo popraSalo stranko, dočim so .se poprej stivari manjše važnosti pridržavale kongresu in se je poročalo o njih. Končno smatra resolucija za posebno potrebno, aa se združijo vse socialistične sile v tem času velikili razvojev, ko se ima dcimitivno zrušiti kapitalistični zistcun. — O tem Pittonijevem dnevnem redu se je vnela dolga raizpra-va, v kateri so se hudo križala mnenja in ki je pokazala, da je večina govornikov nezadovoljna s »političnim odborom stranke, kaT j, Oiuliani 23, trg Ponterosso 2, Aaruedotto 17, SalHa t!i (Irctt-a 34. Slovensko gledališče. V četrtek, dne 10. t. m. se vrst premijera Ivan Cankarjeve drame »Lepa Vida«. Vse igralce in igralke, ki nimajo v te) igri ulo* in pa vse one, ki so kdaj že štatirall, prosmi, da prkiejo nocoj in k jutrišnji generalni vaji zanesljivo v gledališče. Kot druga drama v ciklu izvirnih slovenskih del sc pripravlja l. Ca-nkarieva komefdik« »Za narodov blagor«, še pred to se uprizori znbavna satirična komedija »Ce frak dobro prlstnja«. Prodala vstopnic za četrtkovo predstavo sc vrši vsak dan med 9—12 in 3—6, in eno uro pred predstavo. — Ravnatelj. Mestna zastavljalnica. Kazne že zapadle dragocenosti zastavljene mcseca oktobra 1918 serije 143 sc bodo prodaj-ale v torek predpoldne; popoldne se bodo prodajale razne nedragocenosti zastavljene meseca novembra 19IS serije 143 od št. 103.301 do št. 103.900. Konisko meso od kr. vojske sc bo prodajaln danes, 8. aprila 1919, s kostmi po K 7'20. brez kosti po K 5*20 v sledečih mesnicah: Media 19, liarriera 29, P. Ba-rbacan 3. Settofontane 35. Massimo D' Aizcglio 5, deflo Scoclio 111, Alfi eri 13, Poscolo 28. Promet v tržaški lukl. Prlphrll so: »Baron Brnele* in »llellan« iz Benctok in »Lovigeros^ Iz Ruke. — CW-phili so: Hohmin^.. v Ben«*k*, ^tolciHMN * bhw-york. . i; Stran IV. »EDINOST« Stev. 97. V Trsta, dne 8. aprila 1919. Varnostno poročilo za 5. aprila. Errtcst Urllch. Je okoli i 5 pop. V7/Ci iz skladKČa 22 za 40 !:r masti in io ho-1 tel nesli domov, toda karabitrterji so mtt mast ukradli,1 t. j. zmenili, a njesra zaprli! — Josipd Outterju se je dopal pršut na nekem I vc^u. tebral si je nokaj kosov za okoli 250 lir, toda ti' nesrečni karabinjerfi so mu sra ssa^k^nitt! Škodo trpi I uptava drž. železnic. — EkarJn Zolia, Josip Covacicb. Dragotin fhiiz i,i Jo-Brnik so ponoči odnesli iz nekega železniškega voza za 3000 !ir sladkor/a, kave in obHc. Vse te lepe re^i so jim zaplenili, a njih zaprli. — Ob 2 pop. so zasačile straže Ivana Petenerja in Antona Mirsina, iko sta kradla slda-dkor, iki jc bil last vojaške npratve. SIjKHtor se zaplenili. NesrečitH Uiibezett. Pred kratkim smo poročali, da so našli v morju pri obrežju Oktavijana Avgusta iiensko truplo, ki so ga potem prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justti. — Gospa Clilras, ki stanuje v ulici Anton Caccia 7, je zapazila, da je njena soseda, 20!etna Ana Piti iz Tržiča, v soboto zvečer odšla in da je nI več aazaj. Ko je čitala o ova s Hunubertom, .pa naj se on odloči za me, ali — za te! In Ana je šla, v najlepši obleci, — na svojo zadnjo pot t-— Ko ge niboga revica videla, da :c Hum-bert za nio teKiifo'ien, ni marala več živeti, zbežala je proti oi>ali. in — zjutraj so »našli Pjeno truplo na obrežju .,, — Tiisnrbcrta in »jegovo ljubico so aretirali, ali so tih aoipet izpustili, ker jim ni>so mogli dokazati krivde na nični smrfl. Kako se MALI OGLASI nunilfliM 2omari, b elko?« P,ič,iC DFftHfl w debro ohranjen Šivalni PlOuGin visoko ^ m, dolgo HOTlUUU stroj, Vrdela Sv, Iran 17» 3Mn u (K», ml», 3 7itv*;nic<> na Mgrl- Timinjsno. njaia. lepo ofletlalo. 3 veliko ofcvlf!«;---■ ■ ■' s Steklom in veliko ilen-ko uro. Ut JtlflnlA nste PfodsJ« po nj«ki Ml«Mlta (tet mare B. 8«0 IVBPlU ŠMl tvidka Oaitone Dol- ■' - ■ ■ tivslne stroj«, tudi • liiisr, ul. Oe si lf. Kupujem pnk»sr|"TC. »v. lllpasp upre etna popravila ut v»h .Magd. zgornja, Bivh> 1, 1. P.tnjen- y(Qf vr»t: delo lofno, cene mer-.ixim ddhro Uvi i jo ns STml ne.Velfcavrn.ul. Tlgor ft, Ul. «3457 IllCID »lov pvve 11, s, odd. M2\ Prodni SiafiS®* ^ i{?e slufbe v mtstn ali na dcicli. Ponud- Vnlcetii.st pristnost tf- Od1!^!!__ Mt> lilnsv naprt". 1'ostrelba na do«., Qa«avM||||MplHl ^emcnuki Jfonaj olltaln^e Mtx direktno f\UZllDVlSIllI iif.cl Vipave. Prlporoi'a Štrancur v njerju tik let. postaje Vrdela. 3J3Wsa dnig i travna, det Ijnu ------—----n zelcnjii