SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila linserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v Katol. Tiskarni", Vodnikove allce St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 161. V Ljubljani, v sredo 17. julija 1895. Letnik XXIII. Črne bukve kmečkega stanu. Vvod. Kmetu se slabo godi. Ta klic odmeva po širni zemlji, kar je že silen dokaz, da je resničen. Izkušnje, ki jih nam, kmečkim sinovom in živečim mej kmečkim stanom, podaja vsakdanje življenje, nam potrjujejo ravno to. Dan za dnčm vidimo, kako se pred našimi očmi vršč žalostne izpremembe, ki jih tvori kapital brezsrčno v poljedelskih vrstah. Mnogo gospodarstev je že razdejanih, razkosanih; kot borni nemaniči tavajo njihovi prejšnji gospodarji in njihove družine po svetu, prodajajoč svojo osebno delavsko moč za — ljubi kruhek. Delavska moč jim je jedino, kar so si še rešili. Na milijone je že narastla ta vrsta—utopljencev v kapitalističnem morju. Drugi so na potu za njimi. Dozdevno se še upirajo valovom. Toda neizogibna je tudi njim gospodarska smrt v neravnem boju. Nekaj se jih še vzdržuje, zaupajoč na svoje v premoženju prihranjeno delo, a še bolj na boljše čase. A neko otožno, mrklo čuvstvo vlada tudi v njih. Da gred6 vsako leto na slabše, jim je preveč gotovo dokazano, da bi se brez velicega strahu udali negotovim nadejam. Poljedelske krize imajo vse države. In kriza je v gospodarskem življenju to, kar revolucija v političnem. Mi, ki po svojem srcu in umu gledamo in ljubimo v kmečkem stanu steber cerkvi, narodu in državi, se bojimo ž njim vred šumnega hreščanja in pokanja, naznanjajočega, da je v svojem temelju že naččt. A tudi upamo ž njim. Vsakemu čuvstvu je pa treba dejanjske podlage. Za svoj strah je imamo dovolj; treba nam je je pa tudi za upanje. Temeljit pouk o kmečkih razmerah, dosledni sklepi o vzrokih teh razmer so nam najpreje potrebni. Žalibog je to polje najmanj obdelano. Jednostranski, v nezdravi pijanosti slo- bode in napredka, v versko in državno revolu-cijskem duhu vzrodivše se trditve so zavrle tudi na tem polju pot resnice. O srednjeveških kmečkih razmerah nas obhaja nekaka groza. Divji, surovi graščaki in revni, neomikani, vedno teptani kmetje, je ob kratkem vsebina zgodovini kmečkega stanu v srednjem veku, kakor nam jo opisuje šablonska povestnica in slika v tem oziru še bolj šablonsko leposlovje. Tudi srcu tako ljubke in drage povesti o junaštvu, o čilosti, o nedolžnem, a vendar vzvišenem razveseljevanju, o pobožnosti naših kmečkih pradedov, nam ne izbijejo vsesanega predsodka. Niti ne mislimo ne, da ljudstvo, kakeršno si predstavljamo mi, ni moglo gojiti vzorov, o katerih nam poročajo stare listine, pesmi, pripovedke, zgodovina raznih bojev, sveti spomeniki — božji hramovi po gorah in dolinah. Vzrok naši sodbi je nevednost. Premalo poznamo svoje vrle očake; premalo se vgljabljamo v zgodovino njihovega domačega, gospodarskega in kulturnega življenja, in tega, kar vemo, se premalo zavedamo. Brezbrižnost ra to zgodovino je pa tudi glavni vzrok, da sta sanjarska narodno-gospodarska znanost menčesterskega liberalizma in individualistično rimsko pravo tako globoko se vkoreninila v naši družbi, v nas samih, in tako široko razprostrla svoje veje v vsem ozračju, v katerem živimo. Iz te znanstvene brezbrižnosti za prošle čase kmečkega življenja se tolmači tudi brezbrižnost za znanstvene raziskavanje kmečkih razmer v našem času. Skoraj vse, kar se objavlja, je posneto po uradnih statističnih poročilih. Uradne oči pa ostanejo vedno le uradne. Namen sestavku, ki ga pričenjamo s tem člankom, je, vsaj površno podati sliko kmečkih razmer naših dnij. Pisec si je v svesti, da za temeljito delo v tem oziru treba vse drugačnih pripomočkov, nego so njemu na razpolago, a vsestransko dovršene znanstvene razprave tudi no- beden ne bo iskal v političnem listu. Dovolj je dosegel, če njegov spis v dejstvih razkrije vsaj glavne rane, katere trpi ves kmečki stan in tako pri tem ali onem vzbudi zanimanje za proučavanje kmečkega vprašanja. Govor poslanca Kluna. (V drž. zboru dne 11. julija t. 1.) Nameraval sem izprva v razpravi letošnjega na-učnega proračuna govoriti o verski šoli, katera se od zastopnikov katoliškega naroda v tej zbornici nikdar dovolj pogosto zahtevati ne more. Toda prvotno misel sem iz dveh vzrokov opustil: Prvič imamo začasno vlado, katera se gotovo ne bode spuščala v rešitev tako principijelnega vprašanja. Drugi vzrok pa, da se tega vprašanja ne bodem dotikal, obstoji v sestavku raznoterih strank te visoke zbornice. Za zastopnike katoliškega ljudstva, ne glede na narodnost, je verska šola glavna točka njihovega programa; za njegovo ugodno rešitev se potegujejo z vso odločnostjo in vstrajnostjo. 2e 1. 1880 in pozneje 1. 1888 je gosp. poslanec princ Lieehtenstein v tej visoki zbornici stavil dotični predlog, katerega je tako izborno in navdušeno zagovarjal, da si je v resnici pridobil srca vsih katoliških Avstrijcev. Zaupanje, da se doseže glavna točka katoliškega programa, je bilo tako veliko, da so nekateri že ugibali dobo, v kateri se bode izva-jevala verska šola. In res! Morda bi jo že imeli, da bi bil njen prvoborilec ostal dosleden in da bi bil svoj cilj vstrajno gojil. To pa se ni zgodilo. Njegova svetlost, princ Lieehtenstein je iz vzrokov, kateri se še sedaj ne morejo pojasniti, zapustil svoje ožje somišljenike v tej visoki zbornici. Ko je pa za nekaj časa zopet vstopil, ga ne nahajamo več na strani skušenih, katoliško - konservativnih nemških mož, kateri imajo LISTEK, Naš pisarniški sluga. Spisal Janko Barlž. Oj pisarna, kako resnobno stopam vsakega jutra in vsakega popoldneva med tvoje stare zidove in kako milo-otožno pogledam vselej na visoki kup aktov in aktičev, kateri so tako nestrpljivo poredani na moji pisalni mizi, kakor da mi hočejo reči: daj, daj, le hitro me reši. Malo ne vsaki nosi na svojem čelu veliki plavi ali pa rudeči napis: »silno", tako, da bi človek moral imeti včasih res deset rok, da bi mogel vsemu kaj. Sedem. Pero šviga nemirno po veliki poli papirja, akti mu dajejo vedno novega opravila, a velika posodica črnila nove hrane. Srce veselo utripi je, kup se niža. Hvala Bogu, misli si človek, kmalo bode dovršeno, ali evo gospoda ravnatelja. Ne prihaja sam. V roki prinaša novi kup in ga položi prav pred mene. Evo novega opravila, nove zabave I Tako je vsaki božji dan. Pisarne so si več ali manj podobne, razun če smem omeniti to, da je po nekaterih več, po drugih manje prahu, kateri tako rad seda na papir. Tako se tudi v naši pisarni kakor drugod nahajajo pisalne mizice, ob stenah omare s predalci za razne akte, potem dolga vrsta debelih protokolov in registrov, a v sosednji dvorani pa velik arhiv. Kdo bi preštel vse one spise, kateri so se ondukaj v teku skoraj dvesto let zbrali in kateri ondukaj mirno čakajo, da jih roka arhivarjeva po potrebi malo prebrska in spraši. Potrebna je pač pisalna mizica, potrebna omara s predalci, potrebni protokoli in registri, kakor tudi stari arhiv, a prav tako potreben je tudi naš pisarniški sluga, spoštovani Peter Suhy. V teku dolgih let pridobil si je on tako važnost v naši pisarni, da si skoraj ne morem misliti naše pisarne brez njega. Nu ker letos poteka ravno petindvajset let, kar spoštovani Peter Suhy „de!ujeu v naši pisarni, mislim, da imam dosti vzroka, da mu posvetim te-le vrstice. Zdaj se že tako vsaka obletnica proslavlja in bi se prav nič ne čudil, če bi čital v časopisih tako le: .Včeraj slavili so jetniki, recimo na ljubljanskem gradu veliko slavnost. Spoštovana člana te družbe Lipe Uzmovič in Tine Pretepač slavila sta obletnici prihoda v ta zavod. Prvemu dovršilo se je letos deseto leto, a drugemu petindvajseto njegovega bivanja na gradu. Veseleč se t njimi te lepe slavnosti, želimo i. t. d." Kaj hočemo, navada je taka, da se slavi sedaj vsaki najmanji dogodek v človeškem življenju in praznujejo obletnice raznega plodnega delovanja. Tega se držim tudi jaz in s tem začenjam svojo črtico o našem pisarniškem slugi Petru Suby-u. Bilo to v slavo petindvajsetletnice njegovega službovanja! Zibeljka tekla je našemu Petru tam doli izpod visoke Tatre — on je Slovak. Slovak je bil, Slovak ostane do smrti. Dosti je, da spregovori dve besedici, poznaš precej od kod je. Narodnostnih prepirov on ne pozna, a ljubi Mažarja kakor brata, dasi se nikdar ne sramuje svojega slovanskega plemena in večkrat zapoje: „Slovan jsem a Slovan budu, čeme čižmy nosit budu, černe 5ižmy od eižmara, Ostruhenky od kovara." Vendar so pa našemu Petru Rusi najbolj srcu prirasli, rekel bi, da jih celo bolj ljubi kot Slovake same. To je pa zato, ker so v njegovih mladih letih — oseminštirdesetega leta — ruski vojaki potovali skoii njegovo vas. Bilo jih je kot listja in trave. Veseli ljudje so bili, pesem ni pri njih nikdar potihnila, a korenjaki tudi od glave do pete, da jim ni bilo para. Narod slovaški jih je povsod veselo sprejemal. Nekoliko jih je pri Petrovih roditeljih celo nekaj dni stanovalo. Hencajte to so bili veljaki, plačevali so z rumenimi zlati. Peter sukal se je kar vedno okrog njih in kaj ne bi? Povšeči bila mu je njihova lepa vojaška oprava, veselila ga je svetla sabljica in zvenčeče ostroge. Nu, in radi so ga imeli versko šolo še vedno v svojem programu, vstopil je temveč v novo stranko, katera se sicer krščansko-socijalna imenuje, vender se pa za versko šolo dovolj ne poteguje, ker bi bila morda že zadovoljna, ko bi tu na Dunaju judovski učitelji ne podučevali krščanskih otrok, ko bi le tedaj krščanski otroci imeli krščanske učitelje. Ker bi pa na ta način vse druge, krščanskemu duhu nasprotujoče določbe v sedanjem državnem šolskem zakonu še nadalje ostale, bila bi taka vredba ljudskih šol pač prava spaka verske šole. Toda gospod poslanec princ Liechtenstein se s svojo krščansko • socijalno stranko še vedno bolj oddaljuje od verske šole, ker se hoče združiti z nemškimi nacijonalci, kateri so pa, kakor znano, njeni najhujši nasprotniki. S tako zvezo bi se nasprotstvo zoper versko šolo v toliki meri pokrepilo, v kolikor se zmanjša število njenih zagovornikov. Ravno zato pa mora vsak katoliško - konservativni poslanec to najnovejšo namero krščansko-socijalne stranke britko obžalovati. Njegova svetlost poslanec princ Liechtenstein je očital nemškim nacijonalcem, da jim je pri preporodu nemškega naroda vera le postranska stvar, nasproti pa po njegovem mnenju katoliškim nemškim konservativcem manjka nacijonalnega prepričanja. Vzlic temu pa se hoče s prvimi združiti. Kajpa da krščanski socijalisti domnevajo, da bodo nacijo-nalce za svoje verske nazore pridobili, toda zadela jih bode skoraj gotovo osoda tistega vojaka, kateri se je ponašal, da je nekoga vjel. Toda, ko so mu rekli, naj vjetnika vendar le pokaže, je odgovoril: „Ne spusti me". (Veselost). Zastopniki katoliškega slovenskega naroda pa ne obžalujejo le samo kot katoliki radi zmanjšanja njihove nade, dobiti kedaj versko šolo, najnovejšo taktiko krščanskih socijalistov obžalujejo tudi radi svojih narodnostnih teženj. Že mnogo let vojujemo v tej visoki zbornici trd boj za pravično vredbo ljudskih šol, da bi se namreč otroci podučevali v ma-ternem jeziku. Tako je povsod na svetu, tako je pravično, tako je krščansko, ker veliki apostelj narodov pravi, da pred Bogom ni razločka med raznimi narodi in da imajo pred njim vsi jeziki jednako veljavo. Zato nas v teh pravičnih težnjah vsi katoliški možje, katere vodijo prava krščanska načela, navdušeno in krepko podpirajo. V prvi vrsti so katoliški nemški konservativci, s katerimi nas od nekdaj veže trdna vez enakega katoliškega prepričanja. Gospod poslanec princ Liechtenstein je bil sam dalj časa v naši zvezi ter je dne 16. aprila 1880 v svojem govoru dokazal, da ima sedanja šola troje glavnih napak: 1. je predraga, 2. ker je brezverska, ne more po vsem doseči svojega namena in 3. ne ustreza opravičenim željam raznih narodov po enakopravnosti. To so njegove lastne besede. Najhujši nasprotniki jezikovne jednakopravnosti po šolah pa so ravno nemški nacijonalci, kateri Slovencem princi-pijelno ne privoščijo slovenskih šol in kateri zlasti po Štajerskem in Koroškem hočejo slovenske otroke izgnati v nemške šole. Tako ravnanje gotovo ni oni vojaki. Posadili so ga gori na konja in se veselo smejali, ko se je plašil mladi Slovaček, kateri ni bil privajen konj. Ali drugič je bilo že bolje in Peter držal se je skoraj na konju kot stari Kozak. Tudi pesmi naučil se je naš Peter od Rusov, katere še sedaj ni pozabil. Težko mu je bilo, ko so se Rusi odpravljali iz njegove vasi. Njih poveljnik dejal mu je celo, naj gre z njimi, da se ne bode kesal. Se danes žali Peter, ker ni odšel z Rasi. Res bi bila naša pisarna brez tako vestnega sluge, vendar Rusi bi si pomogli za dobrega vojaka. On je še danes uverjen, da bi on ondukaj postal velik gospod, morda celo general. Kakor se kesa, ker jo ni pobrisal z Rusi, tako se še vedno živo zanima za Ruse. Ko je bil Slavjanski s svojo družbo v našem mestu, menim, da ni imel tako zvestega in pazljivega poslušalca, kot je bil naš Peter. Bil je čisto spremenjen. Največja sreča bila mu je, če se je mogel s katerim od družbe razgovarjati in popival je z onimi basisti, da bi bilo kaj povedati. Dal si je napisati vse one pesmi in to mu je še danes dragocen spominek na Ruse. Večkrat sem ga že našel, kako je slonel nad onim papirjem in si tiho popeval katero od onih milih pesem. — „Oj zakaj nisem več mlad" — vzdihnil je večkrat — „odšel bi z njimi, bilo kakor mu drago. Kakor so se naučili oni, tako bi tudi jaz !" (Dalje sledi.) krščansko, vzlic temu pa vendar ne brani krščanskim socijalistom, da se vedno tesneje oklepajo nemških nacijonalcev in da ž njimi vred nasprotujejo našim najpotrebnejšim učilnicam. JaseH dokaz temu je, da so včeraj ti gospodje ne le nasprotovali za naš kulturni razvoj imenitni zadevi temveč so svoje nasprotstvo kazali tudi svojim, z nami združenim sorojakom, katerim so očitali, da je njihova večletna zveza s Slovani kriva, da je v njih zamrlo nemško narodno čuvstvo. Vendar pa vsak lahko potrdi vsled občevanja z nemškimi konservativci, da ti ne zaostajajo v svojem nemško-narodnem prepričanju za krščanskimi socijalisti, temveč še daleko marsikaterega prekašajo. Sedaj vemo, kako naj sodimo o krščanskih socija-listih, in na jasnem bodo tudi naši ožji rojaki, kateri se z mladeniškim ognjem navdušujejo za krščansko-socijalno gibanje, od katerega pričakujejo oprostitev od židovskega vpliva, narodno svobodo in razvoj katoliškega življenja. Nemški nacijonalci pa, katerim sem v budget-nem odseku čestital vsled zmage nad nemško liberalno levico, morejo biti ponosni, da so si brez posebnega truda podvrgli tudi krščanske socijaliste. Ta zmaga je dvakrat več vredna ko prva, kajti — da se poslužim primere nekega levičarskega poslanca — v prvem slučaju, ste premagali le Kitajce s kitami, v drugem pa tudi zmage pijane Japonce. (Dalje slčdi.) Borba za samostalne financije. Iz Zagreba, 10. julija. Nedavno je neki dopisnik madžarskih časopisov iz Zagreba javil o nekem predavanju vseučiliščnega profesorja dr. Pliveriča, češ da se je on izjavil pred svojimi poslušalci, kako nimajo prav naši mladi ju-risti, da ne pristopajo v večjem številu v financijelno službo, kajti za nje bode vedno dovelj mest, ker pridejo financije po novej nagodbi 1. 1897 gotovo zopet v hrvatsko vlast, kar je najpravičneje. Ta izjava se ni nikjer opovrgla, pa je zatorej popolnoma verojetno, da jo je omenjeni profesor izgovoril. Mi radi verjamemo,, da tudi dr. Pliverič, čeravno je prestopil v vladino stranko, ni sporazumen s sedanjimi odnošaji v našej domovini, a da se to stanje spremeni, smatra tudi on lastne financije za prvi uvet naše politične samostalnosti. In ravno za samostalnost financijelno se nam bo najtežje boriti, kajti v tem pogledu je toliko predsodkov mej našimi strankami, da je prav neverojetno, da bi se vse zjedinile v borbi za neodvisnost. Opozicijonalci so seveda vedno zagovarjali slobodo financijelno, dokazovali temeljito financijelno jakost Hrvatske ter pobijali s tehtnimi dokazi lažnjivo trditev madžarskih pa tudi do nedavno nekih domačih politikov, češ da Madžari vsako leto plačajo neki prinos za zajedniške posle mesto Hrvatske. Zdaj sicer že tudi mej vladino stranko niso več tega mnenja, ali v tem taboru vender še niso toliko odtočni, da bi se naravnost izjavili za samostojnost v fin. pogledu. Ker je seveda tudi ban vsakemu takemu predlogu protiven, potem ni verojetno, da bi se pri bodočih razpravah 1. 1897 od te strani predložila regnikolarnej deputaciji kakšna sprememba glede na samostalnost hrvatskih financij. Privrženci stare madžaronske stranke se boje, da bi se s samostalnostjo financij sploh zveza z Ogersko spodkopala in to bi bila po njihovem mnenju velika nesreča za hrvatski narod, ker se potem ne bi mogel toliko oslanjati na pomoč plemenitega (!) madžarskega ljudstva. Mlajša stranka madžaronska, ki je postala še le vsled nagodbe z Ogersko 1. 1868, zatorej imenovana tudi „nagodbenjaci", pa se {boji, da Hrvatska tudi v financijelnem pogledu vender ni dosti jaka, da bi mogla odgovarjati vsem financi-jelnim zahtevam. V tem se seveda motijo, kajti tudi dohodke od železnic, pošt, brzojava bi se morali po istem ključu, kakor drugi dohodki, deliti mej Ogersko in Hrvatsko, kar se pa sedaj ne godi, nego Ogerska pobere vse zase. Madžaroiska stranka seveda tudi ne veruje, da bi Ogerska sploh hotela kaj spremeniti podlogo prve finacijelne pogodbe, posebno kar se tiče prinosa za splošue zadeve. To je pa ravno tisti kočljivi ključ proračuna vsako leto, radi katerega se opozicija hrvatska toži, Češ da je krivičen za Hrvatsko, ker mora doprinašati razmerno mnogo več nego Ogerska za zajedniške posle in radi katerega potem Madžari Hrvatom oponašajo, češ da oni zanje plačujejo, ali da ta dolg ogerska država vele-dušno pokriva za svojega sovražnika. Ta trditev je sicer že zdavnej ovržena, ali naša madžaronska stranka ima tako malo poguma, da se ne upa v tem pogledu okleniti opozicije ter braniti čast svojega naroda, nego zatrjuje, da bode pri sklepanju nove nagodbe gledala čim več pogodnosti izvojevati za Hrvatsko. Ona se celo nadeja, da bode nova nagodba tako povoljno izpala za Hrvatsko, da bode prenehal tudi omenjeni navidezni vsakoletni deficit iz proračuna, kar pa mi ue verujemo. Le složnemu delovanju vsega hrvatskega naroda bi se moglo posrečiti, da si izvojuje samostalne finance, brez katerih se ne more razvijati noben narod popolnoma slo-bodno. Jedna najvažnejših nalog vseh hrvatskih strank naj bode tedaj, da se do 1. 1897 sporazumejo v tem gmotnem vprašanju, jednako važnem za vse vkup in za ves hrvatski narod. Politični pregled. V Ljubljani, 17. julija. Levica v kleščah. „W. Tagblatt" označuje v naslednjih besedah sedanji položaj nemške levice: Karkoli počne, kamorkoli naj se obrne, povsod ji prete velike nevarnosti. Ako se odloči za to, da glasuje v tretjem branju za proračun, tedaj izgubi vsled hujskanja nemških nacijonalcev precejšno število pristašev v ljudstvu, ako pa glasuje proti proračunu, tedaj izgubi vso veljavo zgoraj inprovzroči skoro gotovo, da se osnuje slovansko-konservativni ,železni obroč". Ako se pa slednjič pri tretjem branju razdvoji in jeden njen del glasuje za proračun, drugi pa proti, tedaj je ob vso svojo veljavo v parlamentu in postane majhen, neznaten faktor. V njeno pogubo pa tega ne uvidijo njeni volilci, ker z vso silo pritiskajo nanjo, da glasuje proti celemu proračunu. Med temi so seveda v prvi vrsti celjski mestni očetje. Plener j evo pismo hebski trgovsko -obrtni zbornici. Kakor je bilo že včeraj ob kratkem omenjeno, je doposlal dr. Plener vnovič dopis svojim hebskim volilcem. „N. Fr. Presse" Objavlja sedaj ta dopis doslovno in se tako-le glasi: Zahvaljujem se vsem častitim zborničnim članom za njihove odkritosrčne in prijazne izjave, s kterimi so me blagovolili počastiti; vendar pa prosim, da se pri prihodnji volitvi ne ozirate na mojo kandidaturo. Svoj korak sem namreč temeljito premislil in jako sem zadovoljen, da ga tudi vi odobravate. Konečno se zahvaljuje Plener zborničnemu predsedniku za njegovo prijateljsko somišljenje. Tako se toraj glasi pesem nekdanjega načelnika nemške levice, ko vidi, da mu je splaval po vodi ves političen up. Tolaži pa se s tem, da je dobil službo, ki mu bo dona-šala na leto 15.000 gld. To je tudi nekaj 1 Grof Stiirgh, referent za srednje šolstvo v naučnem ministerstvu in ministerski svetnik je nastopil štirinajstdnevni dopust in namerava, kakor se poroča, po preteku tega časa, odložiti državno službo. Grof Stiirgh je bil član nemške levice iu je pred letom jedino le iz političnih ozirov vstopil v naučno ministerstvo. Sedaj pa, ko se je razbila koalicija in se nemška levica vedno bolj bliža svojemu propadu, bode pobral tudi Stiirgh svoja kopita. Luteran baron Ivor Kaas o civilnem zakonu na Mažarskem. VNemzeti U j -sag-u piše imenovani: „Na jesen se bode torej ljudstvu naznanil civilni zakon, katero bode spoznalo, da ni potreba zvestobe obljubiti. Gospod občinski beležuik vpraša : „Ali priznate, da hočete tu pričujočega N. N. vzeti v zakon? „ Da I" odgovorita ženin in nevesta. „Ako je tako, vaiu po postavi razglasim zakonskim". Iu vsa ceremonija je končana. Tolmač razloži te besede Srbom, Rumuncem in Slovakom. Res, stvar je sama na sebi lahka in pri-prosta. Ako bo pa ljudstvo imelo to za zakon — naj še jedenkrat ponovim — brez vsake obljube in prisege, to pa je tako radikalno, da ljudstvu ne pojde niti v glavo niti v srce. In vendar bo samo to zakon, kajti cerkvena poroka je neveljavna. Gospod beležnik je sicer dolžan stranke opozoriti, da se smejo tudi še cerkveno poročiti, ako jim drago, ako pa ne, je vse v redu. In napredni socijalisti, kakor tudi drugi revni zaročenci ne pojdejo v cerkev. Bog je liberalcem res odveč. To dokazujejo Perczel, Wlassics in drugovi s tem, da je tudi državnim voditeljem matrik prisega nepotrebna. Dosihmal na Ogerskem nismo imeli postav brez prisege in kdor je prisego prelomil, je bil ojstro kaznovan. Sedaj pa je bogatajstvo dovoljeno, in bo-gatajci so celo sposobni za državne službe." Napad na Stumbulova. Včeraj smo poročali mej brzojavi, da so napadli Stambulova neznani zarotniki tur ga težko ranjenega iu nezavestnega pustili. Dnuašnja poročila iz Sredeca nam pojasnu-jejo cel dogodek. Stambulov je odšel ob 8. uri zvečer iz zveznega kluba s Petkovom in jtdnim služabnikom. Komaj je bil voz kakih dvesto korakov od klubovega poslopja, kar se čuje strel. Stambulov in Petkov naglo skočita raz voz ; v tem hipu pa ju zgrabijo trije zločinci ter tako strašno sekajo z velikimi nožini po glavi in rokah Stambulovih, da so mu razmesarili ves obraz. Tudi Petkov je dobil precejšuo rano na glavi. Vkljub temu, da je bilo v središču mesta živahuo gibanje in da sta bila v bližini na straži dva orožnika, ni vender nihče prišel na pomoč. Služabnika, ki je ustrelil na napadnike, so pozneje aretovali. Popolno nezavestnega so do-nesli Stambulova v stanovanje in došli zdravniki so konštatovali, da bo težko okreval. Odrezali so mu obe roki in obvezali ter zašili mnogotere rane. Samo na glavi se pozna 15 udarcev. Drugo jutro se je nekoliko zavedel ter rekel sodniku in prijateljem, ki so ga obiskali, da je poznal dva morilca; jeden je namreč neki Haln in drugi Tufekčiev. — Tako je pričela Rusom prijazna stranka svojo agitacijo za rusko milost. Bolgarska deputaclja v Petrogradu. Iz pogovora nekega člana te deputacije z urednikom .Novosti" posnamemo sledeče zanimive vrstic«. O kuezu Ferdinandu je rekel Teodorov: .Bolgarski knez ni vašej deželi nič žalega storil ; hvaležni smo mu zato, da nas je oprostil Stambulova. On srčno želi sprave z Rusijo, in ker Bolgarijo resnično ljubi, je tudi pripravljen vse storiti, da se mu spolni ta želja. Vseh žalostnih dogodkov, ki so se vršili v Bolgariji v zadnjih osmih letih, je knez veliko manj kriv, nego Stambulov." Glede preiskave proti Stam-bulovu je dejal Teodorov, da nikakor ne dvomi, da se mu bo treba zagovarjati, kar mu pa ne bode nič koristilo. Mi moramo že vsled koristi, ki jo bode imela ta zadeva v bodočnosti, gledati na to, da se nihče več ne loti izrabljati moči sobranja. Ukspediclja na Madagaskarju ne bo, kakor poročajo francoski listi, dokončana še tako naglo, kajti od prvih čet je ostalo Francozom le malo vojakov. Morali so torej pošiljati vedno nove moči. Poleg tega se pa prične kmalu deževno vreme in tedaj ne morejo vojaki dalje, ter bodo prisiljeni ostati v šotorih sredi močvirnatih krajev." Posebno težavno pa je dovažanje živeža. Vse to jako slab« vpliva na napredovanje vojaških čet. Dnevne novice. V L j ubij an i, 17. julija. (Deželni zbor kranjski) je vsled prošnje dež. odbora sklican na 24. dan julija, da reši nekatere predloge glede poprav po potresu poškodovanih deželnih poslopij. Zborovanje bode v dvorani na starem strelišču. (Pouk na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani.) Svoje čitatelje opozarjamo na današnji inserat v našem listu, ki obsega določbe o sklepu šolskega leta na tukajšnjih obrtnih šolah. Pouk se letos ne otvori več, pač pa se prične v prihodnjem šolskem letu redno z dnem IG. septembrom, ker se šolski prostori marljivo popravljajo iu predelujejo. (Šolske vesti.) V nemški oddelek prvega razreda na tukajšnji državni višji gimnaziji se je včeraj oglasilo 20, v slovenski 45 učencev. — Na nižji gimnaziji v Kočevju je bilo koncem šolskega leta 92 učencev, in sicer v prvem razredu 35, v drugem 20, v tretjem 25, v četrtem 12. Prvi red z odliko je dobilo 12 učencev, prvi red 55, drugi red 8; 17 učencev bode po počitnicah ponavljalo izpit. (Dnevni red seji občinskega sveta ljubljanskega) v četrtek, 18. dan julija 1895, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Volitev pet članov upravnega odbora mestne hranilnice ljubljanske, namesto izstopivših občinskih svetovalcev: Anton Klein, Ivan Knez, Fran Ravni-har, Anton Svetek in Fran Terček. III. Šolskega in finančnega odseka poročilo o c. kr. mestnega šolskega sveta predlogih glede nastanitve nekaterih mestnih ljudskih šol. IV. Stavbinskega odseka poročilo a) o deželnega odbora kranjskega ponudbi glede zamene zemljišča ob državni železnici za stavišči l/t in I/, ob novi Tržaški cesti ; b) o napravi trottoirja ua Sentpeterski cesti; c) o kranjske stavhnske družbe, i) o Jurija Aura, d) o Marije Czerny e) o Lujize Pesjak, f) o Karola Zenkerja ugovoru zoper mestnega magistrata odlok v stavbenih stvareh. — Tajna seja. (Državna podpora.) Miuister.stvo ?.a poljedelstvo je dovolilo za sUnovuike v Bistrici, občine Dobliče pri Črnomlju, v pokritje troškov za napravo vodnega reservottrja državno podporo v znesku 150 gld. (Imenovanje.) Gospod Alojzij M a j e r, doslej suplent ua državni gimnaziji v Trstu, imenovan je rednim učiteljem na državni gimnaziji v Kočevju. (Osebna vest.) Gospod Anton K as pre t, profesor višje ljubljanske gimnazije in zajedno vrednik listu .Mittheilungen des Musealvereines", dobil je profesuro na prvi državni gimnaziji v Gradcu. (Šolska gradnja ua Barju.) Novo šolsko poslopje na Barju dovišeno je toli, da se bode šola otvorila v prihodnjem šolskem letu kot dvoraz-rednica. (Nevarno je zbolel) gospod Josip R i h a r, voditelj okrajnega glavarstva črnomaljskega, bivajoč na dopustu pri svojem bratu, gospodu župniku mekin-skem, in bil v ponedeljek previden s sv. zakramenti. Gospodom, ki ga poznajo, priporočamo v memento blagega moža. (Iz Črnomlja.) Pred in po katoliškem shodu so liberalci zelo sikali, ker so govorniki povedali resnico. V .Rodoljubu" je bilo v zadnji številki brati, da se katoliška stranka boji resnice. .Rodoljub" sam ni o tem prepričan, kar je zapisal, vendar on mora tako govoriti, da slepi ljudstvo. Katol. stranka se ne boji resnice, zato napravlja javne shode in ljudstvo poučuje. Seveda liberalni shodi se ne obnesejo, ker ne zagovarjajo resnice. Posebno pri nas se lahko marsikaj zavija in laže, ker imajo liberalci prosto roko, ker smo brez glave v Črnomlju. Par-don, županov dosti ali nobenega. Pravi župan Janko Schweiger je doma, a on nič ne govori; če je treba kaj podpisati, zato je Lackuer; vse drugo pa izdelava in vodi novi začasni voditelj šole, gospod Šetina. On hoče biti vodja povsod, zato je tudi v .Letnem poročilu Franc-Jožefove ljudske šole v Črnomlju" sebe vtaknil, kakor bi bil on voditelj šole celo leto in je pozabil, da je bil gospod Jeršinovic več ko pol leta pravi voditelj šole. Jako se gospod Šetina v .Poročilu" sam hvali. Ako vam še povem, da je črnomaljski bik rešen iz svoje sužnjosti in da so ga poslali v Ljubljano v krtovo deželo, bo danes zadosti. (Izpite za učiteljsko usposobljenost) so naredili : za ljudske šole z nemškim in slovenskim poučnim jezikom gg. J. Benedičič, T. Jelenec, Fr. Pretnar, Fr Skulj, gospa Lesnika roj. Kovač in gdč. Janžar; za meščanske šole z nemškim poučnim jezikom za I. skupino gdč. testra Leonora Mantuani, za II. skupino gg. J. Bernot in Fr. Finžgar (z odliko) in gdč. Frančiška Smitek, za III. skupino g. Al. Sič; za francoščino gdč. M. Dolinar, Ali. Fava, E. Meyer (z odliko) in B. Schvvarz. (Vsled Najvišjega priznanja) s katerim je bil pretekle dni odlikovan poročnik tukajšnjega pešpolka št. 27 g. S a m m e r za razne čine in dokaze hrabrosti ob času katastrofe, priredili so včeraj večer njegovi tovariši na Drenikovem vrhu njemu na čast zabaven večer z godbo iu umetaluim ognjem, ki se je kaj primerno obhajal. Nad vrtom bliščali sta se v travi besedi .Signum Laudis" , sestavljeni iz samih lučic. Gosp. polkovnik, ki je ta večer s primernim govorom slavnost pričel, je rekel, da je g. poročnik lahko ponosen na Najvišje priznanje za zasluge, ki si jih je stekel s svojo hrabrostjo ob času potresa, v spodbudo pa naj bo to tudi njegovim tov,.rišem, da se povsod in vselej vedo enako hrabro in vrlo, kjer zahteva to najvišja služba ali pa človekoljubje. Svoj govor sklenil je g. polkovnik z napitnico na Njega Veličanstvo cesarja; godba pa je nato zaigrala cesarsko himno. V bližavi pa so spuščale se v zrak rakete, ki so kaj lepo razsvetljevale tiho temno noč. Govoru g. polkovnika sledilo je še več drugih gg. častnikov iu pozno v noč razšla se je družba zadovoljna na svoj dom. (Iz Loke) se nam poroča: V nedeljo večer je priredilo tukajšnje katoliško drušivo rokodelskih pomočnikov v svojih prostorih veselico. Obnesla se je nepričakovano dobro. Pokazalo se je, da društvo vrlo napreduje. Ponašati se že more z dokaj izvež-banim moškim zborrm. Igralec na glasovir in pa oni, ki so izvajali igrokaz .Vaški skopuh" (glej v .Zoro" II. zvezek), so zaslužili obilno priznanje. Najboljše sta pa igrala „ZI> mek" in .Lakota". Ta igrokaz je za tovrstne igralce kaj primeren. S prav posebnim zanimanjem je pa poslušalo številno občinstvo govor, v katerem je za društvo prezaslužni podpredsednik č. g. A. Šinkovec jasno označil tako-zvane zdravnike žalostnemu socijalnemu stanju: ne kapitalisti, ne socijalni demokrati — Kristus je bil iu o.->tane človeštvu Odrešenik. Gospod govornik za-bavajoč uči in učdč zabava, zato ga društveniki s tolikim naudušenjem poslušajo in vselej komaj čakajo nedeljskega večera; takrat namreč pridni gospod govornik vselej nastopi. — Društveniki le to žel4, da bi gospodu podpredsedniku druga opravila dopuščala več časa v društveno korist, pred vsem pa, da bi jim še dolgo predsedoval č. gospod Ferd. Erker, ki je in ostane duša društvu in ima za to veselico največ zaslug. (Pomoč za poškodovane občine v litijskem okraju.) V državnem zboru je due 15. t. m. veleč, gospod poslanec Klun stavil naslednji nujni predlog: .Vasi Velike Pece, Dob, Podboršt, Zagorica in Stehanja Vas v litijskem okrajnem glavarstvu je letošnjo pomlad zadela velika nesreča; povodenj je skozi tri mesece preplavila mnogo hiš, gospodarskih poslopij in hlevov, kakor tudi nad 500 oralov njiv in travnikov. Ljudje so morali z živino bežati iz stanovanj ter iskati zavetja v sosednih vaseh. Ljudem je zmanjkalo krme, ker jim jo je večinoma voda izpridila. Zimska setev je popolnem uničena in na pomlad ljudje uiso mogli sejati in saditi zaradi dolgotrajne povodnji. Tudi stanovanja in gospodarska poslopja so toliko trpela, da so se nekateri posestniki mogli še le sedaj vrnili v svoja bivališča. Vso škodo so cenili na 40.000 do 45.000 gld. 0. kr. deželna vlada jim je naklonila 329 gld. 4 kr. podpore z dostavkom, da jim letos ne more dati večje podpore. Dežela jim vsled velike nesreče potresa tudi ne more dosti pomoči, zato podpisani predlagajo : Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se poživlja, da prej ko mogoče določi škodo, katero je letošnjo pomlad naredila povodenj v vaseh Velike Pece, Dob, Podboršt, Zagorica in Stehanja Vas v političnem okraju litijskem in zaradi državne podpore pomoči potrebnim prebivalcem zahteva potrebni kredit. — V formalnem oziru predlagamo, da se ta nujni predlog v smislu § 31. poslovnega reda izroči budgetnemu odseku v posvetovanje in ustno poročanje." — Predlog so podpisali: Klun, L. Pollak, Lupul, dr. Kvekvic, dr. Meznik, dr. Rapp, Globoč-nik, Supuk, Povše, Višnikar, Treuinfels, Pfeifer, Kohler, Robič, Thurnher, Hagenhofer, Wassilko, dr. Schorn, Pdiffj, dr. Wolan, dr. Czernin, VVenger. (Nov stavbinski red za Ljubljano.) Enketa, obstoječa iz zastopnikov mestnega magistrata, deželnega odbora, stavbinske stroke, stavbinske sekcije mestnega zbora in mestnega stavbinskega urada imela je včeraj zvečer ob 6. uri v mestni dvorani svojo peto sejo, v kateri se je končalo branje vladnega načrta o novem stavbinskem redu za ljubljansko mesto. V prihodnjih sejah prične se podrobno posvetovanje o posameznih točkah, kjer se bode oziralo na stari ljubljanski stavbeni red in na stavbeni red brnski, oziroma onega za jednaka moravska mesta. (Prošnje za državno podporo) se pridno vlagajo in je upati, da bodo do zadnjega dne termina pač vse na odločenem mestu. Gospodarji pa se posebej še opozarjajo, da nemudoma skrbe za troš-kovnike in proračune, ki jih imajo od stavbinskih mojstrov izdelane, prošnji priložiti. (Iz Velenja,) 16. julija. Predstojniki vseh občin šoštanjskega okraja so poslali zahvalo eksc. gospodu Madeyskemu, eksc. g. Hohenvvartu, češkemu, poljskemu in konservativnemu klubu, da so tako izdatno podpirali v celjskem vprašanju naše poslance, katerim gre vsa čast, da so rešili tako vspešno svojo težavno nalogo. Ob jednem so prosili omenjene klube, da jednoglasno glasujejo pri tretjem branju za celi proračun. (Potres.) Iz Ajdovca, 15. julija: Pri nas se je čul danes zjutraj dne 15. julija ob pol 1. uri močan potres. Bilo je kakih šest sunkov, in kolikor je bilo moči razločiti, v vertikalni smeri. Bil je jako močan potres, da se je vse gibalo in šklevetalo. Čudno, da se pri nas čim dalje večkrat oglašal Čuli smo ga tudi danes 14 dni, in sicer dvakrat, prvič ob polu dveh, drugič pa okrog 3. ure zjutraj. V petek dne 5. julija se je treslo okrog l/tll. ure zvečer. (Umrl) je na Dunaju umirovljeni major deželne brambe Anton Zhuber pl. Okrog. (Iz Trnja na Pivki), dnd 15. julija. Vkljub Iju-beznjivi pomoči slavnega županstva in nenaprednih naprednjakov pivške metropole je prišel že leta in leta zaželjeni dan — vkladanje vogelnika novi cerkvi svete Trojice v Trnji. Ugodno vreme je privabilo preteklo nedeljo popoludne obilno pobožnih vernikov iz cele pivške doline. Vogelnik je blagoslovil milostivi go- spod preUt dr. Janez Kulavic, č. g. spiritual J. Re-nier je pojasnil v lapidarnem govoru pomen in potrebo nove cerkve in domači gospod župnik Janez Sajovic je razložil in prebral listiuo. ki se je vložila v temeljni kameu. — Z dovje rase hitro in občani pridno dovažajo gradi.o. Bog daj začetemu delu svoj blagoslov io nakloni mnogo dobrotnikov ! (Dobrci) so jako razširjeni v Višnji Gori in okolici; zbolelo je 29 oseb, največ šolskih otrok. Vsled tega je Šola v Višnji Gori zaprta. (Iz Gradca) 15. julija. G>sp. Fran K ruši č iz Celja, bivši predseduik akad. društva »Triglava" in njega zasluženi član g. Matija Piki iz Posto-jiue, dovršila sta danes svoje medicinske študije ter bosta v sredo promovirana doktorjema vsega zdravilstva. Vrlima Slovencema čestitamo ! (Iz Prage), 8. julija. Pri napravi anju fontane na razstavišču sesul se je uasip ter zasul nekoliko jednega delavca. Vest se je takoj razširila, nasledek pa je bil, da so drli vsi obiskovalci na lice nesreče, kjer so se kmalu pomirili, spozuavši, da ni nič sile. — Včerajšnji in naslednji so dnevi kovačev. Včeraj so se pripeljali na raznih vozovih s kovačnico v slavnostnem sprevodu, s katerim so pričeli s kovaško tekmo. Zanimiv je bil pogled na »poljub kladiva". Kovač vrže veliko kladivo v zrak in gleda, da poljubi njegovo uho, kadar doli pada. Stvar ni lahka in tudi nevarna. — Naši naprednjaki se spodti-kajo že nad vsako rečjo, ki ima kaj z vero opraviti. Dve gospodičini v Pereziuu ste naberali milodare za Marijin kip na Sveti Gori. Naprednjaški »Hlasy z Podr.pska" imenujejo to delo .izsesavanje" ljudstva. Rekel je že dr. Faust, da se bode Nemčiji pomagalo s zabavljanjem črez vero v pogubo, to velja i pri nas. Taka mladina naroda ne bode rešila. — Dr. Plener ne sprejme kandidature za hebsko trgovinsko in obrtnijsko karnoro. — Ni še dolgo, kar se je zgodila železniška nesreča v Mimburku, in že zopet slišimo o drugi v Taboru. Tu sta trčila dva osebna vlaka na mestu, kjer se loči Franca Jožefa in tran-sversalna železnica. Več oseb je hudo ranjenih. Deželni predsednik grof Thun se je tje odpeljal. Nesrečo je zakrivil poslujoči uradnik. (Policijska kronika.) Od 11. do 12. t. m. prijela je mestna policija 8 oseb: 5 zaradi neizkaza-nega preživetja iu stanovališča in 3 zaradi pijanosti. Od 12. do 13. t. m. bilo je po mestni policiji prijetih 7 oseb: 2 zaradi tatvine, 2 zaradi postopanja, 2 zaradi pijanosti in 1 zaradi prosjačenja. — Delavec Karol Povše iz Smartna pri Litiji je ukral delavcema Janezu Tonussiju in Alojziju Slajkotu me-tersko merilo in jeden tobačni mehur, zloglasni tat Jakob Krt iz Prebačevega, okraj Kranj, pa je ukral dozdaj neznanemu lastniku novo žepno uro, večji znesek denarja in več nogovic, kojih lastnine ni mogel dokazati. Prvi izročil se je zaradi prestopka tatviue c. kr. okrajnemu, za mesto deleg. kazenskemu sodišču, drugoimenovani pa zaradi hudodelstva tatvine tukajšnjemu deželnemu sodišču. — V varstvo tuje lastnine in javnega miru in reda v bližnji okolici ljubljanski stražijo žendarmerijske straže, katerim pride razne »fantazije polna" druhal, ki se klati tu in tam pred nosom ljubljanske policije, zanesljivo v roke, naj že ima potem svoje glavno ležišče v Tivolskem gozdu ali v divnej bližavi Vod-mata, Most in Sela. — Od 13. do 14. t. m. bilo je aretovanih 15 oseb, in sicer: 2 zaradi beračenja, 2 zaradi vlačugarstva, 4 zaradi pijanosti, 5 zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru, 1 zaradi neizka-zanega stanišča in preživetja in 1 zaradi sumljivosti tatvine. Mej aritovanimi nahaja se zloglasna in že večkrat kaznovana tatica Marija Debelak iz Št. Vida nad Ljubljano. Izročila se je tukajšujemu c. kr. za mesto delegovauemu okrajnemu kot kazenskemu sodišču. Razgrajiči bili so obsojeni v 48urni zapor, berači in vlačugarji odvedli so se po odgonu v njih pristojne občine. — Od nedelje (14. t. m.) zjutraj do ponedeljka (15. t. m.j v jutro aretovala je mestna policija 12 oseb, in sicer: 9 zaradi pijauosti in razgrajanja, 2 zaradi potepanja in 1 zaradi zo-prstavljauja straži. Tatvina ni bila v tem času no bena prijavljena. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XXXI. izkaz. E. St. D. v Vahrnu 10 gld.; Karol Češka na Dunaju 10 gld,; municipio della citta di Ala 30 #ld.; KranzfeHerieva knjigarna v Augsburgu 50 mark = 29 gld. 63 kr.; pevsko društvo »Gabes" v Markersdorfu 12 gld. 50 kr.; zbirka mčstske rflde v Karddšotč Rečici 76 gld. 88 kr.; iužener Dallach v Magdeburgu 3 05 mark = 1 gld. 81 kr.; „St. Gilluer Tagblatt" zbirko 180 gld.; mestni svet v Hebu 15 gld. 50 kr.; Rchard Arus v Remscheidu 5 gld.; zbirka »hotela Beer" v Modlingu 7 gld, si-upaj 378 gld. 32 kr., z že izkazano svoto 65.353 gld. 93 kr., skupna svota 65.732 gld. 25 kr. Društva. (VincencijevB družba) obhaja praznik svojega patrona sv. Vincencija Pavljanskega, dn619. julija zjutraj ob posestih v Marijauiščini kapeli h službo božjo iu skupnim sv. obhajilom. Popoludne pa se tam v I. nadstropju vrši ob š stih občni shod h kateremu se uljudno vabijo udje in neudje. (Vabilo k veselici), katero priredi Idrijska šolska mladina v prid revnih tovarišev v soboto, dud 20. julija v c. kr. rudniškem gledališču. — V«pored: I. Haydn: „Himna", kvartet za gosli. II. A. Nedved: »Kranjska dežela", pevski zbor. III. J. Petz : „Eine Wanderung dureh die Heimat". 1. »Wie ist doch die Erde schon", petje. 2. »Popotnik", deklamacija. 3. »Reiselied", petje. 4. »Die Kapelle", deklan»aci|B. 5. »Gebet", petje. 6. „Das Lindleben", deklamacija. 7. »Walzer", petje. 8. »Rudarska", deklamacija. 9 »Bergmanslied", petje. 10. »Soči", deklamacija. 11. »Fischerlied", petje. 12. »Das Erkennen", deklamacija. 13 »Schlussmarsch", petje. 17. »Zdihljeji po domovini" za vijolini in gla sovir. V. »To je Gospodov dan", za glasovir. VI. »V gozdu" za vijolini in glasovir. VII. »Po jezeru", petje. VIII. Duos za vijolice in glasovir. IX. »Avstrijska himna", pevski zbor. X. Star vojak in njegova rejenka. Gledališka igra v dveh dejanjih. Poslovenila Barbka Hochtel-nova. — Začetek točno ob 5. uri popoldne — Ustopnina 20 kr., lože 30 kr. — Prostovoljna preplačila se hvaležno vspreimo. — K obilni udeležbi uljudno vabi uČiteljstvo. Narodno gospodarstvo. Sladkorna kriza. Poročila o pesi se glase mnogo neugodnejše nego vlansko leto. Številke nam kažejo, da kriza ui škodovala toliko tvornicam, kolikor kmetom. V naši avstro-ogerski državi je n. pr. letos 1895 ravno toliko sladkornic (217), kolikor jih je bilo vlani. A zemljišče, na katerem se je gojila pesa, Be je zmanj šalo za 23-3%, torej skoraj za četrtino (1. 1894 — 376 200 ha, 1. 1895 — 288 300 ha). Žalostno je, da je ravno naša polovica neprimeroma več trpela, nego Ogerska. Na Češkem je n. pr. letos za 28'6°/, manj s peso obdelanega sveta, nego vlani, na Moravi, Sleskem, Dol. Avstrijskem in v Galiciji pa celo za 35 3 odstot. Ce pomislimo, da kmetje niso bili vajeni skoraj druzega dela na polju, nego s peso se vkvarjati, da so imeli za to vse priprave in da jim je jedino le pesa prinašala kaj denarja, potem si moremo malo misliti, kakšna nesreča je zadela uboge kmete, kjer so morali vsled t. zv. sladkorne krize pustiti to obdelovanje. Kapitalisti se veseld tega in N. Fr. Pr. naravnost pravi, da se bo s tem kriza popravila, ker se je o m e j i 1 a p e s o r e j a, ker je letos slabša letina in ker vendar ne bo pesa dražja vsled obilnih zalog še z vlanskega leta; to se pravi: na škodo poljedelcu se bo zopet okoristil — kapitalist. Vlansko leto je pri nas vlada sklicala sladkorno enketo; bogati tvorničarji so tedaj stokali in javkali, da so se morali vsakemu smiliti; sedaj so pa že na konju. Kmet pa zraven ob potu hira in — gospodarski umira. Telegrami. Dunaj, 17. julija. Poslanec Povše je izročil zbornici resolucijo, v kateri poživlja trgovsko ministerstvo, da naj kmetijskim in kmetijskim popotnim učiteljem dovoli znižane cene po železnici. Pri razpravi o poštnem vlaku je utemeljeval poslanec dr. Laginja resolucijo, po kateri naj se pri poštnih uradih v Istri rabijo tiojezične tiskovine. V večerni seji je poslanec grof Alfred Ooronini stavil interpelacijo na ministra notranjih stvarij glede zdravstvu nevarnih razmer na goriškem pokopališču ter zahteval, naj vlada nemudoma vse potrebno ukrene, da se odstranijo te neznosne razmere. Poslanec dr. Gregorčič s tovariši je vprašal ministra notranjih stvari, ali bi ga ne bila volja, prepovedati javne plese v Gorici in okolici, kateri se sedaj vrše z oblastvenim dovoljenjem, ker so jako škodljivi v nravstvenem oziru ter ljudi napeljujejo k zapravljivosti. Dunaj, 16. julija. Zbornioa je nadaljevala posvetovanja o proračunu trgovinskega ministerstva ter sprejela poglavja 1 do 9. Predsednik izjavi, da želi danes zaključiti posvetovanje o trgovinskem proračunu, da se zamore dovršiti budgetno posvetovanje 20. t. m. Poslanec Hofrnann-Wellenhof govori za boljše razmere glede uradniškega avancementa in razširjenje nedeljskega počitka. Konečno urgira izdajo službene prag-matike za uradnike. V večerni seji predlaga poslanec Dotz, da se zboljšajo plače železniških slug ter izroči v imenu posl. Schle-singerja dotično resolucijo. Dnnaj, 17. julija. Zbornioa je rešila proračun trgovinskega ministerstva. Poročevalec Mernik je odobraval železniški program vodje trgovinskega ministerstva ter izjavil, da se nahaja upravništvo državnih železnic v dobrih rokah. Na to je sledilo posvetovanje o proračunu poljedelskega ministerstva. Dunaj, 16. julija. Od državnega finančnega ministerstva izdano 4 odstotno posojilo za Bosno in Hercegovino v znesku 24 milijonov kron se je izročilo vsled ponudbe dunajskemu bančnemu društvu s pogojem, da se določi kurzna cena na 96-10. Dunaj, 16. julija. Ministerski predsednik baron Banffy je imel opoludne daljši razgovor z Goluhovskijem ter se podal popoludne v Išl. Dunaj, 16. julija. Prihodnja seja go-spodske zbornice bode v sredo 24. t. m. ob 12. uri. Beljak, 16. julija. Občinski svet je v včerajšnji seji soglasno sklenil: Z ozirom na to, da vstanovitev slovenskih vsporednic na nemški gimnaziji v Celju moti nemško narodno posest v alpinskih deželah in se s tem ruši narodni mir tudi na Koroškem, izjavi občinski svet beljaškega mesta, da se popolno strinja s stališčem poslancev Ghona in Steinwendra glede tega vprašanja in ju prosi, da porabita v visoki zbornici vsa mogoča in dovoljena sredstva, da se odvrne napad na nemštvo. Odbor izraža ob jednem svoje so-žalje, da so pripomogli klerikalni poslanci nemškega rodu, da se je vsprejela 10. t. m. celjska točka. Levov, 16. julija. Cesar je podaril po-gorelcem v Glinlany 2000 gld. Bukovar, 16. julija. V soboto po noči so ukradli dosedaj neznani tatovi v katoliški cerkvi v Sobinu cerkvene posode v vrednosti 60 gld. Sredeo, 17. julija. Včerajšnje večerno poročilo o stanju Stambulova konštatuje, da se mu je isto precej zboljšalo. Med mnogimi brzojavnimi sožaljicami, ki dohajajo iz ino-zemlja Stambulovi soprogi, je tudi ona avstro-ogerskega zunanjega ministra Goluhovskega. Pariz, 16. julija. Tukajšni listi jako mrzlo omenjajo napada na Stambulova brez graje napadnikov. »Journal de Debats" se čudi, kako da se to glede na splošno sovraštvo že ni popreje zgodilo. Petrograd, 16. julija. Notranji minister je sprejel včeraj bolgarsko odposlanstvo. Carigrad, 16. julija. Sultan bode odposlal v kratkem poslanika Galib-Beya v Rim, da izroči papežu lastnoročno sultanovo pismo kot odgovor na vlansko papeževo pismo in sultanove darove. Bim, 16. julija. Iz Londona se poroča, da vlada v ondotnih krogih misel, da so bili Stambulovi napadniki Makedonci. London, 17. julija. Kakor javljajo poročila iz Sredeca, je dobil Radoslavov pretil no pismo od rusofilskega odbora, v katerem mu preti z jednako usodo, kakor je zadela Stambulova, ako bode še nadalje Rusom sovražen. — Pri včerajšnjem vspre-jemu zunanjega ministra Načeviča ni bil navzoč nobeden tukajšnih zastopnikov zuna-njih držav. IJmrli »o: 15. julija. Luka Židan, delavee, 42 let, Tesarske ulice št. 3, jetika. 16. julija. Tomaž Jeretina, paznik, S6 let, Krakovske ulice 13, plučna tuberkuloza. — Ivan Oačnik, irevljarjev sin, 18 dni, Kravja dolina 16, božjast. V boloiSnici: 14. julija. Marijana Sedej, sirota, 16 let, jetika. V hiralnici: 14. julija. Marija Pirnat, gostija, 61 let, kap. V otroški bolnišnioi: 14. julija. Marijan Zaje, paznikov sin, 5 let, jetika. 16. julija. Stanko Staut, pisarjev sin, 2'/« meseca, griža. Tujci. 15. julija. Pri Rtonu: Grajer, Oehme, Sebulhof, Mangold z Dunaja. — Šavnik iz Gradca. — Ktihler iz Briix-a. — Guttorno iz Trsta. -- Pogačnik s Krškega. — Kossitsch iz Novega Mesta. — Speoht iz Gradca. — Polignae iz Ponikev. — Ebel iz Frankobroda ob M. Pri Maliču: Handl, Fisoher, Weiss, Methardt, Eisler z Dunaja. — Laur.S iz Trsta. — Laekner iz Črnomlja. — Da-dien, Krahulik iz Maribora. — Kaiser iz Oseka. — dr. Buberl iz Trsta. — Kopetzky iz Beljaka. — Saltz iz Trebnjega. -Maimer iz Gradca. Pri Lloydu : Schemerl iz Solncgrada. — Pevic iz Mirne. — Hetrovšek iz Kočevja. Pri Juinem kolodvoru: Pokoren iz Polšnika. — Willhelm iz Vratislave. — Kollman iz Št. Vida. — Kahlen z Reke. — RoBsegger, Sbagar, Paulieh iz Trsta. Tržne cene v Ljubljani dne 17. julija. PSenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, ., . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ gl- K [ 7 50 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . 6 20 6 20 Jajce, jedto . . . 6 80 Mleko, liter . . . 6 80 Goveje meso, kgr. 8 20 Telečje „ „ . 7 70 Svinjsko „ „ . 3 _ Koštrunovo „ „ . 10 _ Piščanec . . . . 10 _ Golob..... 11 — Seno, 100 kgr. . . — 86 Slama, 100 „ . . _ 66 Drva trda, 4 kub. m. — 58 „ mehka, 4 „ „ gl- kr. _ 64 — 68 — 1 — 64* — 58| — 66 — 40! — 40 — 15 1 60 1 78 7 20 5 - Meteorologično porodilo. 16 17 čas opazovanja 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Srednja normalom. Stanje barometra v mm. ~1WT 7363 734-9 včerajšna Temperatura po Celziju Vetrovi 21-2 | si. vzjvzh. 17-6 I si. ssvzh. 28-8 | si. vzh. temperatura 221 Nebo jasno megla jasno ', za -a a eS ,,, asa •S J a o ?? 00 2-0° nad Eksekutivne dražbe. Mihaela Radoviča iz Preloke št. 43 posestvo (795 gld.) dne 2. avgusta in 3. septembra v Črnomlju. Petra Burnika iz Begunj zemljišče (818 gld. 40 kr.) dne 2. avgusta in 4. sept. v Radovljici. Josipine A n d r o j a iz Št. Jarneja, ozir. Fr. Radovana iz Dobravice, zemljišča, skupno cenjena na 10.110 gld., dne 26. julija in 29. avgusta v Kostanjevici. Jan. K 1 a n č a r j a iz Gor. Vasi pri Šmarjeti zemljišče (4608 gld. 80 kr.) dne 7. avgusta in 11. sept. v Mokronogu. Jan. B r o d e 1 a iz Zarečja (terjatev 137 gld ) posestvo (3100 gld.) in pritikline (200 gld.) dne 5. avg. in 5. sept. v Ilir. Bistrici. Tom. Stražišča rja iz Kremence '/,, deležev zemljišča (30 gld.) dnž 5. avgusta in 4. septembra v Ložu. Jan. Škerjanca v Dobjem (terjatev 51 gld.) posestvo (1140 gld.) dne 27. jul. in 28. avgusta v Ljubljani. Josipa Stembergerja iz Vrbovega (terjatev 50 gld. 16 kr. posestvo (1290. 10 gld.) in pritikline (30 gld.) dne 5. avg. in 6. sept. v Ilir. Bistrici. Petra JankoviSa iz Vel. Sel št. 17 posestva (778 gld.) dne 2. avg. in 3. sept. v Črnomlju. Mihaela Štefančiča iz Vosi posestvo (67S gl i. 23 kr.) dne 31. julija in 4. sept. v Kočevju. Ane Pečaver iz Vavpče Vasi zemljišče (1206 gld) dni 27. julija v Metliki. Pod varstvom. Marija M u 1 e j, 28 let stara, neomožena hišinja v Potoku (sod. okr. Kranjska Gora), radi blaznosti. Neža Andoljšek iz Vel. Poljan radi blaznosti; nje varuh je g. Jos. Uiiderer v Ortneku (sod. okr. Ribnica). Jak. P o v š e , oženjeni posestnik iz Rodeža, radi zaprav-jivosti; njega varuh je Jožef Borišek, posestnik iz Rodeža sod. okr. Litija). Eilijala v Ljubljani zagrebškega podjetništva Pilar, Mally in Bauda, arhitekt, inžen&rji in stavbinski mojstri Tehniški biro: Trubarjevo ulloe itev. 1, poleg sv. Jakoba mostu. Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 23 Leopold Tratnik prej M. Scltreincr, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoCa prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in bkv. Občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za Izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vrakatero naroči'o izvrši kar roožro hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na že'jo prečast. in spošt. naročnikov poSlje načrte s'i že izgotov'jene predmete rad vsakomur na ogled Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 661 52—29 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. * Največja izbera »K najboljše kakovosti srajc za gospode, ovratnikov, man^et. Najnovejše raznobarvne kravate, srajoe za W hrlbolazoe, prof. Jager-perilo, obujkl(Socken), mrežasti telovniki, žepne rute, najraznovrst-TS nejše rokavice itd. 412 9-3 b ^ po najnižjih cenah v trgovini z lišporn, modnim blagom in drobnino K. Reeknagel v LJubljani, Mestni trg št. 24 mmproti rotovžu. ifa ■i fin išče služIjo pri kakem gospodu župniku, ali pa za gospodinjo v kaki privatni hiši. 435 3-3 Naslov: Štev. 10. Iijubljana, poste restante. Konjski cvet (pomnoženi restitucljski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnera dela. Mm redili stopa u živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-rggpg— šuje mleko. _ Zaraotek z rabilnim ^^esffsSatas^-TOr^- nayodom vred veys 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 22 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. St. 390. Razglas. 443 2—1 Po ukazu visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje se v letošnjem šolskem letu 1894/95 ue bode več nadaljeval pouk iu razdeliti je spričevala na podlagi vspehov, ki so jih imeli učenci in učenke do Velikonočnih počitnic. Oni učenci in učenke, pri katerih je red iz jednega ali več predmetov dvomljiv, bodo v ponedeljek, dne 29. julija, ob 9. uri zjutraj še jedenkrat vprašani iz dotičuih predmetov. V Ljubljani stanujoči učenci in učenke se morajo v petek, dne 19. julija, zglasiti pri podpisauem ravnateljstvu, da dobe svoja spričevala in podpišejo pobotnice, če so imeli kako ustanovo ali pa podporo. Vnanji učenci in učenke dobe spričevala po požti, če niso vživali nikake podpore ali ustanove. Štipendisti pa morajo priti v ponedeljek, dne 29. julija, osebno po spričevala, da ob jednem napravijo potrebne pobotnice. Učenci in učenke prineso s seboj denar za koleke in sicer 15 kr. za navadna, 1 gld. pa za odhodna spričevala. Ob jednem mora vsakdo vrniti kujige in druge izposojene šolske predmete, ko pride po spričevalo. Oni, ki dobe spričevala po pošti, vrnejo denar za koleke in izposojene knjige, ko se zglase za vsprejem v prihodnje šolsko leto. Vpisovanje za prihodnje Šolsko leto se bode vrSilo v soboto, dnč 14. septembra, od 9. do 12. ure zjutraj in od 3. do 6. ure popoldne ter v nedeljo, dne 15. septembra, od 9. do 11. ure zjutraj. Bedni pouk se prične v ponedeljek, dn6 16. septembra 1895. €• kr ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol. V Ljubljani, dn-° ■v Ljubljani, Sv. Petra, cesta. a .2, llustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za V g dom zastonj in franko. V >(ol W Prodaja na debelo ln drobno. ooooooooooooooooooooo ? o p X f o 5- 0 » o s o ° o S- A Q 8 Karol 1 )ostnl t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 | se priporoča v najkulantnejše izvrševanje vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor U H modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. | I. Cene nizk e. Valentin Accetto m zidarski mojster ■■■ v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. Janez Dogan mizarski obrt ln zaloga pohištva t Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Matija Horvat | čovljarski mojsterv Ljubljani, sv. Petra oesta 32 JS * priporoča so prečast. duhovščini in slav. občinstvu $ tf v naročanja raznovrstnega £ obuvala -mm katera izvišnje cen6, pošteno, iz zanesljivega blaga od najpriprostejšo do najfinejše oblike. ££ Valentin Šubie podobar in pozlatar v Poljanah nad ŠkoQo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih gC podobarsklh del z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni. WMM . I ( ################### JOSIP ŠUBIC kipar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko j ■ priporoča se prečast. duhovščini in slav. ^ 1 [ občinstvu za izdelovanje % ! | kipov iz lesa in kamena, novih $ ! | oltarjev iz lesa in marmor-cementa * !»v vsakojakem slogu; dalje v prenavljanje starih oltarjev in drugih predmetov zagotavljajoč kar najnatačnejšo izvršitev in nizko, delu primerno ceno . Jht « |» dr 9 svečar v Gorici, Voščarna Prodajalnloa Solkanska cesta O, Oospodska nUoa priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb- ništvom ter sl. občinstvu garantirane, pristne čebelno-voščene sveče klg. po gld. 245. Sveče slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni. Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijunske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zago- ^ tavlja uljudno postrežbo. B ii n a j s k a t> o r z a. Dn6 17. julija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 100 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1073 „ Kreditne delnice, 160 gld............404 , London vista...........121 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veij. 59 „ 20 mark............11 , 20 frankov fnapoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ 10 30 70 5u 50 05 50 45 40 88 64 05 71 Dri 16. julija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. — kr. 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 161 „ 50 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 „ 75 „ 4 % zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 80 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......1.46 „ 75 „ Dunavske vravnavne srečke 6% .... 131 „ 60 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ — „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ 4 % kranjsko deželno posojilo.....99 „ 35 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 „ 90 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 225 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 171 „ 75 „ „ južne železnice 5% . 131 „ 35 „ r, , dolenjskih železnic 4% 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........199 gld, 50 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 145 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 30 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 60 Salmove srečke, 40 gld........— n — St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 „ 50 Waldsteinove srečke, 20 gld......— „ — Ljubljanske srečke.........23 „ — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 176 „ 50 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3595 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 567 „ — Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 110 , — Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 „ — Montanska družba avstr. plan.....94 „ 40 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 „ — Papirnih rubljev 100 ................129 „ 75 Nakup ln prodaja ~£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R C U B" Kollzails it 10 Dunaj, Rariahilferitrusi 74 B. SI* Pojasnila T&Bt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijtkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooeg* obrestovan)* pri popoini varnosti SV naloženih glavnic, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.