74. številka.
Trst, v petek 13. maja 1S98.
(Večeru« izdanje)
Tečaj XXIII.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
Novejše vesti.
London 12. Iz AV^shingtonajavljajo, da bodo bojno sile pod poveljstvom admiralu Merrita ki je določen za mesto guvernerja na Filipinih — sestavljale I. voj. Admiral Sampson je Imje dobil nalog, naj ne napade San Jnan de Puertorioo, ampak naj tam čaka novih navodil.
lVaslihigtoii 12. Komisija za vnanje stvari obeh zbora i e je vsprejela poročilo, ki se izreka za aneksijo otoka Havnii. (Havaii je republika v Vo-likem oceanu, ki je do nedavno temu u živela protektorat Zjodinjenih držav.)
Wasliington 12. Državni podtajnik Allan dobiva podrobna poročila, glasom katerih je bilo videti mnogo torpedovk na obali Nove Anglije. Predsednik Mae Kinlev je odredil, da se ta poročila nemudoma predlože mornariškemu svetu.
»W-Y«rK 12. »Journal« je izvedel, da je amerikansko brodovje, sestojcčo iz 4 ladij, zapri-čelo bombardovanje na mesto San Jrtan de Puertorioo.
Madrid 12. Minister mornarniee oporeka vesti, da bi se bila španjska C8kadra povrnila v Kadiks. Iz Kadiksa javljajo, da je španjsko brodovje pri Kanariskik otokih.
Xow-York 12. Javno menenje je razburjeno kolikor toliko, ker ni nikakih vesti o špnujskem brodovju.
Pariz 12. »Eclair« jo izvedel, da so Amerikanci definitivno opustili niisel o k u p a o i j e K u be.
Madrid 12. Zupan v Madridu je opozoril vlado, da jo pomanjkanje oglja naraslo tako, da so se tovarne morale zapreti, veleti česar je na tisoče delavcev brez kruha.
Keywpst 12. Boj pri Cardenasu (mesto na otoku Kuba) je trajal jedno uro. Amerikanski top-
PODLISTE K.	»a
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski.
Kmet je začel vrteti glavo ter mahati z rokami, kakor bi mu manjkalo sape.
»Ne srdite se, gospod!« je rekel. »Vi ste dober človek, to vem . . . Bog vam povrni to. . .«
in nakrat jo poljubil učitelju roko.
»Sedaj pa pojdite od tod . . . Radi vas Nemcev je poginil on, moj Stanko!...« je zakričal kmet. »Že enkrat ste ga začarali, da je omedlel, toda sedaj, poslužili ste se take moči, da mi je utonil. . .»
»Človek!« je zaklical učitelj, »kajgovoriš ?.. Mar nismo mi kristijani kakor ti?.. Marše mi ne odpovedujemo satanu in njegovim dejanjem, kakor tudi vi ? ...«
Kmet m ti je gledal v obraz kalnim pogledom.
»A radi česa je utonil?...«
»Vtegnilo se mu je spodrsniti. Kaj vem jaz?«
»Voda v jami je tako plitva, da bi bil iz nje izkočil... Le vase petje ga je omamilo... Omamilo že v drugič... Ali ni res, Ovčar?...«
Ovčar je pokimal /, glavo.
»Nemara je bil fant podvržen krču?« je vprašal učitelj.
njafi »Willmington« in »Hudson« ter torpedovka »Winslo\v« so priplule v pristanišče, da bi napadi«* nekaj španjskih topnjflč, toda niso našle istih, dokler niso jele streljati španjsbe baterije. Potom ho se prikazale tudi španjsko topnjače, ki so jele tudi streljati na amerikanske ladije. »Iludson jo v Kev\vost privela pet mrtvih in pet ranjenih.
IHnisij 12. Knez Nikolaj Crnogorski je odpotoval nocoj v London.
Lvov 12. Danes popoludne seje predstavila deputacija delavcev županu in vojaškemu poveže da predloži prošenj ozirom na draginjo, ki jo zavladala. Vojaško oblast je prosila deputacija, da bi prebivalstvo dobivalo komis po eeni izdelovanja. Poveljnik je odgovoril, da predloži to prošnjo vojnemu mjnistru. Popoludne in zvečer so bila zborovanja delavcev.
Izgredi v Italiji.
Milan 12. Sedaj vlada popolen mir.
Hlm 12. Socijalist Kondoni, dospevši v Bel* linzona (mesto v Švici), je izjavil, da vsemu revo-lucijonarnemu gibanju v Italiji je bil namen, da se proglasi republika po vzgledu Švicarskem. Po Švici je vse polno italijanskih begunov.
Novi „moderni razkolnikr.
V Istri, (lile li. maj« 1H!)H.
Težko je sicer vodno pisati o reforma-tarjih mod mlajšo italijansko duhovščino našo vla-dikovine. Ali potrebno je. Rok nam ne odgovarjajo, ker smo menda z »Edinost-jo« preveč liberalci, ako ne celo brezverci, kajti kdo bi se neki inazal (v svojem patentiranem katolicizmu) z brezvorskimi časniki! No, vsakako ima svoj prav; tako tudi mi menda. Nam pa se dozdeva, da zato nočejo odgo-
» Nikdar.«
»Ali ni bil nikdar bolan?«
»Nikdar!. ..«
Ovčar je odmajal z glavo.
»On je bil bolan od zime«, se je oglasil hlapec.
»He?« je vprašal Polž.
»Resnico govorim«, je nadaljeval Ovčar. »Od zime, ko se je enkrat tako prehladil, da je teden dnij ležal, bil je Stanko bolan. Dirjal je za kakih sto korakov, pa se utrudil ter dejal: »Matija, duši me!...« In koje enkrat, to pomlad, zdirjal na grič, ko sem tam oral, se jo utrudil tako, da je omedlel. Moral sem iti k roki po vode, da sem ga spravil k zavesti«.
»Tudi takrat«, je nadaljeval Ovčar, »ko so si Nemci odtikali prostor za hiše, ni Stanka omamilo njihovo petje, marveč to, da je urno zdirjal na grič ter se utrudil...«
»Ničesar mi nisi pravil o tem«, mu je segel Polž v besedo.
»Rekel sem to gospodinji, toda zavrnila me je takoj: »Kaj veš ti?... Vse svoje življenje si hodil samo za voli, pa govoriš kakor vojaški ra-nooelnik...«
»Nu, vidite«, je rekel učitelj. »Fant je gotovo bolehal na srcu in to ga je, reveža, ugonobilo. Ko mu je otrpnilo srce, bil bi povsod umrl, naj si bi bil padel v vodo, ali na zemljo... Tega nismo
varjati, ker ne morejo, ne smejo, in slednjič, ako bi hoteli odgovarjati na podlagi resnice, bi no imeli kaj odgovarjati. Seveda na ta način pač ni mogoče odgovarjati, ako ne — z lažjo! Zato pa še ne bodemo molčali, posebno, ker želimo, da pošteni svet spozna ti- hinavec in svetohlinee tržaške v duhovskih haljah, tudi ako nosijo rudeče ovratnike. Bodisi, kar hoče; »obleka dela (sicer) človeka , a ne vselej, saj v našem slučaju ne. — Časniki so jnadcli tem čudakom in nestrpnežem ime roibrma-^*»l,rjev; prav, da-si zaslužijo v nekem smislu celo Trne razkolnikov (sehismatiei).
Nedolgo temu smo trdili, da so gospodje italijanski duhovniki na glavo postavili dve poglavitne j i dogmi sv. katoliške vere, in da je upor proti svojemu vrhovnemu pastirju prva stopinja do razkola. Pri tej trditvi ostanemo še, ker je še niso pobili. To pa tem bolj, ker ne vemo, kam bi so pritožili s svojimi spomenicami, ako bi jim rimska kurija — kar je več nego gotovo zavrgla njihovo krivično in podlo tožbo zoper svojega škofa. Morda bodo, v svoji domišljavosti, nasprotovali tudi sv. < )četu ?!
Očitno so torej odrekli dolžno pokorščino svojemu višemu pastirju, ki jo v gotovem pomenu tudi »caput Ecclesiae« in sicer »Ecclesiae Tergestinae-Justinopolitanao«. A so šli še za korak dalje. Kakor vč povedati »Picoolo«, njihov najnovejši časniški bratec, sklenili so na shodu društva »uniono <li S. (S iusto et S. Nazario« v Kopru, škofa urgirati, da jim odgovori na njihovo spomenico; in ako smemo verjeti »Piccoli-ju«, so to tudi storili. Verjetno jo popolnoma !
Na ta način ne odrekajo svojemu škofu le pokorščine, ampak mu celo hočejo dajati ukaze, povelja. Veče predrznosti, nesramnosti in liinav-šeino si pač ne moremo misliti! Preje so svojega škofa tožili, potem so se hodili po vrsti k škofu
mi krivi, niti naše kristijanske molitve .
Polž ga je pazljivo poslušal in polagoma so mu je jela vračati zavest.
»Nemara je tako«, je zamomljal, da jo Stanko umrl s svojo smrtjo?...«
Potrkal je na vrata ter pozval ženo iz sobe. Coz malo časa se je prikazala na pragu.
»Kaj hočeš?« jo dejala, drgnivši si od joka nabuhle oči.
»Zakaj mi nisi nič povedala, da je Stanko bolehal od zime? Ni mogel dirjati i u če se jo utrudil, ga je dilšilo, da je padal v nezavest .
»Seveda je bolehal , je odvrnila zona, toda, kaj hi mu bil ti pomagal?«
»Ne bil hi mu pomagal, toda na vsaki način je fanta čakala smrt .
Mati se je zjokala potihoma. Kajpada, da bi ne bil všel smrti , je dejala ilitd, »bodisi taki ali drugačni. In danes, ob času nevihte, jo je nesrečnež slutil, kajti hodil je po sobi kakor pijan ter se stiskal k vsem... O, ko hi mi bilo prišlo to v glavo, ne bila bi ga spustila iz hišo... V klet bi ga bila zaprla... Sla bi za njim, kamorkoli bi so ganil...«
»Tudi v koči bi bil umrl, ako je prišla njegova ura«, se je oglasil učitelj.
»Resnica«, je vzdihuil Polž. Kadar jo usmiljeni Bog koga poklical k sebi, ne obdrži ga ni oče, niti mati...«	(Pride še.)
opravičevat, a sedaj ga pa s«- h<Kijo prisiliti, <la jim <»dgovnrja na tako imeniten Staatsakt italijanske namišljenosti in nesramne budalosti ! No, t<> pač nisu »amo reformatorji, ampak so že raz-kolniki; zabredli su /<• v nekak schisma . Ker pa l»i se tako silno ratli znebili svojega škofa, in imajo že svojega škofa puro sangue	vsaj in
spe , ki jih vodi, ki je duša brc/potrebnemu društvu /a poitalijančevanje slovan>kih krajev po italijanskih duhovnikih in vsakovrstnih kupljenih dušicah v duhovskih haljah in futurom, so ravno v tem smislu zabredli ti reformatorji tudi že v nekak schisma perfeetum. Sicer pa imamo za svojo trditev pri rokah zgodovinski dokaz.
Pred 4IH» leti je 1 »il na pi:izza della Signoria v 1'lorenei |z dvema pripa<lnikoma) olu'šen in sežgan t'anatieen dominikance Hicronim Savonarola. Z njim Iti lahko stavili naše nove rnzkohiikc tržaške v neko paralelo. Tudi Savonarola je l>il duhoven, goreč, oster, dil, preoster v svojem redu, a vendar je o vsej gorečnosti zabredel v razkol, je odrekel pokorščino viši cerkveni oblasti, namreč tedanjemu papežu Aleksandru VI., in to iz p »le domišljavosti, <la ima le on prav. Kavno tako so storili prav naši moderni razkolni puntarji. Domišljajo si, da imajo le oni prav, in /ato so naravnost odrekli pokorščino, dolžno svojemu škofu, hoteči izsiliti od njega za Slovane krivičnih naredcb, kritikujoči njegove popolnoma pravične ukaze. Havno vsled tega zaslužijo ime razkolnih puntarjev še tembolj, ker s tem podpirajo najhujše sovražnike sv. cerkve, framazone, vernemu svetu pa dajejo veliko pohujšanje. — Mil. škof jim ni storil niti najmanjše krivice, a vendar ga hočejo tožiti na viših cerkvenih oblastih. — Savonarola je nastopil očitno proti cerkveni avtoriteti, češ, da cerkev vlada nevreden papež. Prav, bodisi Aleksander VI. kakoršenkoli, bil je vendar —■ papež. — Kaj ste pa vi našli napačnega na svojem škofu, toli blagem in svetem možu, da ste tako zlobno in nesramno nastopili in še nastopate proti njemu?!
Nič drugega in samo to, da je po rodu — Slovan, in da ljubi in skrbi za vse svoje vernike. To je strašna pregreha v vaših hinavsko — svetih očeh! Ali si res domišljujete, da ga sv. Oče obsodi vam na ljubo, da-si je to vaša iskrena želja ? I 1)A, odgovora zahtevate na svoje zlobnosti, a za vas l»i bil najboljši odgovor, da Preinilostljivi objavi vašo »razkolno« spomenico brez vsega komentarja. Ako pa je —kakor razglašate — res pripravljen vam odgovoriti, stori to edino le zato, da vas reši gotove blamaže in sramote tako pred rimsko stolico, kakor pred poštenim svetom! Mi vsaj bi vam privoščili iz dna srca to blamažo.
Ne davno temu so ti »moderni razkolniki« zahtevali od Pri m. lista , naj jim dokaže med drugim, da so v tajni zvezi z židovskim »Piecolom«. Sami seveda te trditve niso še ovrgli z dokazi, da-si so jim očitali to že vsi slovenski časopisi. I »iti mora torej res, d it, mi celo trdimo, da niso v zvezi le Piecolom , ampak celo v najintimnejem prijateljstvu s tržaškimi obrezanimi in neobreza-nimi Židi na magistratu. Sestavili so jim ti Zidje ono spomenico, ki so jo s toliko vnemo podpisovali. Sicer pa, ako niso v nikaki zvezi ■■ Piecolom , kako je pa mogel potem javiti ta list, kaj da so sklenili na svojem tajnem shodu v Kopru?! Kako je mogel vedeti, da so sklenili urgirati škofa za voljo spomenice?! In kako je mogel izvedeti »Piecolo«, da jim škof hoče odgovoriti?! Ali mu je morda sam škof sporočil to ? !
Kako se smešite! Y svojem »Amieu« molčite seveda modro in hinavsko, svojo modrost pa nosite v glasilo tržaških neobrezanih krivonosov! Ako je bilo ono posvetovanje res tajno, potem bi pač ne smele tako hitro med svet vaše neslane tajnosti, ki so baje »tolike« važnosti. Sicer ste pa — čudno vedno tajni, in tajni, in zopet tajni, zakaj pa bi ne bili enkrat očitni, ako ste toli pošteni! Ta t je kradejo najraje tajno. Tako tudi vi jemljete svojemu lastnemu škofu na svojih tajnih shodih pošten«»ime pred svetom, ker ste toli — tajno — očitni! Pramuzoni se shajajo tajno, katoliškemu duhovniku pa bi ne bilo menda treba tolike in vedne tajnosti, ker vsakdo pričakuje od njega poštenega dela, ki je lahko očitno. Sploh sme biti poštena stvar vselej očitna! Koncčno pa: kaj ima vase brezpotrebno društvo sestrica framazonske Lege - opraviti z vašo spomenico?! Spomenica je postala političnega značaja, kakor hitro so krivonosi
vaši bratje zaznali o njej, oziroma za vaše podpise, med tem, ko vaše društvo še ni politično, ali vsaj naznanjeno ni bilo političnim oblastim kakor tako. Dobro bi bilo, da bi se nekdo drugi malo pobrigal za vas. A kaj v Kopru se sme vse, samo da je italijansko!
Mi sicer nočemo klicati vlade na pomoč, vendar hi bilo dobro, da bi vlada vsaj nekoliko varovala avtoriteto škofovo, ker: čim bode izpodkopami avtoriteta cerkvena, avtoriteta vlade pade sama ob sebi! Kdor ne spoštuje cerkvene avtoritete, klanja se vsaki drugi avtoriteti hinavsko! Daleč so zašli naši novi moderni razkolniki tržaški! Padli so na najniži nivo, a prišli na vrhunec domišljavosti in budalosti!
Z u p n i k. —
Politični pregled.
Ekspoze ministra za vnanje stvari.
Kakor je bilo že napovedano, je podal naš minister za vnanje stvari, grof (r o 1 u c h o w s k i, včeraj svoj ekspose v seji proračunskega odseka avstrijske delegacije. Ker nam ne dopušča skromno odmerjeni prostor našega lista, da bi podajali tu to razsežno izjavo po vsem nje besedilu, omejiti se moramo na to, da jo označimo v glavnih potezah.
Položen je na Vztoku. Ker so Francija, Angleška in Rusija zajamčile posojilo (Irškiza po-plačanje vojne odškodnine, mogla se bode sedaj izjesti mirovna pogodba med Grško in Turčijo.
Manje razveseljivi so napredki v krečanskem vprašanju. Avstrija se hoče omejiti sedaj le na sodelovanje na razpravah v evropskem koncertu. Povod tem sklepu je vprašanje guvernerja na Kreti. Avstro-Ogerska ima resnih pomislekov proti kandidaturi princa Jurija (irškega. Oseba prihodnjega guvernerja ne bi imela važnosti za A vstro-Ogersko, ako bi bili odnošaji na Kreti urejeni; ali, ako se Turčija upira imenovanju tega ali onega, bi moglo to pogubno upi i vati na razmere na Balkanu. Zato je A vstro-Ogerska odpovedala materijalno sodelovanje na reženj u tega vprašanja in je od pozvala svoje vojaštvo s Krete.
Odnošaji do drugih držav. V tem pogledu se sklicuje minister na prestolni govor. Ti odnošaji so istotako zadovoljivega značaja, kakor so bili opisani lani. To velja sosehno o trozvezi in o naših razmerah do Rusije. Ne gledd na malo razliko v nazorih o krečanskem vprašanju smo ostali v tesni zvezi z Rusijo glede temeljnih načel za balkansko politiko. Ker smo mi neposreden sosed Balkanu, smo prisiljeni do skrajne previdnosti ozirom na tamošnje odnošaje.
Položaj na Balkanu. Minister se nadeja, da za dogledne čase se ni bati zapletajcv od te strani. Bolgarska in Srbska se vedeti korektno. Od Turčije se je nadejati, da v lastnem interesu stori konec dosedanjemu upravnemu /istemu.
S p a n j s k o - a m e r i k a n s k a vojna. Ta vojna mora navdajati žalostjo in skrbjo ves civili-zovani svet. Te vojne nista mogla preprečiti ni posredovanje papeževo, ni skrajna sprnvljivost Španije. Ta vojna utegne provzvočiti veliko škode v trgovinskem pogledu tudi za neudeleženee. Držč se sicer stroge nevtralitete, vendar moramo obžalovati iz srca, da je ta trda skušnja zadela regen-tinjo s takimi vladarskimi čednostmi, in moramo le želeti, da se čim prej stori kraj tej vojni po pravičnem sklepu miru.
Gospodarstvo. Vlada se trudi, da popolni trgovinsko in gospodarsko politiko Avstro-Ogerske. Priboriti si moramo primerno mesto na svetovnem tržišču.
Vojna mornaru i c a, Ta je po svoji kakovosti vredna najvećega spoštovanja, po svojem številu pa ne zadošča več za varnost naših obal. Popolnoma nezadostna pa je za povspeševanje dalekosežne trgovinske akcije. Tu treba hitre odpo-moči, da odpremo novih obsežij naši svetovni trgovini. Mi nočemo pridobivati kolonij, ali podpirati moramo našo trgovino. V ta namen stavlja vojna uprava letos večih zahtev. Mnogo časa ne smemo zgubljati več, ako nočemo popolnoma zaostati za drugimi državami. Ti trenotki so svetovnozgo-dovinske važnosti za sijaj, moč in blaginjo monarhije. Vlada hoče povspeševati duh podjetnosti. Toda nehati mora /istem, ki pričakuje vse le od države. Tu mora storiti svojo dolžnost tudi privatna ini-
cijativa. Paralelno z vojno mornarnico naj se razvija tudi naša trgovinska mornarnica. Dal Bog. da zmaga to spoznanje v širših krogih prebivalstva in da se prične nastopanje, zavedajoče se svojih ciljev, tam, kjer je vladala dosedaj brezbrižnost in si niso vedeli sveta!
Po prečitanjn tega ekspozeja so govorniki označili stališče raznih strank in se je soglasno vsprejel predlog delegata Dumbc, ki izreka hvalo in zaupanje ministru za vnanje stvari.
Za tem se je vsprejel ukupni proračun ministra za vnanje stvari s I.") proti 4 glasom nemških delegatov, ki pa so izjavili, da niso glasovali tako radi vnanje politike (Verjamemo! Op. ured.), ampak iz ozirov na notranjo politiko.
K položaju. V fOesterreiehische Correspon-denz« čitamo nekaj zanimivih črtic o sedanjem notranjem položenju.
Prav utegne imeti »Ocsterreichische Cor-respondenz«, ko pravi, tla ključa sedanjemu položenju nima v svojih rokah grof Thun, marveč — baron Dipanii. Med ministerskim predsednikom in desnico je le ta razlika, da bi prvi hotel, naj razprava o jezikovnih naredbah teče leno naprej, dn postane dolgočasna in utrudljiva za volilee in za izvoljence, dočim hoče desnica čim prej videti pred seboj novih odnošaje v, ker silijo na to tudi odločneji krogi njenih volileev. Do kakega odločnega čina pa se ne more vspeti desnica, ker niti ne ve, da-li je večina še na njeni strani. Tako meni uredništvo.
A v imenovanem listu čitamo tudi izvajanj, došlih mu iz nemških krogov in — slovenskih.
Nemški krogi trde, da dosedanje večine n i več, vsled česar so oživele nade v opoziciji. V vzajemnosti N e m c e v je s e d a j težiš č e h i tu vani je, ki prisili vlado in desnico do bolj popustljive taktike. Med Poljaki pa ni več prejšnjega čuta vzajemnosti z Oelii. Jo neka struja mej Poljaki, ki dela na to, da bi zavezništvo mej le temi in Cehi sezalo le tako daleč, kolikor zahtevajo oziri oportunitete na korist Galicije. Ako zmaga ta struja, potem se utegnejo v resnici zrahljati vezi med Cehi in Poljaki. To vs-podbuja in bodri tudi take Nemce, ki so omahovali do sedaj.
Iz slovenskega vira pa poročajo reče-nemu listu, da so krogi slovanske krščansko narodne zveze globoko ozlovoljcni. Znak tega ozlovoljenja je odstop dra. Susteršiča. Gospodarski in kulturelni odnošaji v deželah, zastopanih po tej skupini, čakajo zastonj že leta na od pomoč, ki se je odrekala s prvega, ker odločilni krogi niso imeli pravega zmisla za to, pozneje po obstrukoiji, sedaj pa po jezikovni razpravi, ki se bode vlekla v nedogledno daljavo. V svoji /voz 1 z veeliin Je Imela tu skupina le obveze, ni pa videla nikjer, da bi se porspeševali njeni interesi. Oe tudi zveza kolikor le možno pošteva posebne odnošaje v parlamentu, vendar ni jej več možno dušiti glasov, zuhtovajočih, da se zveza loči od večine, ali pa naj dobi vsaj svobodo v gibanju, da bode osredotočala svojo moč na bližje interese.
V tej črtici je menda dobro označeno mišljenje, ki je zavladalo malone povsodi med Slovenci.
Slednjič je dobila »Oesterreiehische Corre-spondenz« tudi iz vladnih krogov malo črtico. Grof Thun — tako je rečeno tam — je našel bolnika — parlament. Sedaj smo le pri začetku zdravljenja. Vrhu tega pa imamo prod seboj lepo rodbinsko slavnost, katere naj bi se udeležil tudi bolnik. Moč stvari sili torej kabinet grofa Thuna, da jo v prvi vrsti jubilejsko m i n i s to rs t v o. Seveda jo tudi res, da je temu posledica, da treba anarhistiško plast — ako je dovoljena taka prispodoba — pokrito z jubilejsko plastjo. Počakati treba torej, kaka bode definitivna kura grofa Thuna. Za sedaj pa velja: Zbornica se posvetuje, ali ne napreduje. Anarhija pa napreduje.
Domače vesti.
ćastitim našim gg. naročnikom !
Vsem onim, ki niso rioposlali naročnine, ustavimo list <lne Hi. t. ni.
UPRAVA „EDINOSTI".
Odbor pol. društva „Edinost" bode imel svojo sejo jutri, v soboto, ob 7'/.> uri zvečer v »l)ol. podp. društvu«.
k poglavju o iirailovHiijn političkih oblasti v Istri. — župni urad v Gročani je dobil nastopni dopis od e. k. okrajnega glavarstva v Kopru : Nr. (HH)7.
An das hoehuurdige Pfarramt
(iročana.
Mit Bezichung auf die Zuschrift vom 4. d. M. Zl. \vird dem hoeh\vurdigen Pfarramto bo-deutet, dass die llozirkshauptmannsehaft vom Lan-desnusseiiusse in Paren/o tur die Verfassitng der Verzeiohnisso der Impllingo nur die sub f. riiek-folgende Drueksorte in italieniseher Spraehe erhal-ten bat, vveshalb keine solcho in sloveniseher Spraehe iibermittelt \verden kann, da die He/irkshaupt-mannseliaft nur das gehen kann, \vas sie bekommt umi der Landesausschuss iiber slavisehe Drueksor-ten nielit verfiigt.
Ks stcht jedoeli dem hoch\viirdigen Pfarramto frei, sieli ein Vorzoichniss mit slovonisoher Auf-sehrift auf ge\\onliohom Papier selbst zu rubriziron, \vio dies frfiher immer geschehon ist, bevor der Lan-desaussohuss — um den Pfarriimtern eine Arbeit zli ersparen — fur die in Rede stehenden Verzeieh-nisse oigone Drucksorton horausgogobon bat.
Sehlieslieh \vird das hoolnvurdigc Pfarramt aufgefordort, das Vcrzcichnis der Impllingo zuver-siehtlieh binnen S Tagen anher vorzulegen, damit die otfentlielie Impfung mit deriei iiberfliissigen Sehreiberein nielit eine Vorzogeruiig erleide, fiir \velehe das hoeh\viirdigo Pfarramt allein vcrant-\vortlich gemacht werden miisste.
K. k. Rezirkshauptinannschnft C a podi str i a am X. Mai 189H der k. k. Stattli. Rath Sehaffcnhauer in. p.
Tu pravi torej okrajno glavarstvo kopersko, da ne more dati župnomu uradu zahtevanih slovenskih tiskovin, ker jih ni prejelo od deželnega odbora istrskega!! No, to pa je originalno! Po takem je zavisno od laškega dež. odbora, kedaj prično politiške oblasti spoštovati jezikovno ravnopravnost! Rojimo se, da bodemo morali dolgo čakati. Nasvet, naj si župni urad v Gročani sam rubrieira potrebne tiskovino, jo gotovo res jako komoden se stališča gospoda okrajnega glavarja v Kopru in odgovarja morda tudi njega nazorom o jednakopravnosti istrskih Slovanov; vendar menimo, da je bil jako primeren odgovor, ki ga jo dal župni urad v Gročani na gori navedeni dopis e. k. okrajnega glavarstva v Kopru. Ta dopis se glasi: Št. «54.
Slavnemu e. kr. okrajnemu glavarstvu
v Kopru
se vrača notranji dopis z opazko, da se ne vzame naznanjo. Njog. ekso. ministerski predsednik je v odgovoru na interpelacijo poslancev izjavil v državni zbornici, da politična ohlastva v Istri na slovenske dopise slovenski odgovarjajo. Kako je p a to, da je podpisani urad na slovenski dopis dobil nemški odgovor?! Da ne bode torej nepotrebnih daljnih pisarij, se z ozirom na gorej omenjeni odgovor nj. ekso. min. predsednika zahteva slovenski odgovor; drugače bode ta dopis priča, da se na slovenske dopise v Istri od političnih oblasti ne odgovarja slovenski.
Zupni urad na Gročani
dne 11. maja 1H5IH Josip 1 Jenkovič, župnik. Svetoivansku moška podružnica sv. Cirila in 3Ieto<la napravi v nedeljo junija t. I. vrtno veselico. Toliko na znanje drugim društvom.
Odbor pevskega društva „Kolo" poživlja V86 člene, rodne in podporne, da pridejo v nedeljo točno ob Ji. nri popoludne v »Delalsko podporno društvo«, via Mol in piccolo štev. 1., na velevažen pogovor.
Pevsko društvo „Skala" v sv. Križu pri Trstu priredi dno 15. maja izlet v Ajdovščino preko Nabrežine, Sempolaja, Gorjanskega, Komna, Ri-hemberga v prelepo Ajdovščino. Odhod iz sv. Križa bode ob H. uri zjutrej izpred društvene gostilne v sv. Križu. Društvo »Skala« se odpelje na vozovih odičonih slovenskimi zastavami, v vsakem vremenu. V Ajdovščini bode »Skala« sodelovala na veselici, ki jo priredi »Pevsko in bralno društvo v Ajdovščini« ob 4. uri popoludne, v slučaju lepega vremena na vrtu g. Rratine, v slučaju neugodnega vremena pa v dvorani z sledečim vsporedom: 1.
A. Nedved: Majnikova pesem«, mešan zbor, poje Ajdovsko |»evsko društvo. '2. Iv. Zaje: Crnogorac Cmogorki«, možki zlntr, jM»je pevskn tlruštvo Skala«. .'5. tt*0* Kvišku srca«, koračnica, tamburaški zbor. 1. (ir. Rihar: Savica , možki zbor, poje ajdovsko pevsko društvo. f>. lir. Volarić: \ esela družba , mešan zbor, poje pevsko društvo »Skala«. • !.	Venec hrvatskih narodnih pesmi ,
tamburaški zbor. 7. M. Hubad: Slepce , mešani zbor, poje ajdovsko ]»evsko društvo, h. |v. Zaje: Popotnica Nikole Jnrišioa , možki zbor poje pevsko društvo Skala«.	Naprej zastava slave«, tamburaški zbor. I O. I v. Šraup: »Kje dom je moj , mešan zbor, poje ajdovsko pevsko društvo. 11. Ivan Hole: Himna pevskega društva Skala iz sv. Križa pri Trstu, poje pevsko društvo Skala . 1 1'zi ziheli«, tamburaški zbor. l,'l. Dr. Ilostoik: Saloigra Krojač Fips v enem dejanji, izvršuje pevsko društvo »Skala«. 14. Oj Hrvati, oj junaci«, tamburaški zbor. IT). Sročkanje in svobodna zabava.
Ker je program jako obširen, in ker ima pevsko društvo Skala« velike stroške, nadejamo se obilo udeležbe naših narodnjakov.
Združeni odbor. Družbi sv. C irila In Metoda v Ljubljani so od 1. do 20. aprila poslali: Slavna kmetska posojilnica na Vrhniki ;5!) gohl. — Podružnica v Som pasu |i; ghl. ;») nvč. — Slavna posojilnica v Konjicah 25 gld. — Iz nabiralnika v gostilni g. Jožefa Selaka na Ručki 2 gld. 50 nč. — Ženska jiodružnica v Gorici za 1. 1H07. še 2H gl., za loto INOH. pa 22 ghl. letni no po blagajničariei g. A. Drufovki. — C. g. K. Gomilšek, provizor v Jare-nini, 10 gl,, katero so zložili veseli gostje na go-dovanju č. g. župnika Jožefa Ćižeka v Jarenini. — V veseli družbi treh Petrov, treh Jožefov in dveh Janezov v liutarjevi gostilni v Dolinčieah »obran 1 gl. — Iz nabiralnika g. Jožefa Pavla v Dolinčičah 2 gl. nč. — Podružnica za Roljak in okolico 14 gl, — Slavno uredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani po g. Nolliju nabranih 407 gl. JIH ač. — Podružnica v Radovljici po g. Kiirsu-gerju 47 gl.
Iz gornje okolice nam pišojo: Dne 1. maja t. 1. sem bil se napotil v lepo Lipico, isti danje bil tam navadni ples na velikem »barjarju«. Glodal sem to in ono in sem zapazil, da tamkaj, kjer bivajo skoi 'o edino le Slovenci, ni nobenega sloven-skega napisa, marveč, da so isti le nemško-itali-janski in italijanski. Ob uhodu v lipijski gozd je tudi samo nemško-italijanski napis, Istotako jo tudi na Miramaru. Ni čuda, če si Italijani veselo in vsem zadovoljstvom manejo roke ter so smejejo, ko vidijo, da ni slovenskih napisov niti tam, kjer bivajo le Slovenci, a oni pa imajo svoje, tudi kjer nimajo svojih ljudij ! Enakopravnost!
Iz Sv. Križa pri Trstu. Prvega maja smo imeli pri nas ljudski ples. Vsa zabava seje/vršila lepo in v redu. Veselilo me je, ko sem zapazil, da so se »partaroe« odičile lepimi narodnimi trakovi, na kar se ni mislilo prejšnja leta nikdar. Posebno sti se odlikovali Marija Košuta in Marija Vergi-nela, kateri sti tudi pevki v naši »Skali«. Naša domača godba je svirala tega dne prav dobro ter smo se še pozno v noč dobro zabavali pri dobri kapljici v konsumuem društvu.
V odgovor. S Prošeka smo prejeli in objavljamo :
Da se resnica prav spozna,
Je treba čuti dva zvonil.
Tako volja tudi za notico, objavljeno v »Edinosti« št. 70 »Prošnja do o. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu«. Nekdo, ki hoče nalašč prikrivati dejstva in poročati neresnico, spravil so jo pa c. kr. poštni urad na Prošeku in jo obdolžil istega gorostasnosti in nezakonitosti. V svoji prošnji trdi ta brezvestne/,, da leže poštne pošiljatvo, namenjene za Kontovelj, po celih S ali 14 dnij na tukajšnjem poštnem uradu, kar je gola izmišljotina, kajti po naredbi c. kr. ravnateljstva pošte in brzojava od 19. aprila 181)4. št. i:$.09(i. so morajo dostavljati poštne pošiljatvo za Kontovelj štirikrat na teden, in sicer vsako nedeljo, torek, četrtek in soboto. To dostavljanje tudi vestno in točno izvršuje moj poštni sel. Glede tirjanja dostavnine pa zahteva moj sel le toliko, nič več in nič manj, kolikor sme zahtevati po zakonitih tarifah. Tudi to so no vjema z resnico, da so ni dostavilo pismo, ker ni adresat hotel plačati dostfivuine; ker no en
sam, ampak dosti jih je, ki nič no plačajo z izgovorom: plačamo že drugikrat.
Ako žepa Kontoveljei, da se jim poštne pošiljatvo urooavajo vsaki dan v tednu in da se jim da poštna skrinjica, ter da t>i se jim razprodajah- poštne znamke, naj se obrnejo naravnost na slavno ravnateljstvo pnšte in brzojava z uljudno prošnjo, naj blagovoli vstreči njihovi želji, ne pa po novinah infamno neresnico blatiti in umotavati nedolžne.
I v a n Nabor g o j, ml. t*, kr. postni upravitelj.
Prosimo jasnosti! Pišejo nam s Kranjskega: Za časa nesrečnega domačega boja se je bilo /godilo, da so slovenski deželni odborniki kranjski volili Nemca dr. Schafforja v deželni šolski svet skoro popolnoma slovenske dežele. To je bil korak, ki je narodni stranki opetovano hodil na pot. Sedaj se je dosegla sloga mod slovenskima strankama na Kranjskem in človek bi mislil, da storiti vsaka VSe, da se izbrišejo žalostna znamenja minolosti. Toda zdi so, da nekateri gospodje ne morejo tako lahko opustiti ljubezničenja z Nemci. Da jo to res, nam priča ravno dr. Sehaffer, ki je tudi po slogi še vodno člen deželnega šolskega sveta. Tomu možu bi bilo treba korenito pojasniti stališče, ter mu povedati od tiste strani, ki ga jo postavila v deželni šolski svet, da jo ljubezen proč« in da naj uvažajo zakone najnavadnejoga takta in naj izvode posledico. Slovence* pa trdi javno, da je dr. Sehaffer ravno po slovenskega deželnega odbora milosti še vedno člen deželnega šolskega sveta. »Slovenčeva izjava jo vzbudila precej viharja med obi •instvum. Ali hodo gospoda molčali na to očitanje? Sodej pričakujemo odločnih dejanj od slovenskih deželnih odbornikov napram poštenjaku dr. Soliallerju. Mož, ki jo minolo soboto zopet nastopal v ljubljanski kazini kakor voditelj kranjskih Nemcev, pač ne zasluži pnrdoniranja. Le tako za-pro pot vsakemu krivemu domnevanju, sumu in dvomu!
Na vsaki način mora slovenski svet zahtevati sedaj jasnosti glede te stvari.
Zdravniška postaja jo pomagala meseca aprila v 7f>8 slučajih. 52(>-krat na postaji sami in 2il2-krat zunaj. Največkrat, !J7-krat, dne 15. aprila, nojmanjekrat, 14-krat, dno 7. aprila.
Rojstva in smrti v Trstu v tednu od 1. do 7. t. iti. Rojenih jo bilo 124; od teh 72 moških in in 52 ženskih; umrlo je pa 57, od teh 3H moških lil ženskih.
Sestanek slovanskih novinarjev v Pragi bode imel velik upliv no samo za slovansko vzajemnost, ampak tudi za politiko. Dosodaj soustvarjalo javno menonje v Avstriji madjarsko in posebno nemške novine, a na 1* milijonov Slovanov se ni imelo nobenega ozira, ker niso bili Slovani prav nič organizovani, kakor so Nemci in Madjari, ter so so Slovani poznavali medsebojno manje, nogo o Kitajcih in Amerikanih. Temelj in začetek zjedi-njenju slovanskega tiska v Avstriji se ustvari na sestanku slovanskih žurnalistov v zlati Pragi. Na tem shodu so utrdi duševna jedinost in sloga Slovanov ; spoznajo so pojedini zastopniki slovanskih listov ter so odloči, kako bi so moralo složno postopati v slov. časopisih, da so zjedini organizacija iti postopanje slov, tiska. Ta sestanek bode torej velike važnosti za avstrijske Slovane. Zato, da bode sestanek še sijajnojši, otvori so istodobno razstava čeških arhitektov in inženirjev ter so priredi velika slavnost za proslavo stoletnice rojstva Fr. Pa 1 nekega, kateri bode predsedoval ukupno z izbornim odborom, sam župan kraljeve zlate Prage, dr. Podli p n v. Vsi gosti, kateri se priglaso začasa, se pogosto gostoljubno od samega mosta Prago. Za iste goste se pripravljajo tudi veliko narodno slav-nostiv pantheonu češkega muzeja, na zofinskoni otoku in v narodnem gledališču. Dopisi naj so odpošiljajo na: Slavnostni vvbor Palackčho v Praze (Stara Rvelita).	1». Josip Ptašinski.
Razprava radi zadnjih dcinostraclj in izgredov o priliki konferenc o. Pavissicha. Obsojeni so bili:
20-letni mehanik Comioi Anton iz Trsta na 5 dni zapora, ker je kričal »Doli z škofom«;
2N-letni trgovinski agent Haipei Karoi iz Trsta na .'I dni zapora, ker jo klical množici pred kavarno Chiozza »Naprej«;
17-letni mizar Pelizzon (Pclicon) iz Trsta, na 5 dni zapora radi upornosti;
Marcello Pitdovich, ki ni prišel na razpravo, na teilen dni zapora radi razgrajanja in ker se ni kotel odstraniti z borznega trga na povelje polic, inšpekti»rja;
Hrano Kerluga na en teden ter Adolf I'eter-lin in Aleksander Calcich vsaki na dva tedna zapora, ker so kričali Izpusti, izpusti ! , ko so pol. organi aretovali nekatere demonstrante;
.'{(►-letni kočija/. Fran Pellegrini iz Gorice, pristojen v Huje, na ."> dni zapora, radi upornosti, ker ni izpolnil povelje redarja;
2JMetni kočija/. Alojzij Cerkvenik iz Sežane radi istega prestopka na 1(1 dni zapora.
Proti 1'.►-letnemu trgovinskemu agentu Rudolfu ('osmini, zatoženemu, tla je kričal Izpusti, izpusti! , ko je redar J* Forza, odvajal v zapor jednega demostranta, se je razprava odložila, ker ni prišla neka priča.
Hrivec .losip Zcbochin, zatožen da je kričal »Doli z dnhovSčino in klerikalizmom«, je bil oproščen radi pomanjkanja dokazov.
Tatvine. Gostilničar .los. Portuese je naprosil predvčerajšnjem slikarja Josipa D., naj mu ide k urar j u po njegovo zlato uro. Slikar je šel po uro, ali gostilničar ni videl več ni njega ni ure.
Predvčeraj je zmanjkalo livarni v Skednju eevij, vrednili 1?.» gld, Tatje so bili najdeni in tudi cevi so bile rešene in vrnene livarni.
Policijske vesti. Dragutin Widmann je našel včera j popoludne v ulici Stadion srebrno zapestnico.
Neki pes jo ugrizel dne 10. t. m. 17-letnega zidarja Ivana Mevlo in Antonijo Lipot. Pes je bil last kmeta Valentina Legišc.
Predsinoči zvečer ob '.►. uri je bil ustavljen na južnem kolodvoru 12-letni student Henrik Haker iz Ljubljane, ki jo bil pobegnil od starišev.
poletni Manfrcdo Romeo trgovec iz Palerma, v Italiji je ukradel danes popoludne v ulici Porte št. 14 bieikel ter se je odpeljal ž .njim proti Mi-ramaru. Policija je obvestila o tem redarstvo v Barkovljah telefonično. Redar je poeaki il tatu in ga je aretiral. Navzoč je bil tudi lastnik bicikla.
Koledar:
Danes v petek lil. maja: Hervaclj, Škof, Glicerijn muč. Jutri v soboto 14. maja: Bonifacij muč. Pahonlj, opat.
Solttrni:	I	Lunin:
Izhod ob 4. uri i) min.	Izhod ob 1. uri 18 min.
Zahod „ 7. „ 44 „ j Zaliod „ 11. „51 „
Ta je 20. teden. Dimen je 132. dnn tega letn, imamo torej Se 23.'! dni.
Narodno gospodarstvo.
Poročilo ravnateljstva „Trgovske-obrtne reglstrovane /adruge v Gorici" z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec april lH'.IS.
1.	Število zadružnikov dne 1. aprila 18!>H..... 835
Naraslo tekom meseca za........ 28
Padlo tekom meseca za..................1
Število zadružnikov dne 1. maja je znašalo . . 8(!2
2.	Število deležev dne 1. aprila....... 1483
Priraslo deležev tekom meseca...... 5(5
Odpadlo	„ „	... . . ._1
Število deležev dne 1. maja je znašalo . . . . 1538
J), Svota vplačanih deležev do 1. aprila. .	kron	211817*70
„ „ tekom meneča . „	7425>"—
„ izplačanih „ „ . „	(J*—
Svota vplačanih deležev dne 1. maja. .	kron	34240*70
Svota podpisanih deležev po 150 gld. .	kron	4(51400*—
4.	Predujmov je bilo izplačanih 1. aprila .	kron	112713*38 Priraslo tekom meseca ...... „	171M7*—
Odplačalo „ ...............827-38
Stanje predujmov dne 1. maja ....	kron	121)883*—
5.	Dopolnilni zaklad znašal je 1. aprila .	kron	2727*70 Tekom meseca doplačalo ne je ... „	1090*80 Stanje dopolnilnega zaklada 1. maja . kron	3824'50
<). Od 1. decembra do danes prosilo je 185
prositeljev za predujme v znesku . . kron 21704(>*38
Dovolilo se je v znesku.........13<H500*—
Izplačalo .. ,.........131156-38
7.	Hranilne vloge znašale so 1. aprila . . kron 78359*32
Vložilo se je tekom meseca.......1585(1*3(5
Izplačalo „ „ ..........13740*—
Stanje hranilnih vlog dne 1. maja . . kron	80475*1)8 v 88 knjižicah povprek po 5)14 kron 53 vin.
8.	Gotovine v blagajnici 1. aprila in pri
postni hranilnici........kron 5152*94
Svota prejemkov tekom meseca in pri
pofitni hranilnici........„ 40027*22
Svota izdatkov tekom meseca in pri postni
hranilnici......................40403*97
Saldo v blagajnici dne 1. maja in pri poštni hranilnici........kron 477<>*11>
9.	Denarnega prometa blagajnice od dne
1. aprila do dne 1. maja.....kron 85584*13
Hranilne vloge obrestujejo se po 4lt*0.
Predujmi vračajo se v enem ali večtedenakih obrokih i. obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši ras na menjico se obrestujejo po 5'72®/0. — Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek oh šesti uri.
Občni zbor ..Posojilnice v Pnljii" se je
vršil iT), m. m. Iz obračuna za leto 1S(.»7. je bilo razvidno, da je denarni promet na matici v Pulju in na podružnici v Pazinu znašal nad pol milijona goldinarjev. Hranilnih ulog je imela posojilnica kakih 170.000 gl., posojil pa l'.'KUMM) gl. Tistega dobička je bilo gl. i>.~> l*i>.">, kateri se je ves priložil rezevnemu fondu. Ta posojilnica bi bila gotovo napredovala še lepše, da nisti bili zadnji dve leti toli slabi za ubogo ljudstvo, kakoršnjih se že ne spominjamo. Cmevno je torej, da dolžniki niso mogli v polni meri odgovarjati svojim dolžnostim. Pa tudi hranilnih ulog bi moralo biti veliko več, kajti obresti po 4'/a°/0 s<> dovolj visoke.
Naši imoviteji ljudje imajo mnogo denarja izposojenega pri raznih osebah, katerega, v slučaju slabih letin, ne morejo izterjati. Ako bi imeli ta denar v posojilnici, bi mogli priti do njega vsaki hip in ne bi se jim trebalo klanjati drugim, osobito ne narodnim protovnikom.
Pomogli hi s tem sebi in bližnjemu in narodna stvar bi napredovala lepše. Ni dosta, da je človek rodoljub le na jeziku, ampak rodoljubje moramo kazati v dejanji, vsikdar in povsodi.
Zadnje vesti.
31 n dri d HI. O včerajšnjem spopadu pri Cnr-denas (na Kubi) je padlo 12 sovražnih krogel proti španski ladij i »Antonio Lopez«, ki pa je, ne mond se za to, nadaljevala boj, dokler ni bila prisiljena ostaviti boja radi pomanjkanja streljiva. »Lopez« je imela le jeden top. Poskus A meri kanov, da bi hkratu stopili na kopno pri Cicufugos in Cardenas priča, da obstoji kombinovani načrt z ustaši. Poslednji so doživeli hud poraz, ko so se hoteli koncentrirati.
London 1.1. Na Filipinih so baje uprav anar-hiški odnošaji. Tudi admiral Deuev ne more opraviti ničesar, ker se ustaši odtegujejo vsakemu nadzorstvu. Španija se brani proti temu, da bi izročila Manilo. l)e\vev odlaša z obstreljevanjem, ker se nadeja, da doseže svoj cilj z i/stradanjem. Spanci trde, da so dovolj preskrbljeni z živili.
Port-ftll-Prillce lil. (Glavno mesto republike Haiti.) Admiral Sampson je dospel včeraj z la-dijami blizo San Junu de Portorieo ter je bom-bardoval trdnjavo Morro, ki je odgovorila na streljanje. Trdnjava je porušona. Tuji konzuli in tisoči prebivalcev bože v notranjost.
London KI. Poskus Amerikanov, st<»j>iti na kopno pri Cardcnasu, se ni posrečil. Jedna amerikanska Indija je bila razpršena v zrak, jeden španski srapnel je užgal nje zalogo streljiva. To je bil prvi ne v spe h Amerikanov. Poveljniki amerikanskih ladij pridejo pred vojno sodišče, ker so izvršili napad brez višega povelja. Poveljstvo mornarice v \Vnshingtonu je izdalo resna navodila ln-dijam, ki blokirajo Kubo, naj se ne izpostavljajo španskim butarijam, nasejanim po obrežju.
ISlidhiipesta 12. O ekspozeju ministra za vnanje stvari se jo vnela živahna razprava. V svojem odgovoru na razna vprašanja je rekel mi-
nister za vnanje stvari, da trozveze ne treba omenjati še posebej, ker je sklenjena za dolgo za leta. Kar se pa dostaje notranje politike, je menil grof Goluho\vskv da mora le želeti, da bi se nehali sedanji obupni odnošaji ter da se poravnajo nasprotstva.
Dunaj 1.'». Včerajšnja izvajanja ministra za vnanje stvari odobrujejo malone vsi listi.
Illldlliipcsta lil. Večina listov so jako zadovoljni z ekspozč-jem grof GoIucho\vskcga.
Izgredi v Italiji.
KI ili l.'i. Glasom poročil, došlih vladi je včerajšnji dan prošel popolnoma mirno.
Najnoveja trgovinska vest.
»W-York 12. (Izv. brzojavka). Tudi današnja borza je bila razburjena. Mast je poskočila zopet od <i.r>0 na 1170 ot.T koruza ostala na 41 3/i, pšenica pa je zopet pala od 1 7<S % na 145«.
Dunajska borza 13. maja 1808.
včeraj	rtiinea
Državni dolg v papirju......101*80	10*2*—
,, v srebn.......101*70	101 *H0
Avstrijska renta v zlatu......121*00	121*26
v kronah.....101-86	101*90
Kreditne akcije......... 857*—	3f)7*7f)
London 10 T.sr......... 120*90	120*80
Napoleoni........... 9*65	9*6f>
20 mnrk........... 11*78	11*77
1(K) itnl. lir.......... 44*3f>	44*30
Trgovinske vesti.
Budimpošta. Pšenica za maj-juni 15*—•—15*05, Pšenica za september 10*85 do 10*87. Oves za spomlad —*—*—. Rž za september 8*20 do 8*22. Koruza za mnj-juni 1898. <>*ll> do (i* 18.
PSenlca: ponudbe in povprafievanja slabo — Prodaja —*— meterskih stotov. Vreme: lepo.
Havrc. Kava Snntos good, average za maj 3(1*50 za september 37*25 frankov za 50 klg.
IlamlMirit*. Santo« good average za mesec maj 30*25 za juli 30*50 za september 30*50 za december 31*—.
ZAHVALA.
Podpisnno predsedništvo pevskega društva »Zarja« v Hojami, ter odseka »Tamlniraškega zbora Rojanskcga« hc najtoploje zahvaljuje slavnemu »Obrt-nijskemu društvu (Narodni dom) v Barkovljah, ki je radovoljno prepustilo svoje prostorc&a prireditev naših zadnjih veselic, g. pevovodju Raž mu, kise je toli trudil, da sti veselici dosegli lepi vspeh, kakor tudi vodji tamburaškoga zbora, gospodu V o g r i č u.
Nadalje bodi izrečena zahvala diletantom gg. A. JJremieu, Bazovskemu, I. Petriču in Vogriču, gospodičinam K. Piščančevi in I. Gržinovi. Najlepša hvala tudi vsem tistim gospodom, ki so nam poslali svoje darove, in onim, ki so nam naklonili preplačila, ter vsem drugim, ki so pripomogli, da sti se dve zadnji koncertni veselici /vršili toli lepo. Bog plati !
V Rojanu, dne [). maja 1898.
Josip katalaii,
predsednik pevskega društva ..Zarja" v Rojanu, ter odseka tamb. zbora Rojanskega.
C. Klemt.
Tovarna /a zatvomlce (Jalouslen) Braunau na Bavarskem.
Priporoča svoja li-kratno odlikovana novovrstna lesena zastirala (Rouleaus), zatvorniee in obok-nice na valjček. — (.'enik gratis. Agentje za privatne odjemalce se iščejo.
TISKARNA aUTENBERa "Ž
■ > filijalka ces. kralj, universitetne tiskarne ,,STYRIA"	■
Saeksuasse 13 (»KADEČ Sackstrasse 13
Tovarna za obrtne in Conto - knjige.
I Sistem Patent Workmann Chicago")
Raztrirni zavod in knjigoveznica. 1K
Priporoča so za prijazne naročbe s zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN,
časnikov, rokotvorov v vsaKera ohsežju, brošur, plakatov, cenikov, računov, inemoraudov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnili listkov, Jedilni! list, vabil itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldl-conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, strazza, Meinoriale, Journalov, rriina-note, odpravnin, inenjičuih, časo-zapadiih in knjig za kopiranje, vseh pomožnih knjig, raztrirnega (črtanega) papirja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavčeka za kopiranje, skledic za kopiranje itd.
Za naročbe in nadaljna pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika: ARNOLDO COEN v TRSTU, v ulici delle Acque štv. 5.